22.3.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/30

1.1

E-zdravje, kakor je obsežno razloženo v uvodu k Sporočilu Komisije, lahko zagotovi boljše zdravstveno varstvo na učinkovit in gospodaren način. Vendar bo uspeh predvsem odvisen od ohranjanja zaupanja državljanov, da so vsi vidiki e-zdravja, ki vplivajo nanje, oblikovani tako, da postavljajo njihove interese na prvo mesto. Udeležba predstavnikov organizacij, ki zastopajo bolnike in državljane, pri oblikovanju proizvodov, sistemov in storitev e-zdravja bo zato nadvse pomembna. Pri sistemih, ki se oblikujejo za posebne skupine bolnikov, bo potrebno sodelovanje ustreznih podpornih skupin za bolnike. Zlasti pomembno bo za državljane vprašanje zaupnosti osebnih zdravstvenih evidenc.

1.2

Označbo „k državljanom usmerjeno zdravstvo“ je treba uporabljati v praktičnem izvajanju politik in ne zgolj razumeti kakor opis namena v političnih dokumentih.

1.3

Iz izkušenj, pridobljenih z uvedbo sistemov e-zdravja, je jasno razvidna tudi potreba, da se zdravstveni delavci od samega začetka udeležujejo razprav o vseh projektih na področju e-zdravja, ki se načrtujejo za njihovo uporabo.

1.4

Pri vzpostavljanju in ohranjanju zaupanja javnosti bo bistvenega pomena tudi vprašanje zagotavljanja kakovosti odobrenih informacijskih sistemov (Webseal) na področju e-zdravja. Vzpostavljanje zaupanja je treba smatrati kot ključno vprašanje pri spodbujanju državljanov k uporabi virov, ki zagotavljajo zanesljive, uravnotežene in nepristranske informacije in nasvete, namesto tistih, ki ponujajo pomanjkljive – ali celo nevarne – informacije, pogosto v komercialne namene (1).

2.1

Dostopnost storitev: po navedbah Sporočila bo do leta 2051 skoraj 40 odstotkov prebivalcev Unije preseglo starost 65 let. Mlajši segmenti te starostne skupine bodo ljudje, ki bodo bili živeli in delali v elektronskem okolju ter bodo verjetno seznanjeni in zadovoljni z e-zdravjem, če bo skozi ves čas njihove izkušnje vzpostavljen potreben nadzor kakovosti. Vendar imajo lahko v zgodnjih letih 21. stoletja mnogi pripadniki starejših starostnih skupin manj izkušenj z e-zdravjem in premalo potrebnih veščin na področju informacijske tehnologije, s katerimi bi pridobili kar največ koristi razvoja e-zdravja. Prav ti ljudje bodo najverjetneje potrebovali vedno večji dostop do zdravstvenih storitev. Vzpostaviti je treba sisteme, ki bodo zagotavljali, da interesi le-teh ne bodo oškodovani. Nekaj let bo treba državljanom zagotavljati druge komunikacijske kanale za dostop do storitev, na primer, preko telefona. Na voljo morajo biti tudi tiskane informacije.

2.2

Razume se, da odbor, sklican pod pokroviteljstvom generalnega direktorata za zaposlovanje in socialne zadeve, preučuje e-zdravje, vključno z „digitalno ločnico“, razlike med mestnim in podeželskim okoljem ter vprašanja v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem zdravstvenih delavcev in državljanov. Rešitev teh vprašanj je bistvenega pomena za uspešno izvajanje e-zdravja.

2.3

Tehnološka infrastruktura: Sporočilo se sklicuje na potrebo po ukrepanju v zvezi z „razvojem širokopasovnih telekomunikacijskih omrežij“. Nekatere obstoječe širokopasovne povezave z internetom v nekaterih geografskih območjih trenutno niso dovolj trdne. To ima pomembne posledice za bolnišnice in zdravnike, ki na takih območjih opravljajo osnovno zdravstveno dejavnost. Izvajanje nekaterih prvin telemedicine, kot je prenašanje rezultatov rentgena, bi bilo izredno negotovo, če ne celo nemogoče. Na podeželskih in redko poseljenih območjih, kjer so obstoječe širokopasovne povezave razmeroma šibke, je oddaljenost od zdravstvenih zavodov verjetno večja kakor na drugih območjih, s tem pa tudi možne koristi od aplikacij e-zdravja. Poleg tega je, če želijo lokalni ponudniki zdravstvenih storitev dati lokalnim prebivalcem na voljo informacije na spletnih straneh, pomembno tudi, da imajo ti prebivalci zanesljivo tehnološko infrastrukturo, ki jim bo omogočala takojšen dostop.

2.4

Zato torej obstaja potreba po vlaganju v potrebno opremo, da se zagotovi vzpostavitev primerne tehnološke infrastrukture za vse udeležene in njihov takojšen dostop do storitev e-zdravja. Naložbe se lahko financirajo iz kohezijskih in/ali strukturnih skladov EU in morda prek Evropske investicijske banke.

2.5

Več moči uporabnikom zdravstvenih storitev – bolnikom in zdravim državljanom: omenja se podpora, ki jo ljudje zdaj potrebujejo pri obvladovanju svoje bolezni, tveganj in življenjskega sloga, ter dejstvo, da ljudje aktivno sodelujejo pri ugotavljanju svojega zdravstvenega stanja. Na kratko, ljudje želijo danes biti partnerji z zdravstvenimi delavci pri odločanju glede zdravljenja.

2.6

Uporaba zdravil je daleč najpogostejša oblika zdravljenja bolezni in varovanja državljanov pred resnimi zdravstvenimi težavami, kot sta koronarna srčna bolezen ali možganska kap. Objavljeni predlog za „načrt“ Evropske agencije za vrednotenje zdravil (EMEA) navaja željo, da bi bila na voljo podatkovna baza EMEA, ki bi zajemala vsa zdravila, za katera so bila izdana tržna dovoljenja v kateri koli državi članici in po centraliziranem postopku. Ta predlog je treba uresničiti takoj, ko bo mogoče. Tiste, ki želijo iskati informacije o zdravilih prek interneta, je treba močno spodbujati k uporabi podatkovne baze EMEA kot njihovega prednostnega vira, saj bodo zagotovljene informacije objektivne, zanesljive in znanstveno dokazane.

2.7

Vse „validirane“ spletne strani o zdravilih in zdravljenju morajo ljudi izrecno opozoriti, naj se o informacijah ali kakršnih koli težavah v zvezi z zdravilom posvetujejo s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Poročilo WHO za leto 2003 „Pripravljenost za dolgoročne terapije – dokazi za ukrepanje“ opozarja na resne težave, ki nastajajo zaradi nepripravljenosti za dolgoročno zdravljenje v primerih kroničnih obolenj. To pomeni ne le tratenje virov, temveč tudi nevarnost za zdravje posameznika v prihodnosti.

2.8

Nedavna raziskava (2) je pokazala, da se ljudje pogosto namenoma odločijo, da bodo prenehali z jemanjem zdravil, kot da to preprosto pozabijo. Poročilo WHO navaja, da so razlogi za nepripravljenost za zdravljenje različni, vendar do nje lahko pogosto privedejo težave, povezane z neželenimi stranskimi učinki. To je treba upoštevati pri vseh pobudah e-zdravja, in sicer z zagotavljanjem informacij o zdravilih in zdravljenjih ter pozitivnim pristopom k spodbujanju pripravljenosti za zdravljenje.

2.9

Končna ugotovitev poročila WHO je, da „ima lahko povečanje učinkovitosti spodbujanja pripravljenosti za zdravljenje, veliko večji učinek na zdravje prebivalstva kot kateri koli napredek v posebnih vrstah zdravljenja“. V časih, ko so sredstva za zdravstveno varstvo pod pritiskom, bi se morale ustrezne pobude e-zdravja usmeriti na povečevanje pripravljenosti za zdravljenje.

2.10

Sporočilo poudarja napredek v kakovosti oskrbe in varnosti bolnikov, ki je lahko posledica dostopa do „celovitih in zaščitenih zdravstvenih evidenc v elektronski obliki“. Dilema je, kako ohranjati bolnikovo zaupanje v varnost in zaupnost zdravstvenih evidenc in obenem omogočati, da so vse potrebne informacije na voljo vsem zdravstvenim delavcem, ki posamezniku zagotavljajo zdravstveno varstvo, da slednji lahko zagotavljajo oskrbo najboljše možne kakovosti. Ohranjanje zaupanja javnosti v zaupnost podatkov bo verjetno še bolj oteženo, ko se bo povečalo čezmejno opravljanje zdravstvenih storitev. Sporočilo odpira možnost izvedbe študije o varstvu podatkov na področju e-zdravja. To mora biti prednostna naloga.

2.11

Podpora zdravstvenim organom in zdravstvenim upravljavcem: Sporočilo omenja, da e-zdravje odpira nove možnosti za ljudi, ki živijo na oddaljenih območjih z zgolj omejenimi zdravstvenimi storitvami, kakor tudi za „marginalizirane skupine“, kot so ljudje z različnimi stopnjami invalidnosti. To bo držalo le, če bodo izvršene potrebne naložbe v tehnološko infrastrukturo na oddaljenih območjih, kjer bo to potrebno. Izjemnega pomena bo tudi usposabljanje državljanov.

3.1

Glavni izzivi za obsežnejše izvajanje: Kot je razvidno iz Sporočila, je interoperabilnost bistvenega pomena, za doseganje le-te pa bo potreben veliko bolj pozitiven pristop, kakršen je bil izkazan doslej. Glede na potrebne naložbe prijaznost do uporabnikov ne bi smela biti težko dosegljiva. Vprašanja glede zaupnosti in varnosti so bila v tem mnenju že obravnavana.

3.1.1

Določbo v „Direktivi o varovanju splošnih podatkov“ glede oblikovanja kodeksa ravnanja za posebna področja, kot je zdravstvo, je treba izvajati kar najhitreje, zlasti pri reševanju vprašanj v zvezi z zaupnostjo in varnostjo.

3.1.2

Poleg zagotavljanja zaupnosti se bodo državljani želeli prepričati tudi, ali bodo zaščitene njihove pravice do nadomestila ob težavah, ki bi nastale po čezmejni izvedbi storitev. Razprave o predlogu za Direktivo o storitvah na notranjem trgu (KOM (2004) 2 končna verzija) kažejo, da se odškodninsko zavarovanje za poklicna tveganja bistveno razlikuje med državami članicami. Zavarovatelji opozarjajo, da bi lahko zahteva po obveznem odškodninskem zavarovanju za poklicna tveganja za zdravstvene delavce nekaterim zdravstvenim poklicem onemogočila pridobitev cenovno dostopnega odškodninskega zavarovanja. Na podlagi tega bi namreč morali prenehati z opravljanjem storitev ali jih opravljati nezakonito. To težavo je treba odpraviti, da bodo državljani ohranili zaupanje v uporabo čezmejnih storitev e-zdravja.

3.2

Državljani se prav tako ukvarjajo z vprašanjem kvalifikacij tistih, ki ponujajo čezmejne zdravstvene storitve, kot je jasno razvidno iz razprav o predlagani direktivi o medsebojnem priznavanju strokovnih kvalifikacij (KOM(2002) 119 končna verzija). Zelo pomembno je, da se storitve e-zdravja ne uporabljajo za obhajanje nacionalnih predpisov, kar pomeni, da morajo regulativni organi v državi članici gostiteljici vedeti, da storitev ponuja zdravstveni delavec iz druge države članice, in se prepričati, da ima zadevni zdravstveni delavec ustrezne kvalifikacije in licenco za opravljanje svojega poklica in da ni podvržen disciplinskim ukrepom. Državljani se želijo prepričati, da zdravstveni delavci iz drugih držav članic, ki jim zagotavljajo storitve, izpolnjujejo enake standarde, kot se zahtevajo v njihovi državi članici. V besedilu zadevne direktive je treba najti rešitev, če naj bi državljani z zaupanjem uporabljali storitve e-zdravja.

3.3

Primer, ki bi lahko pripomogel k izboljšanju varnosti in pravne gotovosti, je standardizacija obrazcev za e-recepte. Trenutno v EU ni standardiziranega formata papirnatih receptov, kar še dodatno otežuje položaj bolnikov, ki poskušajo prejeti zdravilo na recept v državi članici, ki ni tista, v kateri je bil recept izdan. Zato se zdi primerno preučiti standardizacijo formatov e-receptov v fazi, ko so storitve na področju izdajanja receptov še v povojih, namesto da bi čakali na vzpostavitev sistemov v posameznih državah članicah. K sodelovanju pri taki pobudi je treba pozvati predstavnike EU iz zdravstvene, zobozdravstvene in farmacevtske stroke.

3.4

Kot je navedeno v Sporočilu, dajejo državljani prednost storitvam, ki so prilagojene njihovim potrebam in zahtevam ter jim zagotavljajo zaščito pravice do zasebnosti. Razume se, da bi vzpostavitev sistemov in storitev e-zdravja potekala hitreje, če bi se upoštevale potrebe in interesi skupnosti uporabnikov (zdravstvenih delavcev, bolnikov in državljanov). Predstavnike skupin uporabnikov je zato treba vključiti v razvoj projektov e-zdravja. Te skupnosti bodo nato precej bolj verjetno uporabniki in podporniki e-zdravja. Dejstva, da ima vsaka interesna skupina možnost veta na izvajanje kakršnega koli projekta, ki se ne smatra za koristnega, se morajo načrtovalci teh projektov še posebej zavedati.

3.5

Vprašanje nevarnosti, da bi bili deli skupnosti iz podnaslova Dostop do e-zdravja izključeni iz možnosti, ki jih ponuja e-zdravje, je treba reševati kot prednostno nalogo, da se pripadniki že tako prikrajšanih skupin ne bi počutili še bolj izključene. Ustrezno zagotavljanje e-zdravja bi lahko bilo ključni element njihove oskrbe z izboljšanimi zdravstvenimi storitvami.

4.1

Navedeni cilji za zgoraj zastavljena vprašanja v Sporočilu bodo doseženi le, če bodo države članice izkazale popolno zavezanost, če bodo vse zainteresirane skupine, vključno s predstavniki bolnikov, državljanov in strok od vsega začetka tesno sodelovale na nacionalni ravni in ravni Skupnosti, če se bo doseganje zadanih ciljev skrbno in dosledno spremljalo in če bodo izvršene potrebne naložbe v tehnološko infrastrukturo. To bo bistveno pripomoglo k spodbujanju državljanov, da z zaupanjem uporabljajo storitve e-zdravja in podpirajo njihov nadaljnji razvoj. Brez njihove podpore ne bo doseženo veliko.

Odbor regij ni dal pripomb na vse podnaslove v tem razdelku Sporočila.

4.2

Vprašanje 1: Reševanje skupnih izzivov: (točka 4.2.1 Sporočila) Pomembno je, da države članice in Komisija obravnavajo vprašanje povračil stroškov za storitve, namenjene obmejnemu prebivalstvu. Dejansko je mogoče predvideti okoliščine, ko bolnik, ki živi blizu meje, ugotovi, da je najbližji specialist, ki se mu zdi najprimernejši za izdajo drugega mnenja prek posvetovanja na daljavo, kot predvideva točka 4.3.2, v bolnišnici v državi članici, ki ni ta, v kateri bolnik biva. Taki posamezniki bi težko razumeli odsotnost predpisov. Vsak predpis, ki se uvede, pa mora biti prilagojen predpisom, ki so trenutno v uporabi v vsaki državi članici.

4.2.1

(točka 4.2.3 Sporočila) V zvezi z mobilnostjo bolnikov bosta doseganje enotnega pristopa k identifikatorjem bolnikov, kakor je predvideno v razdelku 4.2.2.1, in prepričanje, da je vzpostavljen strog nadzor za zagotavljanje usposobljenosti zdravstvenih delavcev, ki ponujajo storitve v državah članicah, zelo pomembna.

4.2.2

(točka 4.2.4 Sporočila) V tej točki Odbor regij ponavlja svojo prejšnjo izjavo, da bo finančna podpora Skupnosti ključnega pomena pri pospeševanju razvoja širokopasovnih komunikacij na nekaterih zapostavljenih območjih.

4.2.3

(točka 4.2.7 Sporočila) Sporočilo Komisije navaja, da bi bila gotovost glede odgovornosti za izdelke in storitve e-zdravja „koristna“. Odbor regij meni, da bi bilo treba te besede zamenjati z besedami „bistvenega pomena“, da se lahko spodbuja in ohranja zaupanje bolnikov v uporabo storitev e-zdravja. Določiti je treba datum pred letom 2009, do katerega bo Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovila potrebni okvir za večjo pravno varnost v zvezi s tem.

4.3.1

(točka 4.3.1 Sporočila) Odbor regij pozdravlja sofinanciranje za razvoj zbirke meril kakovosti za spletne strani v zvezi z zdravjem s strani Komisije. Vlade in zdravstveni delavci morajo voditi dolgoročne kampanje, s katerimi bodo državljane spodbujali, da raje uporabljajo strani z „webseal-om“ namesto drugih spletnih strani. Stalno strogo spremljanje takih spletnih strani bo bistvenega pomena za zagotavljanje stalne skladnosti z merili kakovosti.

4.3.2

(točka 4.3.3 Sporočila) Odbor regij pozdravlja uvedbo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Predlagana evropska kartica zdravstvenega zavarovanja mora ob uvedbi vključevati informacije o kartici zdravstvenega zavarovanja ter na željo bolnika njegove najpomembnejše podatke o zdravju. Bolnik mora tako imeti možnost dovoliti posameznim zdravstvenim strokovnjakom dostop do ustreznih podatkov in jim s tem omogočiti, da mu zagotovijo najboljšo možno kakovost zdravstvene oskrbe. Tukaj je vnovič jasno razviden pomen zagotavljanja interoperabilnosti elektronske tehnologije. Paziti je treba, da določeni zdravstveni podatki, ki bi bili lahko uporabljeni za „prebiranje češenj“, niso dani na voljo zdravstvenim zavarovalnicam.

4.3.3

(točka 4.4.1 Sporočila) Ustanovitev e-zdravstvenega foruma na visoki ravni za podporo Komisiji bo idealna priložnost za vzpostavitev zaupanja, saj bo potrdila udeležbo vseh potrebnih interesnih skupin od samega začetka. Razume se, da bo forum lahko sestavljal delovne skupine za posebna vprašanja, med katera vsekakor sodi interoperabilnost. Tesno sodelovanje mora potekati med e-zdravstvenim forumom in visoko usposobljeno skupino za presojo o zdravstvu in zdravstvenih storitvah, ki naj bi ga vzpostavili v skladu s Sporočilom Komisije o mobilnosti bolnikov.

5.1

priporoča zagotavljanje finančne podpore prek strukturnih/kohezijskih skladov EU ali iz Evropske investicijske banke, da se omogoči učinkovitost širokopasovnih komunikacij na območjih, ki bi bila sicer zapostavljena;

5.2

priporoča, da Komisija v sodelovanju z državami članicami rešuje vprašanje ohranjanja zaupanja javnosti v zaupnost osebnih podatkov in hkratnega pojasnjevanja koristi širjenja pomembnih informacij med zdravstvenimi delavci, udeleženimi v zdravljenju, kot prednostno nalogo;

5.3

priporoča, da predstavniki bolnikov, državljanov in zdravstvenih strok od samega začetka sodelujejo v oblikovanju vseh predlogov, ki se nanašajo na projekte e-zdravja;

5.4

priporoča izvajanje vseh pozitivnih ukrepov, da se bodo lahko posebej upoštevali interesi tistih iz starejših starostnih in drugih ranljivejših skupin v zvezi z vsemi projekti e-zdravja ter da se za nekaj let zagotovijo alternativni načini iskanja informacij in nasvetov;

5.5

priporoča določitev precej zgodnejšega datuma kot leto 2009, do katerega naj Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi potreben okvir za večjo pravno varnost v zvezi z odgovornostjo za izdelke in storitve e-zdravja;

5.6

priporoča, da se vprašanje povračil stroškov za opravljene čezmejne storitve obravnava kot prednostna naloga;

5.7

priporoča, da vlade držav članic in zdravstveni delavci dolgoročno opozarjajo državljane na koristi uporabe spletnih strani „webseal“ namesto drugih spletnih strani;

5.8

priporoča vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal, da bodo spletne strani „webseal“ dosledno izpolnjevale uveljavljena merila kakovosti;

5.9

priporoča, da storitve e-zdravja, ki se nanašajo na zdravljenje z zdravili, pozitivno obravnavajo resno vprašanje nepripravljenosti za predpisane načine zdravljenja;

5.10

priporoča tesno sodelovanje med e-zdravstvenim forumom in visoko usposobljeno skupino za presojo o zdravstvu in zdravstvenih storitvah, ki naj bi ga vzpostavili v skladu s Sporočilom Komisije o mobilnosti bolnikov.