(1)

Cilj unije kapitalskih trgov, ki je bila predstavljena v sporočilu Komisije z dne 30. septembra 2015 o akcijskem načrtu o oblikovanju unije kapitalskih trgov, je razviti kapitalske trge Unije in zmanjšati njihovo razdrobljenost vzdolž nacionalnih meja, s tem pa podjetjem omogočiti dostop do virov financiranja, ki niso bančna posojila, in prilagoditi njihovo strukturo financiranja, ko se razvijajo in rastejo. Bolj raznovrstno financiranje v obliki dolžniškega in lastniškega kapitala bo zmanjšalo tveganja za posamezna podjetja in celotno gospodarstvo ter pomagalo podjetjem Unije, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), uresničiti svoj potencial za rast. Priznava se, da je treba unijo kapitalskih trgov uresničiti hitreje in da morajo naložbe doseči ravni, ki so potrebne zaradi prednostnih nalog politike Unije, povezanih z varstvom okolja, digitalizacijo in strateško avtonomijo. Napredek na področju kotiranja na borzi je potreben korak za unijo kapitalskih trgov, zlasti kratkoročno, kot samostojen ukrep pa ne zadošča.

(2)

Unija kapitalskih trgov zahteva uspešen in učinkovit regulativni okvir, ki podpira dostop do javnega lastniškega financiranja za podjetja, vključno z MSP. Z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bila vzpostavljena nova vrsta mesta trgovanja, tj. zagonski trg MSP, da bi se olajšal dostop do kapitala posebej za MSP. V Direktivi 2014/65/EU je bila izražena tudi potreba po spremljanju, kako naj bi ureditev v prihodnosti dodatno spodbujala in podpirala uporabo zagonskih trgov MSP ter zagotovila dodatne spodbude za MSP, da dostopajo do kapitalskih trgov prek zagonskih trgov MSP. S takšnimi ukrepi je treba zagotoviti, da zagonski trgi MSP omogočajo MSP še bolj privlačne priložnosti za zbiranje sredstev, sčasoma in ob uspešnem poslovanju pa tudi dostop do drugih kapitalskih trgov, če to želijo.

(3)

Z Uredbo (EU) 2019/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so bile uvedene sorazmerne ublažitve zahtev, da bi povečali uporabo zagonskih trgov MSP in zmanjšali regulativne zahteve za izdajatelje, ki želijo uvrstiti svoje vrednostne papirje na zagonske trge MSP, ob hkratni ohranitvi ustrezne ravni zaščite vlagateljev in integritete trgov. Kljub temu je treba storiti več, da bi bil dostop do javnih trgov Unije privlačnejši in da bi bila regulativna obravnava podjetij prožnejša in bolj sorazmerna z njihovo velikostjo. Forum na visoki ravni o uniji kapitalskih trgov je Komisiji priporočil, naj odpravi regulativne ovire, ki podjetjem preprečujejo dostop do javnih trgov. Strokovna skupina deležnikov za MSP je oblikovala podrobna priporočila o tem, kako spodbujati dostop podjetij in zlasti MSP do javnih trgov Unije.

(4)

Na podlagi ene od pobud Komisije v okviru njene strategije za okrevanje po pandemiji COVID-19, namreč svežnja za okrevanje v zvezi s kapitalskimi trgi, so bile v uredbah (EU) 2017/1129 (5) in (EU) 2017/2402 (6) Evropskega parlamenta in Sveta ter v direktivah 2014/65/EU in 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) uvedene ciljno usmerjene spremembe, da bi podjetjem, prizadetim zaradi gospodarske krize, ki jo je povzročila pandemija, olajšali zbiranje lastniškega kapitala na javnih trgih, olajšali naložbe v realno gospodarstvo, omogočili hitro dokapitalizacijo podjetij in povečali zmogljivost bank za financiranje okrevanja. Na splošno in zaradi več razlogov pa so imeli ti ukrepi le omejen učinek.

(5)

Komisija se je na podlagi priporočil strokovne skupine deležnikov za MSP in na podlagi Uredbe (EU) 2019/2115 in ukrepov, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2021/337 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ter v okviru svežnja za okrevanje v zvezi s kapitalskimi trgi zavezala, da bo predložila zakonodajno pobudo za povečanje privlačnosti dostopa do javnih trgov v Uniji z zmanjšanjem stroškov izpolnjevanja obveznosti in odpravo znatnih ovir, ki podjetjem, vključno z MSP, preprečujejo dostop do javnih trgov v Uniji. Da bi dosegli cilje te zakonodajne pobude, bi moralo biti njeno področje uporabe široko in bi moralo obravnavati ovire, ki zadevajo dostop podjetij do javnih trgov, in sicer faze pred začetkom prve javne ponudbe, med njo in po njej. Pri poenostavitvi in odpravi ovir bi se bilo treba zlasti osredotočiti na fazo prve javne ponudbe in fazo po njej, in sicer z obravnavanjem obremenjujočih zahtev po razkritju v zvezi s prošnjo za uvrstitev v trgovanje na javnih trgih iz Uredbe (EU) 2017/1129 ter z obravnavanjem obremenjujočih zahtev po stalnem razkritju iz Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(6)

Uredba (EU) 2017/1129 določa zahteve za pripravo, potrditev in distribucijo prospekta, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, ki je v državi članici ali deluje v njej. Za povečanje privlačnosti javnih trgov Unije je treba obravnavati ovire, ki izhajajo iz obsega, kompleksnosti in visokih stroškov prospekta, bodisi kadar podjetja, vključno z MSP, prvič želijo dostopati do javnih trgov preko prve javne ponudbe bodisi kadar dostopajo do javnih trgov za sekundarne izdaje lastniških ali nelastniških vrednostnih papirjev. Iz istega razloga bi bilo treba obravnavati tudi trajanje postopka pregleda in potrditve navedenih prospektov s strani pristojnih organov ter premajhno zbliževanje teh postopkov po vsej Uniji.

(7)

Pri ponudbah vrednostnih papirjev javnosti, ki so nizke vrednosti, bi lahko bili stroški priprave prospekta nesorazmerni glede na celotno vrednost ponudbe. Uredba (EU) 2017/1129 se ne uporablja za ponudbe vrednostnih papirjev javnosti s skupno vrednostjo v Uniji, nižjo od 1 000 000 EUR. Poleg tega lahko države članice zaradi različnih velikosti finančnih trgov v Uniji izvzamejo ponudbe vrednostnih papirjev javnosti iz obveznosti objave prospekta, kadar je skupna vrednost takšnih ponudb pod določenim pragom, ki ga lahko države članice določijo med 1 000 000 EUR in 8 000 000 EUR. Nekatere države članice so uporabile to možnost, kar je privedlo do različnih pragov za izvzetje, to pa je povzročilo zapletenost in nejasnost za izdajatelje in vlagatelje. Da bi zmanjšali zapletenost iz Uredbe (EU) 2017/1129 in spodbudili pravno jasnost, bi bilo treba odpraviti nižji prag 1 000 000 EUR, pod katerim se navedena uredba ne uporablja.

(8)

Da bi zmanjšali razdrobljenost trga in hkrati upoštevali različne velikosti nacionalnih kapitalskih trgov znotraj Unije, bi bilo treba obstoječi sistem, ki državam članicam omogoča določanje različnih pragov za izvzetje med 1 000 000 EUR in 8 000 000 EUR, nadomestiti s sistemom dvojnega praga. Prag skupne zbirne vrednosti v Uniji v višini 12 000 000 EUR na izdajatelja ali ponudnika, izračunan za obdobje 12 mesecev, bi moral biti glavni prag, države članice pa bi morale imeti možnost, da se odločijo glede uporabe praga v višini 5 000 000 EUR. Ponudbe vrednostnih papirjev javnosti pod pragom 12 000 000 EUR oziroma 5 000 000 EUR bi bilo treba izvzeti iz obveznosti objave prospekta, če za te ponudbe ni potrebno dovoljenje za čezmejno opravljanje storitev. V primeru takšnega izvzetja pa bi bilo treba državam članicam dovoliti, ne pa jim tudi naložiti obveznosti, da od izdajatelja zahtevajo, da objavi dokument z informacijami iz člena 7 Uredbe (EU) 2017/1129 oziroma dokument z zahtevami glede informacij na nacionalni ravni, pod pogojem, da sta obseg in raven takšnih informacij enakovredna ali manjša oziroma nižja od informacij, določenih v členu 7 Uredbe (EU) 2017/1129. Ta uredba ne bi smela tem državam članicam z ničimer preprečevati, da uvedejo pravila na nacionalni ravni, s katerimi bi upravljavcem večstranskih sistemov trgovanja omogočile določitev vsebine dokumenta o uvrstitvi, ki ga mora pripraviti izdajatelj ob prvi uvrstitvi svojih vrednostnih papirjev v trgovanje, ali načinov pregleda te vsebine.

(9)

Za čezmejne ponudbe vrednostnih papirjev javnosti, ki so izvzete iz obveznosti objave prospekta, bi morale po potrebi veljati nacionalne zahteve po razkritju, ki jih določijo zadevne države članice. Vendar bi morali imeti izdajatelji, ponudniki ali osebe, ki zaprosijo za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, za katere ne velja obveznost objave prospekta, koristi od dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev, kadar se prostovoljno odločijo, da bodo pripravili prospekt.

(10)

Uredba (EU) 2017/1129 vsebuje več določb, ki se nanašajo na skupno vrednost nekaterih ponudb vrednostnih papirjev javnosti, vključno s tekočimi ponudbami vrednostnih papirjev javnosti, ki se izračuna za obdobje 12 mesecev. Da bi izdajateljem, vlagateljem in pristojnim organom zagotovili jasnost ter preprečili različne pristope v Uniji, je treba določiti, kako je treba izračunati skupno vrednost teh ponudb vrednostnih papirjev javnosti za obdobje 12 mesecev.

(11)

Člen 1(5), točka (a), Uredbe (EU) 2017/1129 določa izvzetje od obveznosti objave prospekta za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu za tiste vrednostne papirje, ki so zamenljivi z vrednostnimi papirji, ki so že bili uvrščeni v trgovanje na istem reguliranem trgu, če na novo uvrščeni vrednostni papirji v obdobju 12 mesecev predstavljajo manj kot 20 % števila vrednostnih papirjev, ki so že bili uvrščeni v trgovanje na istem reguliranem trgu, in pod pogojem, da takšna uvrstitev ni kombinirana s ponudbo vrednostnih papirjev javnosti. Da bi zmanjšali zapletenost ter omejili nepotrebne stroške in bremena, bi se moralo to izvzetje uporabljati tudi za ponudbo javnosti iz člena 1(4) navedene uredbe. Iz istih razlogov bi bilo treba odstotek praga, ki določa upravičenost do izvzetja, zvišati pri ponudbi javnosti in tudi pri uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu. Poleg tega bi moralo izvzetje za ponudbe vrednostnih papirjev javnosti zajemati ponudbo vrednostnih papirjev javnosti, ki naj bi bili uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali na zagonskem trgu MSP in ki so zamenljivi z vrednostnimi papirji, že uvrščenimi v trgovanje na istem reguliranem trgu ali istem zagonskem trgu MSP. Glede na to, da so pravice vpisa neločljivo povezane z izdajo novih delnic, bi moralo to izvzetje zajemati tudi pravico do vpisa delnic, ki so zamenljive z obstoječimi delnicami. Da bi zagotovili zaščito vlagateljev, zlasti malih vlagateljev, bi bilo treba ob ponudbi zamenljivih vrednostnih papirjev na podlagi izvzetja javnosti dati na voljo skrajšan dokument s ključnimi informacijami za vlagatelje. Ta dokument bi bilo treba dati na voljo javnosti in ga vložiti pri pristojnem organu matične države članice, ne bi pa smel biti predmet njegove potrditve.

(12)

Člen 1(5), točka (b), Uredbe (EU) 2017/1129 določa izvzetje iz obveznosti objave prospekta za uvrstitev delnic v trgovanje na reguliranem trgu, ki so posledica pretvorbe ali zamenjave drugih vrednostnih papirjev ali uveljavljanja pravic, podeljenih z drugimi vrednostnimi papirji, pod pogojem, da na novo uvrščene delnice v obdobju 12 mesecev predstavljajo manj kot 20 % števila delnic istega razreda, ki so že bile uvrščene v trgovanje na istem reguliranem trgu. Ta 20-odstotni prag bi bilo treba uskladiti s pragom za izvzetje za vrednostne papirje, zamenljive z vrednostnimi papirji, ki so že bili uvrščeni v trgovanje na istem reguliranem trgu, saj je področje uporabe obeh izvzetij enakovredno.

(13)

Podjetja, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP, morajo izpolnjevati zahteve po rednem in stalnem razkritju, ki so določene v Uredbi (EU) št. 596/2014, Direktivi 2004/109/ES in, za izdajatelje na zagonskih trgih MSP, Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/565 (10). Kadar ta podjetja izdajajo vrednostne papirje, zamenljive z vrednostnimi papirji, ki so že bili uvrščeni v trgovanje na tovrstnih mestih trgovanja, bi morala biti izvzeta iz obveznosti objave prospekta, saj bo večina zahtevane vsebine prospekta že javno dostopna, vlagatelji pa bodo lahko trgovali na podlagi teh informacij. Vendar bi za takšno izvzetje morali veljati zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo, da podjetje, ki izda vrednostne papirje, izpolnjuje zahteve po rednem in stalnem razkritju na podlagi prava Unije ter da ni predmet prestrukturiranja ali da zanj ni začet postopek v primeru insolventnosti, kakor je opredeljeno na podlagi prava Unije. Da bi zagotovili zaščito vlagateljev, zlasti malih vlagateljev, bi bilo treba poleg tega javnosti še vedno dati na voljo skrajšani dokument s ključnimi informacijami za vlagatelje. Dokument bi bilo treba vložiti pri pristojnem organu matične države članice, ne bi pa smel biti predmet njegove potrditve. Kadar so pravice vpisa povezane z vrednostnimi papirji, ki jih zajema izvzetje glede ponudbe javnosti ali uvrstitve v trgovanje na reguliranem trgu, bi se moralo to izvzetje posledično uporabljati tudi za pravice vpisa, ki predstavljajo prednostno pravico obstoječih delničarjev do vpisa vrednostnih papirjev, na katere se nanaša izvzetje. Kadar so zaradi področja uporabe novega izvzetja druga obstoječa izvzetja odveč, bi bilo treba ta druga izvzetja črtati.

(14)

Člen 1(4), točka (j), Uredbe (EU) 2017/1129 določa izvzetje, v skladu s katerim so kreditne institucije izvzete iz obveznosti objave prospekta v primeru ponudbe ali uvrstitve v trgovanje na reguliranem trgu za nekatere nelastniške vrednostne papirje, ki jih izdajajo neprekinjeno ali redno, do zbirne vrednosti 75 000 000 EUR v obdobju 12 mesecev. Z Uredbo (EU) 2021/337 se je v okviru svežnja za okrevanje v zvezi s kapitalskimi trgi ta prag za omejeno obdobje zvišal na 150 000 000 EUR, da bi spodbudili zbiranje sredstev za kreditne institucije in tem institucijam dali manevrski prostor za podporo njihovim strankam v realnem gospodarstvu. Za nadaljnjo podporo zbiranju sredstev prek kapitalskih trgov izdajateljev, vključno s kreditnimi institucijami, bi moral biti višji prag, uveden z Uredbo (EU) 2021/337, stalen.

(15)

Da bi zmanjšali zapletenost dokumentacije prospekta in da bi prospekt postal bolj usklajen dokument in s tem lažje berljiv za vlagatelje po vsej Uniji ne glede na jurisdikcijo, v kateri se vrednostni papirji ponudijo javnosti ali uvrstijo v trgovanje na reguliranem trgu, je treba uvesti standardizirano obliko prospekta za lastniške in nelastniške vrednostne papirje ter zahtevati, da se informacije, vključene v prospekt, razkrijejo v standardiziranem zaporedju, pri tem pa paziti, da prospekti niso preobremenjeni z odvečnimi ali manj pomembnimi informacijami.

(16)

V nekaterih primerih imajo lahko prospekt ali z njim povezani dokumenti precejšen obseg, zaradi česar postanejo neprimerni za vlagatelje, da bi lahko sprejeli premišljeno odločitev o naložbi, ter zaradi stroškov, povezanih z daljšimi prospekti, predragi, da bi jih izdajatelji pripravili. Poleg tega se obseg prospektov in njihova oblika po Uniji zelo razlikujeta, kar je v nasprotju s ciljem spodbujanja zbliževanja v uniji kapitalskih trgov. Da bi izboljšali berljivost prospektov, zmanjšali stroške priprave prospektov za izdajatelje, ustvarili zbliževanje v vsej Uniji ter vlagateljem olajšali analizo in uporabo prospektov, je treba določiti zgornjo mejo števila strani. Vendar bi bilo treba takšno omejitev strani uvesti le za ponudbe javnosti ali uvrstitev delnic v trgovanje na reguliranem trgu. Omejitev strani ne bi bila primerna za lastniške vrednostne papirje, ki niso delnice, ali nelastniške vrednostne papirje, ki vključujejo širok nabor različnih instrumentov, vključno s kompleksnimi. Poleg tega bi bilo treba iz omejitve strani izključiti naslednje: povzetek; informacije, vključene s sklicevanjem, vključno z univerzalnim registracijskim dokumentom, ki ga je izdal pristojni organ ali je vložen pri njem; informacije, vključene v univerzalni registracijski dokument, ki se uporablja kot sestavni del prospekta, ter informacije, ki jih je treba zagotoviti, kadar ima izdajatelj zapleteno finančno preteklost ali je prevzel znatno finančno obveznost, ali v primeru znatne bruto spremembe, kakor je opredeljena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/980 (11).

(17)

V tej uredbi bi bilo treba določiti standardizirano obliko in standardizirano zaporedje informacij, ki jih je treba razkriti v prospektu, ne glede na to, ali je prospekt ali osnovni prospekt pripravljen kot en sam dokument ali je sestavljen iz ločenih dokumentov, razen kadar so informacije vključene v univerzalni registracijski dokument. Zato je treba v prilogah I, II in III k Uredbi (EU) 2017/1129 določiti standardizirano zaporedje oddelkov za informacije, ki jih je treba razkriti v prospektu ali ločeno v registracijskem dokumentu in v opisu vrednostnih papirjev. Te priloge bi morale biti podlaga za Komisijo, da spremeni vse delegirane akte, ki nalagajo standardizirano obliko in zaporedje oddelkov prospekta, osnovnega prospekta in končnih pogojev, vključno s postavkami razkritja iz teh oddelkov. Poleg tega je treba določiti standardizirano zaporedje informacij, ki jih je treba razkriti v povzetku prospekta.

(18)

Da bi zmanjšali breme za izdajatelje, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu v Uniji in hkrati ponujajo ali prodajajo vrednostne papirje zaprtemu krogu vlagateljev v tretji državi ter ki bi drugače morali pripraviti več dokumentov, se za prospekt v zvezi z uvrstitvijo takšnih vrednostnih papirjev v trgovanje ne bi smeli uporabljati omejitev strani, standardizirana oblika in standardizirano zaporedje.

(19)

Da bi v zvezi z obliko prospektov dosegli zbliževanje v vsej Uniji, bi bilo treba od Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (ESMA), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (12), zahtevati, da pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov za določitev predloge in oblike prospektov, vključno z zahtevami glede velikosti pisave in sloga, odvisno od vrste prospekta in vrste zadevnih vlagateljev. Da bi poleg tega vlagateljem pomagali pri uporabi prospekta, bi bilo treba od ESMA zahtevati, da pripravi smernice o razumljivosti in uporabi jasnega izražanja v prospektih, da se zagotovijo jedrnate, jasne in uporabniku prijazne informacije, ob upoštevanju vrste prospekta in vrste zadevnih vlagateljev. Komisija bi morala navedene izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(20)

Povzetek prospekta je ključen in bistven dokument, ki se uporablja kot smernica za podporo malim vlagateljem pri boljšem razumevanju in uporabi celotnega prospekta ter s tem pri sprejemanju premišljenih odločitev o naložbah. Da bi bil povzetek prospekta bolj berljiv in razumljiv za male vlagatelje, je treba izdajateljem omogočiti, da v povzetku prospekta predstavijo ali povzamejo informacije v obliki diagramov, grafov ali tabel v okviru omejitve strani, določene v členu 7 Uredbe (EU) 2017/1129.

(21)

V skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 je izdajateljem omogočeno, da največjo dolžino povzetka prospekta podaljšajo za eno stran, kadar je z vrednostnimi papirji povezano jamstvo, saj je treba zagotoviti informacije o jamstvu in garantu. Če pa obstaja več kot en garant, dodatna stran morda ne bo zadostovala. Zato je treba v primeru jamstev, ki jih zagotovi več kot en garant, dovoliti, da se dolžina povzetka prospekta dodatno podaljša.

(22)

Da se zagotovijo enotni pogoji za uporabo zahtev v zvezi s povzetkom prospekta, bi bilo treba od ESMA zahtevati, da pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi predlogo in obliko povzetkov, vključno z zahtevami glede velikosti pisave in sloga. Da bi poleg tega malim vlagateljem pomagali pri uporabi povzetka prospekta, bi bilo treba od ESMA zahtevati, da pripravi smernice o razumljivosti in uporabi jasnega izražanja v povzetkih, da se v njih zagotovijo jedrnate, jasne in uporabniku prijazne informacije. Komisija bi morala navedene izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(23)

V skladu z Uredbo (EU) 2017/1129 ima lahko izdajatelj, čigar univerzalni registracijski dokument je pristojni organ potrdil za obdobje dveh zaporednih poslovnih let, status pogostega izdajatelja in lahko vloži vse nadaljnje univerzalne registracijske dokumente in vse njihove spremembe brez predhodne potrditve. Da bi zmanjšali nepotrebna bremena in spodbudili uporabo univerzalnega registracijskega dokumenta, bi bilo treba to obdobje skrajšati na eno poslovno leto. Takšno skrajšanje ne bo vplivalo na zaščito vlagateljev, saj se univerzalni registracijski dokument in njegove spremembe ne morejo uporabljati kot sestavni del prospekta, če jih ne potrdi ustrezen pristojni organ. Poleg tega lahko pristojni organ naknadno pregleda univerzalni registracijski dokument, ki mu je bil predložen, kadar koli meni, da je to potrebno, in po potrebi zahteva spremembe.

(24)

Da bi zasebnim podjetjem olajšali prve javne ponudbe na javnih trgih Unije ter na splošno zmanjšali nepotrebne stroške in bremena za podjetja, ki ponudijo vrednostne papirje javnosti ali zaprosijo za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu, bi bilo treba prospekt za lastniške in nelastniške vrednostne papirje znatno racionalizirati, hkrati pa zagotoviti, da se ohrani zadostno visoka raven zaščite vlagateljev.

(25)

Čeprav je raven razkritja v prospektu EU za rast prestroga za MSP, se zdi, da bi ustrezala svojemu namenu za podjetja, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu. Zato je primerno, da se priloge I, II in III k Uredbi (EU) 2017/1129 uskladijo s stopnjo razkritja prospekta EU za rast, tako da se kot sklic upoštevajo povezane priloge iz Delegirane uredbe (EU) 2019/980.

(26)

Zaradi vse večjega pomena vidikov trajnostnosti pri odločitvah o naložbah vlagatelji pri sprejemanju premišljenih odločitev o naložbah vedno bolj upoštevajo informacije o okoljskih, socialnih in upravljavskih vprašanjih. Zato je treba preprečiti zeleno zavajanje z določitvijo okoljskih, socialnih in upravljavskih informacij, ki jih je treba po potrebi zagotoviti v prospektu za lastniške ali nelastniške vrednostne papirje, ki se ponudijo javnosti ali so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu. Vendar se ta zahteva ne bi smela prekrivati z zahtevo iz drugih zakonodajnih aktov Unije, da se te informacije zagotovijo. Podjetja, ki ponujajo lastniške vrednostne papirje javnosti ali zaprosijo za uvrstitev lastniških vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, bi zato morala v prospekt s sklicevanjem za obdobja, ki jih zajemajo pretekle finančne informacije, vključiti poslovna in konsolidirana poslovna poročila, ki vključujejo poročanje o trajnostnosti, kot je zahtevano z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13). Poleg tega bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za določitev seznamov informacij, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi vidiki, ki jih je treba vključiti v prospekte za nelastniške vrednostne papirje, ki se oglašujejo, kot da upoštevajo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike ali si prizadevajo za okoljske, socialne in upravljavske cilje. Komisija bi morala zagotoviti skladnost med informacijami, ki jih je treba razkriti v prospektu, in, kjer je ustrezno, razkritji glede trajnostnosti, ki se zahtevajo na podlagi Direktive 2013/34/EU ali, kjer je ustrezno, na podlagi Uredbe (EU) 2023/2631 Evropskega parlamenta in Sveta (14), ne da bi to ogrozilo prostovoljno naravo oznake in predlog za razkritje iz navedene uredbe.

(27)

Člen 14 Uredbe (EU) 2017/1129 določa možnost priprave poenostavljenega prospekta za sekundarne izdaje s strani podjetij, ki so že najmanj 18 mesecev neprekinjeno uvrščena v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP. Vendar se raven razkritja poenostavljenih prospektov za sekundarne izdaje še vedno šteje za prestrogo in preveč podobno standardnemu prospektu, da bi bila opazna pomembna razlika pri sekundarnih izdajah podjetij, katerih vrednostni papirji so že uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP ter za katere veljajo zahteve glede rednih in stalnih razkritij. Da bi bila dokumentacija za uvrstitev v kotacijo lažje razumljiva in zaščita vlagateljev učinkovitejša, hkrati pa bi se zmanjšali stroški in bremena za izdajatelje, bi bilo treba za takšne sekundarne izdaje uvesti nov in učinkovitejši prospekt EU za nadaljnje ponudbe. Da pa bi omejili bremena za izdajatelje in zaščitili vlagatelje, je treba določiti prehodno obdobje za prospekte, potrjene v okviru poenostavljene ureditve glede razkritja za sekundarne izdaje pred datumom začetka uporabe nove ureditve. Takšen prospekt EU za nadaljnje ponudbe bi moral biti na voljo več kategorijam izdajateljev, katerih lastniški vrednostni papirji so bili najmanj predhodnih 18 mesecev že neprekinjeno uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP, ali ponudnikom takšnih vrednostnih papirjev. Ta merila bi morala zagotoviti, da takšni izdajatelji izpolnjujejo zahteve glede rednih in stalnih razkritij iz Direktive 2004/109/ES, kadar je ustrezno, Uredbe (EU) št. 596/2014 ali, kadar je ustrezno, Delegirane uredbe (EU) 2017/565.

(28)

Da bi izdajatelji lahko v celoti izkoristili prospekt EU za nadaljnje ponudbe kot poenostavljeno vrsto prospekta, bi moralo biti njegovo področje uporabe široko in bi moralo zajemati ponudbe javnosti ali uvrstitve vrednostnih papirjev, ki so zamenljivi ali nezamenljivi z vrednostnimi papirji, ki so že bili uvrščeni v trgovanje, v trgovanje na reguliranem trgu. Da bi poleg tega uspešnim podjetjem omogočili, da se razširijo in izkoristijo večjo izpostavljenost širšemu krogu vlagateljev, bi bilo treba prospekt EU za nadaljnje ponudbe dati na voljo podjetjem, ki želijo preiti z zagonskega trga MSP na regulirani trg, pod pogojem, da so bili njihovi vrednostni papirji najmanj predhodnih 18 mesecev že neprekinjeno uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP. Vendar izdajatelju, ki ima uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP samo nelastniške vrednostne papirje, ne bi smelo biti dovoljeno, da pripravi prospekt EU za nadaljnje ponudbe za uvrstitev lastniških vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, saj to zahteva razkritje celotnega prospekta, da se vlagateljem omogoči sprejetje premišljene odločitve o naložbi.

(29)

Od 31. decembra 2022 prospekta EU za okrevanje iz Uredbe (EU) 2017/1129 ni več mogoče uporabljati. Prednost prospekta EU za okrevanje je bila, da je bil sestavljen iz enega samega dokumenta, ki je bil po dolžini omejen, tako da so ga izdajatelji lažje pripravili, vlagatelji pa zlahka razumeli. Zato bi lahko prospekt EU za nadaljnje ponudbe, kadar se nanaša na delnice in zanj velja omejitev strani, sledil podobnemu modelu ter bi zanj moralo veljati enako skrajšano obdobje pregleda kot za prospekt EU za okrevanje. Vendar se omejeno obdobje pregleda ne bi smelo uporabljati v primeru prehoda z zagonskega trga MSP na regulirani trg. Poleg tega zahteve za prospekt EU za nadaljnje ponudbe iz očitnih razlogov ne bi smele določati razkritij, povezanih s krizo zaradi COVID-19. Prospekt EU za nadaljnje ponudbe bi moral nadomestiti poenostavljeni prospekt za sekundarne izdaje in tudi prospekt EU za okrevanje, zato bi moral biti trajen in na voljo za sekundarne izdaje lastniških in nelastniških vrednostnih papirjev. Poleg tega za njegovo uporabo ne bi smele veljati nobene omejitve, ki bi presegale zahtevo po minimalnem in neprekinjenem obdobju uvrstitve zadevnih vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP.

(30)

Prospekt EU za nadaljnje ponudbe bi moral vključevati poenostavljen povzetek kot koristen vir informacij za male vlagatelje. Povzetek bi moral biti predstavljen na začetku prospekta EU za nadaljnje ponudbe in osredotočen na ključne informacije, ki bi vlagateljem omogočile, da se odločijo, katere ponudbe vrednostnih papirjev javnosti in uvrstitve vrednostnih papirjev v trgovanje želijo nadalje preučiti, nato pa pregledajo celoten prospekt EU za nadaljnje ponudbe, da sprejmejo premišljeno odločitev o naložbi. Ne bi pa se smel zahtevati za uvrstitev nelastniških vrednostnih papirjev v trgovanje iz člena 7(1) Uredbe (EU) 2017/1129.

(31)

Da bi prospekt EU za nadaljnje ponudbe postal usklajen dokument in da bi bil lažje berljiv za vlagatelje po vsej Uniji, ne glede na jurisdikcijo, v kateri so vrednostni papirji ponujeni javnosti ali uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu, bi morala biti oblika prospekta standardizirana za lastniške in tudi za nelastniške vrednostne papirje. Iz istega razloga bi bilo treba informacije v prospektu EU za nadaljnje ponudbe razkriti v standardiziranem zaporedju. Da pa bi podprli sekundarne izdaje nelastniških vrednostnih papirjev, tudi v okviru programov ponudbe, bi moralo biti področje uporabe prospekta EU za nadaljnje ponudbe za nelastniške vrednostne papirje široko in bi moralo izdajateljem omogočiti, da ga pripravijo kot en sam dokument ali kot ločene dokumente.

(32)

Da bi izboljšali berljivost prospekta EU za nadaljnje ponudbe ter vlagateljem olajšali njegovo analizo in uporabo, bi bilo treba za sekundarne izdaje delnic določiti omejitev njegovih strani. Omejitev strani pa, nasprotno, ne bi bila primerna za široko kategorijo lastniških vrednostnih papirjev, razen delnic ali nelastniških vrednostnih papirjev, ki vključujejo širok nabor različnih instrumentov, vključno s kompleksnimi. Poleg tega bi bilo treba iz omejitve strani izključiti naslednje: povzetek; informacije, vključene s sklicevanjem, vključno z univerzalnim registracijskim dokumentom, ki ga je potrdil pristojni organ ali je pri njem vložen, ter informacije, ki jih je treba zagotoviti, kadar ima izdajatelj zapleteno finančno preteklost ali je prevzel znatno finančno obveznost, ali v primeru znatne bruto spremembe.

(33)

Eden od ključnih ciljev unije kapitalskih trgov je olajšati dostop MSP do javnih trgov v Uniji in tem MSP zagotoviti druge vire financiranja, ki niso bančna posojila, ter jim omogočiti širitev in rast. Stroški priprave prospekta bi lahko za MSP, ki so pripravljena ponuditi vrednostne papirje javnosti, glede na običajno nizko vrednost teh ponudb delovali odvračilno. Prospekt EU za rast je lažji prospekt, uveden z Uredbo (EU) 2017/1129, ki je na voljo MSP in nekaj drugim kategorijam upravičencev, vključno s podjetji s tržno kapitalizacijo do 500 milijonov EUR, katerih vrednostni papirji so že uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP. Cilj prospekta EU za rast je bil zmanjšati stroške priprave prospekta s strani manjših izdajateljev, hkrati pa vlagateljem zagotoviti pomembne informacije za oceno ponudbe in sprejetje premišljene odločitve o naložbi. Medtem ko lahko izdajatelji, ki pripravijo prospekt EU za rast, prihranijo številne stroške, se raven razkritja v prospektu EU za rast še vedno šteje za prestrogo in preveč podobno ravni standardnega prospekta, da bi bila opazna pomembna razlika za MSP. Zato je treba oblikovati prospekt EU za izdaje za rast, ki bo vseboval manjše zahteve, da bo dokumentacija za uvrstitev v kotacijo za MSP še manj zapletena in obremenjujoča ter da bodo MSP lahko dosegla še večje prihranke. Da bi omejili bremena za izdajatelje in zaščitili vlagatelje, je treba zagotoviti prehodno obdobje za prospekte EU za rast, ki so bili potrjeni pred datumom začetka uporabe nove ureditve.

(34)

Zahteve glede vsebine prospekta EU za izdaje za rast bi morale biti majhne, pri čemer bi bilo treba upoštevati raven razkritja prospekta EU za okrevanje in nekaterih najenostavnejših dokumentov za uvrstitev v trgovanje, ki jih nekateri zagonski trgi MSP zahtevajo od izdajateljev v primeru izvzetja iz obveznosti objave prospekta in katerih vsebina je določena v pravilnikih zagonskih trgov MSP. Zmanjšani obseg informacij, ki jih je treba razkriti v prospektu EU za izdaje za rast, bi moral biti sorazmeren z velikostjo podjetij, ki kotirajo na zagonskih trgih MSP, in njihovimi potrebami po zbiranju sredstev ter zagotavljati ustrezno raven zaščite vlagateljev. Poleg tega bi moral biti prospekt EU za izdaje za rast sestavljen iz enega samega dokumenta, da bi ga lahko podjetja, zlasti MSP, zlahka in enostavno pripravila, vlagatelji pa zlahka razumeli.

(35)

Prospekt EU za izdaje za rast bi moral biti na voljo MSP, izdajateljem, ki niso MSP in katerih vrednostni papirji so uvrščeni ali bodo uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, ter malim podjetjem, ki ne kotirajo na borzi in katerih skupna vrednost vrednostnih papirjev, ponujenih javnosti, ni višja kot 50 000 000 EUR v obdobju 12 mesecev. Da bi se izognili dvotirnemu standardu za razkritja na reguliranih trgih glede na velikost izdajatelja, prospekt EU za izdaje za rast ne bi smel biti na voljo podjetjem, katerih vrednostni papirji so že uvrščeni ali bodo uvrščeni v trgovanje na reguliranih trgih. Da pa bi olajšali napredovanje na regulirani trg in izdajateljem omogočili, da izkoristijo izpostavljenost širši bazi vlagateljev, bi bilo treba izdajateljem, katerih vrednostni papirji so bili najmanj predhodnih 18 mesecev že neprekinjeno uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, dovoliti uporabo prospekta EU za nadaljnje ponudbe za prehod na regulirani trg.

(36)

Prospekt EU za izdaje za rast bi moral vsebovati poenostavljen povzetek kot koristen vir informacij za male vlagatelje ter imeti enako obliko in vsebino kot povzetek prospekta EU za nadaljnje ponudbe. Navedeni povzetek bi moral biti predstavljen na začetku prospekta EU za izdaje za rast in bi moral biti osredotočen na ključne informacije, ki bi vlagateljem omogočile, da se odločijo, katere ponudbe vrednostnih papirjev javnosti želijo nadalje preučiti, nato pa pregledajo celoten prospekt EU za izdaje za rast, da sprejmejo premišljeno odločitev o naložbi.

(37)

Prospekt EU za izdaje za rast bi moral biti usklajen dokument, ki ga izdajatelji, zlasti MSP, zlahka pripravijo, vlagatelji pa zlahka razumejo, ne glede na jurisdikcijo v Uniji, v kateri so zadevni vrednostni papirji ponujeni javnosti. Zato bi bilo treba standardizirati njegovo obliko za lastniške in nelastniške vrednostne papirje, informacije, vključene v prospekt EU za izdaje za rast, pa bi bilo treba razkriti v standardiziranem zaporedju. Da bi dodatno standardizirali in izboljšali berljivost prospekta EU za izdaje za rast ter vlagateljem olajšali njegovo analizo in uporabo, bi bilo treba uvesti omejitev strani, če se prospekt EU za izdaje za rast pripravi za izdaje delnic. Ta omejitev strani bi morala biti učinkovita tudi z vidika zagotavljanja potrebnih informacij, ki vlagateljem omogočajo sprejemanje premišljenih odločitev o naložbah, in smotrna z vidika manjših zahtev glede vsebine prospekta EU za izdaje za rast. Omejitev strani pa ne bi bila primerna za široko kategorijo lastniških vrednostnih papirjev, razen delnic ali nelastniških vrednostnih papirjev, ki obsegajo širok nabor različnih instrumentov, vključno s kompleksnimi. Poleg tega bi bilo treba iz omejitve strani izključiti naslednje: povzetek, informacije, vključene s sklicevanjem, in informacije, ki jih je treba predložiti, kadar ima izdajatelj zapleteno finančno preteklost ali je sprejel znatno finančno obveznost, ali v primeru znatne bruto spremembe.

(38)

Prospekt EU za nadaljnje ponudbe in prospekt EU za izdaje za rast bi morala dopolnjevati standardni prospekt iz Uredbe (EU) 2017/1129. Zato je treba, razen če je izrecno navedeno drugače, vse navedbe izraza „prospekt“ iz Uredbe (EU) 2017/1129 razumeti tako, kot da se nanašajo na vse različne oblike prospektov, vključno s prospektom EU za nadaljnje ponudbe in prospektom EU za izdaje za rast. Prostovoljna narava vrst prospektov pomeni, da izdajatelj lahko izbere eno od vrst prospektov, ki so na voljo, kadar je za ponudbo javnosti ali uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu potreben prospekt.

(39)

Da bi okrepili zaupanje v uporabo prospekta EU za nadaljnje ponudbe in prospekta EU za izdaje za rast, je pomembno, da sta njuna učinkovitost in področje uporabe jasna, saj za prospekt EU za nadaljnje ponudbe in prospekt EU za izdaje za rast velja enaka ureditev odgovornosti kot za celoten prospekt za domače in čezmejne ponudbe ali uvrstitve v trgovanje. Kadar je torej izdajatelj upravičen do uporabe prospekta EU za nadaljnje ponudbe ali prospekta EU za izdaje za rast, ki omogočata učinkovitejšo in manj obremenjujočo pripravo zadevnega posla, drugi pomembni pomisleki glede uporabe enega ali drugega zadevnega prospekta pa ne obstajajo, bi morala biti izbira med vrstami prospektov, ki so na voljo izdajatelju, zaščitena, svetovalci ali pristojni organi pa izdajatelja ne bi smeli spodbujati k pripravi celotnega prospekta, kadar to ni nujno potrebno.

(40)

V prospektu bi bilo treba navesti dejavnike tveganja, ki so pomembni in specifični za izdajatelja in njegove vrednostne papirje. Zato je treba dejavnike tveganja predstaviti tudi v omejenem številu kategorij tveganja, odvisno od njihove narave. Da pa bi izdajatelje razbremenili, bi bilo treba zahtevo glede razvrstitve najpomembnejših dejavnikov tveganja nadomestiti z zahtevo, da se v vsaki kategoriji naštejejo najpomembnejši dejavniki tveganja skladno z oceno, ki jo opravi izdajatelj. Da bi bil prospekt bolj razumljiv in da bi vlagateljem olajšali sprejemanje premišljenih odločitev o naložbah, je treba določiti, da izdajatelji ne bi smeli preobremeniti prospekta z dejavniki tveganja, ki so generični, se uporabljajo zgolj kot izjave o omejitvi odgovornosti ali bi lahko prikrili specifične dejavnike tveganja, ki bi se jih morali vlagatelji zavedati.

(41)

V skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) 2017/1129 ima vlagatelj, kadar končne cene ponudbe ali količine vrednostnih papirjev, ki naj bi se ponudili javnosti, ni mogoče vključiti v prospekt, pravico do umika, ki jo je mogoče uveljavljati v dveh delovnih dneh po vložitvi končne cene ponudbe ali količine vrednostnih papirjev, ki naj bi se ponudili javnosti. Da bi se povečala raven zaščite vlagateljev, bi bilo treba podaljšati obdobje, v katerem lahko vlagatelji uveljavljajo to pravico do umika.

(42)

Člen 19 Uredbe (EU) 2017/1129 izdajateljem omogoča, da nekatere informacije vključijo v prospekt s sklicevanjem. Ta možnost je bila uvedena, da bi se zmanjšalo breme za izdajatelje in preprečilo podvajanje informacij, ki so že bile razkrite in objavljene v skladu z drugim pravom Unije o finančnih storitvah. Možnost vključitve informacij s sklicevanjem bo v prihodnosti še lažja, potem ko bodo vlagatelji lahko do nje bolj učinkovito in dejansko dostopali prek evropske enotne točke dostopa, vzpostavljene na podlagi Uredbe (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta (15). Evropska enotna točka dostopa bi morala vlagateljem omogočiti, da večino relevantnih informacij najdejo na enem mestu, s čimer bi se dodatno olajšal dostop do informacij, ki so v prospekte vključene s sklicevanjem. Poleg tega bi moralo biti podjetjem še vedno dovoljeno, da s sklicevanjem prostovoljno vključijo informacije, ki jih ni treba razkriti v prospektu, če takšne informacije izpolnjujejo pogoje iz Uredbe (EU) 2017/1129 o vključitvi informacij s sklicevanjem.

(43)

Da bi odpravili nepotrebne stroške in bremena ter povečali učinkovitost in uspešnost vključitve informacij v prospekt s sklicevanjem, bi bilo treba pojasniti, da se od podjetij ne bi smelo zahtevati, da objavijo dodatek za nove letne ali vmesne finančne informacije v še vedno veljavnem osnovnem prospektu, v nasprotju s primeri, opredeljenimi v Delegirani uredbi (EU) 2019/979. Namesto tega bi moralo biti mogoče nove letne ali vmesne finančne informacije vključiti v osnovni prospekt s sklicevanjem, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve za vključitev s sklicevanjem, na primer zahteve glede elektronske objave in jezika. Podjetjem pa bi bilo treba dovoliti, da takšne informacije prostovoljno objavijo v dodatku.

(44)

Uredba (EU) 2017/1129 spodbuja zbliževanje in uskladitev pravil, povezanih s pregledom in potrditvijo prospektov s strani pristojnih organov. Predvsem merila za pregled popolnosti, razumljivosti in doslednosti prospekta so bila določena v Delegirani uredbi (EU) 2019/980. Vendar ta seznam meril ni izčrpen, saj bi moral omogočati upoštevanje razvoja in inovacij na finančnih trgih. Zato Delegirana uredba (EU) 2019/980 pristojnim organom omogoča, da uporabijo dodatna merila za pregled in potrditev prospektov, kadar je to potrebno za zaščito vlagateljev. V poročilu o medsebojnem strokovnem pregledu, ki ga je pripravil ESMA, je bilo poudarjeno, da je ta možnost povzročila bistvene razlike v načinu, kako pristojni organi uporabljajo dodatna merila za pregled in od izdajateljev zahtevajo, da v prospektu, ki ga pregledujejo, zagotovijo dodatne informacije.

(45)

Da bi spodbujali zbliževanje in usklajevanje dejavnosti nadzora v zvezi s prospektom s strani pristojnih organov, kar bi moralo izdajateljem zagotoviti gotovost, vlagateljem pa zaupanje, je primerno določiti okoliščine, v katerih lahko pristojni organ uporabi takšna dodatna merila, vrsto dodatnih informacij, ki jih pristojni organi lahko zahtevajo za razkritje, poleg informacij, ki se zahtevajo za pripravo prospekta, prospekta EU za nadaljnje ponudbe ali prospekta EU za izdaje za rast, vključno z vrsto dodatnih informacij, ki se lahko zahtevajo za razkritje v skladu z dodatnimi pravili, ter časovni okvir za potrditev prospekta.

(46)

Da bi zagotovili, da so izdajatelji pravočasno obveščeni o rezultatih pregleda njihovega prospekta, bi bilo treba od pristojnih organov zahtevati, da upoštevajo jasen rok za njihov pregled. Če se odločitev o prospektu ne sprejme v določenih rokih, bi moral pristojni organ o tozadevnem razlogu obvestiti izdajatelja, ponudnika ali osebo, ki zaprosi za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu, in ESMA, ki bi moral vsako leto objaviti zbirno poročilo o tem, kako pristojni organi spoštujejo določene roke. Poleg tega bi morale države članice zagotoviti, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi za obravnavanje morebitnega neupoštevanja določenih rokov za sprejetje odločitve o prospektu s strani pristojnih organov. Takšno neizpolnjevanje pa ne bi smelo šteti za potrditev vloge.

(47)

Poleg tega bi bilo treba določiti najdaljši časovni okvir za dokončanje postopka pregleda in odločitev pristojnega organa o prospektu. Glede na to, da na trajanje postopka pregleda vplivajo tudi dejavniki, na katere pristojni organ ne more vplivati, bi bilo treba časovni okvir določiti kot najdaljše trajanje celotnega postopka, pri tem pa upoštevati dejavnosti osebe, ki zaprosi za potrditev prospekta, in tudi pristojnega organa. Ker bi morda lahko bilo težko predvideti vse primere, v katerih pregleda ni mogoče dokončati v določenem časovnem okviru, je pomembno določiti pogoje za morebitna odstopanja od tega časovnega okvira. Poleg tega, tako kot pri rokih iz člena 20 Uredbe (EU) 2017/1129, ne bi smelo šteti, da je bil prospekt potrjen, če pristojni organ odločitve o prospektu ni sprejel v tem najdaljšem časovnem okviru. Zaradi pravne jasnosti bi bilo treba v opredelitvi pojma „potrditev“ pojasniti tudi, da se ne nanaša na točnost informacij v prospektu.

(48)

ESMA je opravil medsebojni strokovni pregled pregledovanja in potrjevanja prospektov s strani pristojnih organov in poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu je bilo objavljeno, še preden je Komisija predložila ta predlog uredbe o spremembi. Glede na to, da lahko ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 opravi medsebojne strokovne preglede, kadar koli se mu to zdi primerno, v Uredbi (EU) 2017/1129 te zahteve ni treba posebej določiti. Zato bi bilo treba črtati člen 20(13) Uredbe (EU) 2017/1129, na podlagi katerega mora ESMA organizirati in izvesti medsebojni strokovni pregled postopkov pregleda in potrditve pristojnih organov.

(49)

V skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2017/1129 se za prvo ponudbo javnosti, ki vključuje razred delnic, ki je prvič uvrščen v trgovanje na reguliranem trgu, zahteva, da je prospekt na voljo javnosti vsaj šest delovnih dni pred zaključkom ponudbe. Da bi spodbudili hitre postopke zbiranja naročil oziroma „bookbuilding“, zlasti na hitro razvijajočih se trgih, in povečali privlačnost vključevanja malih vlagateljev v takšne ponudbe, bi bilo treba skrajšati sedanje minimalno obdobje šestih dni med objavo prospekta in zaključkom ponudbe delnic, ne da bi to vplivalo na zaščito vlagateljev.

(50)

Za zbiranje podatkov, ki podpirajo oceno prospekta EU za nadaljnje ponudbe in prospekta EU za izdaje za rast, bi moral mehanizem za shranjevanje iz člena 21(6) Uredbe (EU) 2017/1129 zajemati prospekt EU za nadaljnje ponudbe in tudi prospekt EU za izdaje za rast, ki bi se morala jasno razlikovati od drugih vrst prospektov.

(51)

Da bi bila distribucija prospekta morebitnim vlagateljem bolj trajnostna, da bi se povečala digitalizacija v finančnem sektorju in da bi se odpravili nepotrebni stroški, morebitni vlagatelji ne bi smeli več imeti pravice zahtevati izvod prospekta v papirni obliki. Zato bi bilo treba izvod prospekta morebitnim vlagateljem predložiti na zahtevo in brezplačno ter le v elektronski obliki.

(52)

V skladu s členom 23(3) Uredbe (EU) 2017/1129 morajo finančni posredniki vlagatelje, ki so kupili ali vpisali vrednostne papirje prek finančnega posrednika, obvestiti o možnosti objave dodatka in v nekaterih okoliščinah stopiti v stik s temi vlagatelji na dan, ko je dodatek objavljen. Z Uredbo (EU) 2021/337 sta bila v navedeni člen dodana odstavka 2a in 3a, v skladu s katerima je določena bolj sorazmerna ureditev za zmanjšanje bremen za finančne posrednike, hkrati pa se ohranja visoka raven zaščite vlagateljev. V navedenih odstavkih je določeno, s katerimi vlagatelji bi morali finančni posredniki stopiti v stik, ko se objavi dodatek, podaljšan pa je tudi rok, do katerega je treba stopiti v stik s temi vlagatelji, in rok, v katerem lahko ti vlagatelji uveljavljajo svoje pravice do umika. Poleg tega je v teh odstavkih določeno, da bi morali finančni posredniki stopiti v stik z vlagatelji, ki kupijo ali vpišejo vrednostne papirje, najpozneje ob izteku obdobja prve ponudbe. To obdobje se nanaša na obdobje, v katerem izdajatelji ali ponudniki ponujajo vrednostne papirje javnosti, kot je določeno v prospektu, in izključuje naknadna obdobja, v katerih se vrednostni papirji nadalje prodajajo na trgu. Ureditev, uvedena s členom 23(2a) in (3a) Uredbe (EU) 2017/1129, je prenehala veljati 31. decembra 2022. Glede na splošno pozitivne povratne informacije deležnikov o tej ureditvi bi ta morala postati stalna.

(53)

S členom 23(2a) in (3a) Uredbe (EU) 2017/1129 je bil rok za vzpostavitev stika z upravičenimi vlagatelji glede objave dodatka podaljšan do konca prvega delovnega dne po dnevu objave dodatka. Da se finančnim posrednikom omogoči upoštevanje tega roka, je treba določiti, da morajo o objavi dodatka obvestiti le tiste vlagatelje, ki so privolili v elektronski stik, na primer z elektronsko pošto. Poleg tega bi morali finančni posredniki vlagateljem, ki so izrazili željo, da se stik z njimi vzpostavi samo na druge načine kot prek elektronskih sredstev, ponuditi možnost izbire elektronskega stika za namen prejema uradnega obvestila o objavi dodatka. Prav tako je treba finančnim posrednikom naložiti obveznost, da tiste vlagatelje, ki ne soglašajo, da se stik z njimi vzpostavi prek elektronskih sredstev, in zavrnejo možnost izbire elektronskega stika, opozorijo, da lahko na spletnem mestu izdajatelja ali finančnega posrednika preverijo, ali je dodatek objavljen.

(54)

Različne razlage o tem, ali bi bilo treba izdajatelju dovoliti, da dopolni osnovni prospekt zaradi uvedbe drugih vrednostnih papirjev ali vrednostnih papirjev z drugačnimi značilnostmi, kot so tiste, za katere je bil ta osnovni prospekt potrjen, so privedle do premajhnega zbliževanja med državami članicami. Da bi zagotovili zaščito vlagateljev in spodbudili regulativno zbliževanje po vsej Uniji, je zato primerno določiti, da se dodatek k osnovnemu prospektu ne bi smel uporabljati za uvedbo nove vrste vrednostnega papirja, za katerega potrebne informacije niso bile vključene v navedeni osnovni prospekt, razen če je to nujno za izpolnitev kapitalskih zahtev na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, s katerim se prenaša pravo Unije. Poleg tega bi moral ESMA z namenom nadaljnjega spodbujanja zbliževanja v zvezi z osnovnim prospektom zagotoviti dodatno jasnost s smernicami o okoliščinah, v katerih se šteje, da se z dodatkom uvaja nova vrsta vrednostnega papirja, ki še ni opisana v osnovnem prospektu.

(55)

V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2017/1129 se od izdajateljev zahteva, naj pripravijo prevod svojega prospekta, da se organom in vlagateljem omogoči ustrezen pregled teh prospektov in ocena tveganj. V večini primerov je treba zagotoviti prevod v vsaj enega od uradnih jezikov, ki jih sprejmejo pristojni organi vsake države članice, v kateri se daje ponudba ali se zaprosi za uvrstitev v trgovanje. Da bi znatno zmanjšali nepotrebna bremena, bi bilo treba podjetjem dovoliti, da pripravijo prospekt v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ, ne glede na to, ali je ponudba ali uvrstitev v trgovanje domača ali čezmejna, zahteva po prevodu pa bi morala biti omejena na povzetek prospekta, da se zagotovi zaščita malih vlagateljev. Ne glede na to pa bi bilo treba državi članici dovoliti, da ne izbere te možnosti, temveč zahteva, da se prospekt za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti ali uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu, za katero se zaprosi le v tej državi članici, pripravi v jeziku, ki ga sprejme pristojni organ te države članice. V takšnem primeru bi bilo treba od te države članice zahtevati, da o svoji odločitvi uradno obvesti Komisijo in ESMA. Da bi zagotovili preglednost za izdajatelje in vlagatelje, bi ESMA na svojem spletnem mestu moral objaviti seznam jezikov, ki jih pristojni organi vsake države članice sprejmejo za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti ali za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu, za katero se zaprosi le v zadevni državi članici.

(56)

Na podlagi člena 29 Uredbe (EU) 2017/1129 se trenutno zahteva, da prospekt, pripravljen in potrjen v skladu z nacionalno zakonodajo tretje države in za katerega se uporablja nacionalna zakonodaja tretje države (v nadaljnjem besedilu: prospekt tretje države), potrdi pristojni organ matične države članice izdajatelja zadevnih vrednostnih papirjev, ne glede na to, ali je ta prospekt tretje države že potrdil zadevni organ tretje države. Na podlagi navedenega člena se od Komisije zahteva tudi, da sprejme sklep, ki določa, da so zahteve glede informacij iz nacionalnega prava takšne tretje države enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) 2017/1129. Da bi izdajateljem iz tretjih držav, vključno z MSP, olajšali dostop do javnih trgov v Uniji in vlagateljem v Uniji zagotovili dodatne priložnosti za naložbe ter hkrati zagotovili njihovo zaščito, je treba spremeniti določbe o ureditvi enakovrednosti. Treba bi bilo pojasniti, da se v primeru uvrstitve v trgovanje na reguliranem trgu ali ponudbe vrednostnih papirjev javnosti v Uniji enakovredni prospekti tretjih držav, ki jih je že potrdil nadzorni organ tretje države, vložijo le pri pristojnem organu matične države članice. Nadalje bi bilo treba splošna merila enakovrednosti, ki zdaj temeljijo na zahtevah iz členov 6, 7, 8 in 13 Uredbe (EU) 2017/1129, razširiti, da bi vključevala določbe o odgovornosti, veljavnosti prospekta, dejavnikih tveganja, pregledu, potrditvi in objavi prospekta ter dodatkov. Da bi zagotovili zaščito vlagateljev v Uniji, je treba določiti tudi, da mora prospekt tretje države vključevati vse pravice in obveznosti iz Uredbe (EU) 2017/1129. Izdajatelji iz tretjih držav lahko za katero koli vrsto ponudbe vrednostnih papirjev javnosti ali uvrstitve v trgovanje na reguliranem trgu uporabijo tudi postopek iz člena 28 Uredbe (EU) 2017/1129, in sicer s pripravo prospekta v skladu z navedeno uredbo.

(57)

Potrebno je učinkovito sodelovanje z nadzornimi organi tretjih držav v zvezi z izmenjavo informacij s temi organi in izvrševanjem obveznosti iz Uredbe (EU) 2017/1129 v tretjih državah, da se zaščitijo vlagatelji v Uniji in zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za izdajatelje s sedežem v Uniji in izdajatelje iz tretjih držav. Da bi zagotovili učinkovito in dosledno izmenjavo informacij z nadzornimi organi, bi morali pristojni organi držav članic ali ESMA na zahtevo vsaj enega pristojnega organa skleniti dogovore o sodelovanju z zadevnimi nadzornimi organi tretjih držav, Komisijo pa bi bilo treba pooblastiti, da določi minimalno vsebino takšnih dogovorov in predlogo, ki se uporabi zanje. ESMA bi poleg tega moral olajšati usklajevanje oblikovanja dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi in ustreznimi nadzornimi organi tretjih držav ter po potrebi posredovanje informacij, ki se prejmejo od nadzornih organov tretjih držav in bi lahko bile pomembne za ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s členoma 38 in 39 Uredbe (EU) 2017/1129, pristojnim organom. Da pa bi zagotovili zaščito vlagateljev, je treba tretje države s seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ali s seznama jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma strateške pomanjkljivosti, ki znatno ogrožajo finančni sistem Unije, iz takšnih dogovorov o sodelovanju izključiti.

(58)

Zagotoviti je treba, da za prospekt EU za nadaljnje ponudbe, prospekt EU za izdaje za rast in povezane povzetke prospektov veljajo enake upravne kazni in drugi upravni ukrepi kot za druge prospekte. Te kazni in ukrepi bi morali biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter zagotavljati skupen pristop v državah članicah.

(59)

V skladu s členom 47 Uredbe (EU) 2017/1129 mora ESMA vsako leto objaviti poročilo, ki vsebuje statistične podatke o potrjenih prospektih in priglašenih prospektih v Uniji ter analizo trendov. Določiti je treba, da bi moralo navedeno poročilo vsebovati tudi statistične informacije o prospektih EU za izdaje za rast, ki se razlikujejo glede na vrsto izdajateljev, in analizirati uporabnost ureditev za razkritja, ki se uporabljajo v skladu s prospektom EU za nadaljnje ponudbe, prospekti EU za izdaje za rast in univerzalnimi registracijskimi dokumenti. V navedenem poročilu bi bilo treba analizirati tudi novo izvzetje za sekundarne izdaje vrednostnih papirjev, zamenljivih z vrednostnimi papirji, ki so že bili uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali zagonskem trgu MSP. Poleg tega bi moralo navedeno poročilo na podlagi poročila, ki ga ESMA predloži Komisiji, vključevati analizo tega, ali postopki pregleda in potrditve s strani pristojnih organov zagotavljajo nadzorniško zbliževanje po vsej Uniji in ali so še vedno ustrezni glede na zastavljene cilje. Navedeno poročilo pa bi moralo vsebovati tudi analizo tega, ali možnost držav članic, da zahtevajo nacionalna razkritja pod ustreznim pragom za izvzetje v višini 12 000 000 EUR ali 5 000 000 EUR za ponudbo vrednostnih papirjev javnosti, prispeva k zbliževanju nacionalnih zahtev po razkritju in ali ta nacionalna razkritja ovirajo ponudbo vrednostnih papirjev javnosti v zadevnih državah članicah.

(60)

Komisija bi morala po ustreznem obdobju po datumu začetka uporabe te uredbe o spremembi pregledati uporabo Uredbe (EU) 2017/1129 in oceniti zlasti, ali so določbe o povzetku prospekta, ureditvah za razkritja v zvezi s prospektom EU za nadaljnje ponudbe, prospektu EU za izdaje za rast in univerzalnem registracijskem dokumentu še vedno ustrezne za doseganje svojih ciljev. Prav tako je treba določiti, da bi bilo treba v navedenem poročilu analizirati ustrezne podatke, trende in stroške v zvezi s prospektom EU za nadaljnje ponudbe in prospektom EU za izdaje za rast. V njem bi bilo treba zlasti oceniti, ali te nove ureditve vzpostavljajo pravo ravnovesje med zaščito vlagateljev in zmanjšanjem upravnega bremena. Ker je pomembno, da se unija kapitalskih trgov okrepi in da odraža stanje trga čim prej po tem, ko se ta vzpostavi, mora biti ustrezno obdobje za izvajanje tovrstnih pregledov, ki jih izvaja Komisija, krajše od obdobja, ki je bilo v veljavi pred sprejetjem te uredbe o spremembi. Komisija bi morala tudi oceniti, ali je potrebna nadaljnja harmonizacija določb o odgovornosti v zvezi s prospektom, in v tem primeru razmisliti o spremembah določb o odgovornosti iz Uredbe (EU) 2017/1129.

(61)

Uredba (EU) št. 596/2014 vzpostavlja trden okvir za ohranjanje integritete trgov in zaupanja vlagateljev s preprečevanjem trgovanja z notranjimi informacijami, nezakonitega razkrivanja notranjih informacij in tržne manipulacije. Izdajateljem nalaga več obveznosti razkritja in vodenja evidenc ter od njih zahteva, da notranje informacije razkrijejo javnosti. Šest let po začetku veljavnosti Uredbe (EU) št. 596/2014 je bilo v povratnih informacijah deležnikov, zbranih v okviru javnih posvetovanj in strokovnih skupin, poudarjeno, da nekateri vidiki navedene uredbe pomenijo še posebno veliko breme za izdajatelje. Zato je treba povečati pravno jasnost, obravnavati nesorazmerne zahteve za izdajatelje in povečati splošno privlačnost kapitalskih trgov Unije, hkrati pa zagotoviti ustrezno raven zaščite vlagateljev in integritete trgov.

(62)

Člena 14 in 15 Uredbe (EU) št. 596/2014 prepovedujeta trgovanje z notranjimi informacijami, nezakonito razkritje notranjih informacij in tržno manipulacijo. Člen 5 navedene uredbe pa vsebuje izjemo od teh prepovedi za programe ponovnega odkupa in stabilizacijo. Da bi bil program ponovnega odkupa upravičen do tega izvzetja, morajo izdajatelji vsem pristojnim organom mest trgovanja, na katerih so bile delnice uvrščene v trgovanje ali se z njimi trguje, poročati o vsakem poslu, povezanem s programom ponovnega odkupa, vključno z informacijami, določenimi v Uredbi (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Poleg tega morajo posle naknadno razkriti javnosti. Te obveznosti povzročajo preveliko obremenitev. Zato je treba poenostaviti postopek poročanja, tako da se od izdajatelja zahteva, naj informacije o poslih programa ponovnega odkupa poroča samo pristojnemu organu najpomembnejšega trga, kar zadeva likvidnost njegovih delnic. Prav tako je treba poenostaviti obveznost razkritja, tako da se izdajatelju dovoli, da javnosti razkrije le združene informacije, v katerih navede skupni obseg in tehtano povprečno ceno na dan in na mesto trgovanja.

(63)

Pojem notranjih informacij iz člena 7(1), točka (d), Uredbe (EU) št. 596/2014 je preveč omejen, ker se nanaša le na osebe, ki so pristojne za izvrševanje naročil v zvezi s finančnimi instrumenti, medtem ko bi bile v praksi lahko tudi druge osebe seznanjene s prihodnjim naročilom ali poslom. Zato bi bilo treba ta pojem razširiti tudi na primere, v katerih se informacije posredujejo na podlagi upravljanja svojega računa ali upravljanega sklada, in zlasti na vse kategorije oseb, ki so morda seznanjene s prihodnjim naročilom.

(64)

V skladu s členom 11(1) Uredbe (EU) št. 596/2014 sondiranje trga zajema posredovanje informacij enemu ali več potencialnim vlagateljem še pred naznanitvijo posla, da bi se ugotovilo zanimanje potencialnih vlagateljev za morebiten posel in pogoje, povezane z njim, kot sta njegov morebiten obseg ali cena. Sondiranje trga je ustaljena praksa, ki prispeva k učinkovitim kapitalskim trgom. Vendar lahko sondiranje trga zahteva razkritje notranjih informacij potencialnim vlagateljem in zadevne strani izpostavi pravnim tveganjem. Opredelitev sondiranja trga bi morala biti široka, da bi upoštevala različne tipologije sondiranja in različne prakse v Uniji. Zato bi morala vključevati tudi sporočanje informacij, ki jim ne sledi nobena posebna naznanitev posla, saj bi se lahko tudi v tem primeru potencialnim vlagateljem razkrile notranje informacije, izdajatelji pa bi morali biti upravičeni do zaščite, zagotovljene s členom 11 Uredbe (EU) št. 596/2014.

(65)

V členu 11(4) Uredbe (EU) št. 596/2014 je določeno, da se razkritje notranjih informacij med sondiranjem trga šteje za razkritje v okviru običajnega opravljanja dela, poklica ali nalog osebe in zato ne pomeni nezakonitega razkritja notranjih informacij, če udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, poleg obveznih zahtev iz člena 11(3) in člena 11(6) izpolnjuje tudi zahteve iz člena 11(4) navedene uredbe. Da bi se izognili razlagi, v skladu s katero morajo udeleženci na trgu, ki razkrivajo informacije in izvajajo sondiranje trga, izpolnjevati vse zahteve iz člena 11(4) Uredbe (EU) št. 596/2014, bi bilo treba določiti, da so ureditev sondiranja trga in zahteve iz člena 11(4) zgolj možnost za udeležence na trgu, ki razkrivajo informacije, in pomenijo zaščito pred obtožbami o nezakonitem razkritju notranjih informacij. Čeprav se ne bi smelo domnevati, da so udeleženci na trgu, ki razkrivajo informacije in ne izpolnjujejo zahtev iz člena 11(4) Uredbe (EU) št. 596/2014, pri izvajanju sondiranja trga nezakonito razkrili notranje informacije, pa hkrati ti udeleženci na trgu, ki razkrivajo informacije, ne bi smeli imeti možnosti koriščenja zaščite, ki je zagotovljena tistim, ki izpolnjujejo navedene zahteve. Da se pristojnim organom zagotovi možnost, da pridobijo revizijsko sled postopka, ki lahko vključuje razkritje notranjih informacij tretjim osebam, bi bilo treba določiti tudi, da so zahteve iz člena 11(3) in (6) Uredbe (EU) št. 596/2014 obvezne za vse udeležence na trgu, ki razkrivajo informacije, ne glede na to, ali se uporabi možnost postopka iz člena 11(4) navedene uredbe ali ne.

(66)

Stopnjo likvidnosti izdajateljevih delnic je mogoče izboljšati z dejavnostmi zagotavljanja likvidnosti, vključno z ureditvami za vzdrževanje trga ali pogodbami o zagotavljanju likvidnosti. Ureditev za vzdrževanje trga vključuje pogodbo med upravljavcem trga in tretjo osebo, ki se zaveže k ohranjanju likvidnosti nekaterih delnic in je v zameno deležna popusta pri pristojbinah za trgovanje. Pogodba o zagotavljanju likvidnosti zajema pogodbo, ki jo skleneta izdajatelj in tretja oseba, ki se zaveže v izdajateljevem imenu zagotavljati likvidnost izdajateljevih delnic. Z Uredbo (EU) 2019/2115 je bila v člen 13 Uredbe (EU) št. 596/2014 uvedena možnost, da izdajatelji finančnih instrumentov, uvrščenih v trgovanje na zagonskih trgih MSP, sklenejo pogodbo o zagotavljanju likvidnosti s ponudnikom likvidnosti, če so izpolnjeni določeni pogoji. Eden od teh pogojev je, da upravljavec trga ali investicijsko podjetje, ki upravlja zagonski trg MSP, izdajatelju pisno potrdi, da je prejel kopijo pogodbe o zagotavljanju likvidnosti in je soglašal s temi pogodbenimi pogoji. Vendar pa upravljavec zagonskega trga MSP ni stranka v pogodbi o zagotavljanju likvidnosti in zahteva, da se mora ta upravljavec strinjati s pogoji pogodbe o zagotavljanju likvidnosti, povzroča preveliko zapletenost. Za odpravo te zapletenosti in spodbujanje določb o likvidnosti na teh zagonskih trgih MSP je primerno odpraviti zahtevo, da se morajo upravljavci zagonskih trgov MSP strinjati s pogoji pogodb o zagotavljanju likvidnosti.

(67)

Cilj prepovedi trgovanja z notranjimi informacijami je preprečiti kakršno koli morebitno izkoriščanje notranjih informacij, uporabljati pa bi se morala začeti takoj, ko so te informacije na voljo. Namen zahteve po razkritju notranjih informacij je predvsem vlagateljem omogočiti sprejemanje dobro obveščenih odločitev. Kadar se informacije razkrijejo v zelo zgodnji fazi in so predhodne narave, bi vlagatelje lahko zavedle, namesto da bi prispevale k učinkovitemu oblikovanju cen in odpravile asimetrijo informacij. Zato v podaljšanem postopku zahteva po razkritju ne bi smela zajemati naznanitev golih namer, potekajočih pogajanj ali, odvisno od okoliščin, napredka pri pogajanjih, kot je sestanek med zastopniki podjetij. Izdajatelj bi moral razkriti le informacije, povezane s posebnimi okoliščinami ali posebnim dogodkom, ki naj bi ga povzročil ta podaljšani postopek ali naj bi se na podlagi njega odrazil („končni dogodek“), in sicer čim prej po tem, ko se takšne okoliščine pojavijo oziroma dogodek zgodi. Na primer, v primeru združitve bi bilo treba razkritje izvesti, kakor hitro je uprava sprejela odločitev o potrditvi sporazuma o združitvi, potem ko je bil dosežen dogovor o ključnih elementih združitve. Na splošno bi bilo treba pri pogodbenih dogovorih šteti, da je končni dogodek nastopil takrat, ko je bil dosežen dogovor o ključnih pogojih zadevnega dogovora. V primeru postopkov, ki niso bili podaljšani in so povezani z enkratnim dogodkom ali nizom okoliščin, zlasti kadar pojav tega dogodka ali niza okoliščin ni odvisen od izdajatelja, bi bilo treba razkritje izvesti takoj, ko se izdajatelj seznani s tem dogodkom ali nizom okoliščin.

(68)

Natančna opredelitev trenutka, ko niz okoliščin ali dogodek postane končen, ni vedno enostavna. Da bi izdajatelju omogočili, da opredeli trenutek, ko se zahteva razkritje notranjih informacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranega akta, s katerim bi določila neizčrpen seznam končnih okoliščin ali končnih dogodkov v podaljšanih postopkih, ki bi sprožili obveznost razkritja informacij, za vsak dogodek ali okoliščino pa trenutek, v katerem se šteje, da je dogodek ali okoliščina nastopila.

(69)

Izdajatelji bi morali zagotoviti zaupnost informacij, povezanih z vmesnimi koraki, kadar okoliščine ali dogodek, do katerega naj bi prišlo s podaljšanim postopkom ali zaradi njega, še niso bili razkriti. Po razkritju teh okoliščin ali tega dogodka se od izdajatelja ne bi smelo več zahtevati, da varuje zaupnost informacij, povezanih z vmesnimi koraki.

(70)

V nekaterih primerih mora izdajatelj odložiti razkritje nekaterih okoliščin ali dogodkov po njihovem pojavu. Člen 17(4) Uredbe (EU) št. 596/2014 določa, da lahko izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij javnosti, če so izpolnjeni nekateri pogoji. Če izdajatelj ne razkrije notranjih informacij, povezanih z vmesnimi koraki v podaljšanem postopku, ne bi smele veljati zahteve iz člena 17(4) Uredbe (EU) št. 596/2014. Zaradi zagotovitve pravne varnosti za izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije ter dosledne razlage pogojev za odložitev razkritja notranjih informacij, bi bilo treba te pogoje pojasniti z neposrednim sklicevanjem na prejšnje javne izjave ali druge vrste komunikacij izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije. Da bi zagotovili nadaljnje pojasnilo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranega akta, v katerem se določi neizčrpen seznam primerov, v katerih se notranje informacije, katerih razkritje namerava izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije odložiti, razlikujejo od zadnje javne objave ali druge vrste komunikacije izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije o isti zadevi, na katero se notranje informacije nanašajo.

(71)

V skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 596/2014 morajo izdajatelji in vse osebe, ki delujejo v njihovem imenu ali za njihov račun, sestaviti in posodabljati seznam vseh oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij in delajo zanje na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali opravljajo druge naloge, v okviru katerih imajo dostop do notranjih informacij, vključno s svetovalci, računovodji in bonitetnimi agencijami. Vendar člen 18(6) Uredbe (EU) št. 596/2014 omejuje to obveznost za izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, tako da se od teh izdajateljev zahteva, da na svoje sezname oseb z dostopom do notranjih informacij vključijo samo osebe, ki imajo redni dostop do notranjih informacij zaradi narave svoje funkcije ali položaja pri izdajatelju.

(72)

V nekaterih državah članicah so seznami oseb z dostopom do notranjih informacij še posebej pomembni za zagotavljanje visoke ravni integritete trgov. Zato člen 18(6), drugi pododstavek, Uredbe (EU) št. 596/2014 državam članicam omogoča, da od izdajateljev na zagonskih trgih MSP zahtevajo, da pripravijo obsežnejše sezname oseb z dostopom do notranjih informacij, ki vključujejo vse osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij, vendar v poenostavljeni obliki, ki zahteva manj informacij. Da bi se izognili pretiranemu regulativnemu bremenu in hkrati ohranili bistvene informacije za pristojne organe pri preiskovanju kršitev zlorabe trga, bi bilo treba takšno poenostavljeno obliko uporabiti za vse sezname oseb z dostopom do notranjih informacij.

(73)

Člen 19 Uredbe (EU) št. 596/2014 določa preventivne ukrepe proti zlorabi trga in, natančneje, trgovanju na podlagi notranjih informacij v zvezi z osebami, ki opravljajo poslovodne naloge, in osebami, ki so z njimi tesno povezane. Takšni ukrepi segajo od obveščanja o poslih s finančnimi instrumenti zadevnega izdajatelja do prepovedi izvajanja poslov s takšnimi instrumenti v določenih obdobjih. Zlasti člen 19(8) Uredbe (EU) št. 596/2014 določa, da morajo osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, obvestiti izdajatelja in pristojni organ, kadar posli teh oseb v koledarskem letu presežejo prag 5 000 EUR, pa tudi o vseh naknadnih poslih v istem letu. Uradna obvestila se v zvezi z izdajatelji nanašajo na posle, ki jih izvajajo osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, ali osebe, ki so z njimi tesno povezane, za svoj račun, v zvezi z delnicami ali dolžniškimi instrumenti tega izdajatelja ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi z njimi povezanimi finančnimi instrumenti. Člen 19(9) Uredbe (EU) št. 596/2014 določa, da lahko pristojni organi zvišajo prag na 20 000 EUR.

(74)

Da bi se izognili nepotrebni zahtevi, da osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, poročajo o poslih, ki za vlagatelje ne bi bili pomembni, in da podjetja razkrijejo takšne posle, je primerno zvišati prag za poročanje in s tem povezano razkritje s 5 000 EUR na 20 000 EUR. Istočasno bi bilo treba pristojnim organom omogočiti prožnost, da ta prag zvišajo na 50 000 EUR oziroma da ga znižajo na 10 000 EUR, kadar je to upravičeno glede na razmere na nacionalnem trgu.

(75)

Člen 19(11) Uredbe (EU) št. 596/2014 osebam, ki opravljajo poslovodne naloge, v 30 koledarskih dneh pred računovodskim poročanjem (zaprto obdobje) izdajatelja prepoveduje trgovanje z delnicami ali dolžniškimi instrumenti izdajatelja ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi z njimi povezanimi finančnimi instrumenti, razen če izdajatelj s tem soglaša in so izpolnjene posebne okoliščine. To izvzetje iz zahteve po zaprtem obdobju trenutno vključuje delniške sheme za zaposlene, varčevalne sheme ter kvalifikacije ali upravičenost delnic. Za spodbujanje skladnosti pravil med različnimi razredi sredstev bi bilo treba to izvzetje razširiti tako, da bi med izvzetimi shemami zaposlenih vključevalo tiste, ki se nanašajo na finančne instrumente, ki niso delnice, in da bi zajemalo tudi kvalifikacijo ali upravičenost instrumentov, ki niso delnice.

(76)

Nekateri posli ali dejavnosti, ki jih izvaja oseba, ki opravlja poslovodne naloge v zaprtem obdobju, bi se lahko nanašali na nepreklicne dogovore, sklenjene zunaj zaprtega obdobja. Ti posli ali dejavnosti bi lahko izhajali tudi iz pooblastila za neodvisno upravljanje premoženja, ki ga izvaja neodvisna tretja oseba na podlagi pooblastila za neodvisno upravljanje premoženja. Takšni posli ali dejavnosti bi poleg tega lahko bili posledica ustrezno odobrenih korporacijskih dejanj, ki ne pomenijo ugodnejše obravnave osebe, ki opravlja poslovodne naloge. Poleg tega bi ti posli ali dejavnosti lahko bili posledica sprejemanja dediščine, daril in donacij ali uveljavljanja opcij, standardiziranih terminskih pogodb ali drugih izvedenih finančnih instrumentov, dogovorjenih zunaj zaprtega obdobja. Takšne dejavnosti in posli načeloma ne vključujejo aktivnih naložbenih odločitev oseb, ki opravljajo poslovodne naloge. Prepoved takšnih poslov ali dejavnosti v celotnem zaprtem obdobju bi pretirano omejila svobodo oseb, ki opravljajo poslovodne naloge, saj ni tveganja, da bi imele koristi zaradi večje obveščenosti. Za zagotovitev, da prepoved trgovanja v zaprtem obdobju velja samo za posle ali dejavnosti, ki so odvisni od namerne naložbene dejavnosti osebe, ki opravlja poslovodne naloge, ta prepoved ne bi smela zajemati poslov ali dejavnosti, ki so odvisni izključno od zunanjih dejavnikov ali ne vključujejo aktivnih naložbenih odločitev oseb, ki opravljajo poslovodne naloge.

(77)

Vse večje povezovanje trgov povečuje tveganje čezmejnih zlorab trga. Za zaščito integritete trgov bi morali pristojni organi hitro in pravočasno sodelovati, tudi z ESMA. Za okrepitev takšnega sodelovanja bi moral imeti ESMA možnost, da ukrepa na pobudo enega ali več pristojnih organov, da bi olajšal sodelovanje pristojnih organov z možnostjo usklajevanja vsake preiskave ali inšpekcijskega pregleda s čezmejnim učinkom. Platforme za sodelovanje, ki jih je vzpostavil Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, so se izkazale za koristne kot nadzorno orodje za povečanje izmenjave informacij in sodelovanja med organi. Zato je tudi primerno uvesti možnost, da ESMA na pobudo enega ali več pristojnih organov vzpostavi in usklajuje takšne platforme na področju trgov vrednostnih papirjev, kadar obstajajo pomisleki glede integritete ali ustreznega delovanja trgov. Glede na močno povezanost finančnih in promptnih trgov bi moral imeti ESMA tudi možnost, da na pobudo enega ali več pristojnih organov takšne platforme vzpostavi z javnimi organi, ki spremljajo veleprodajne blagovne trge, vključno z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), kadar ti pomisleki vplivajo na finančne in promptne trge.

(78)

Spremljanje podatkov o naročilih je ključno za nadzor tržne dejavnosti. Pristojni organi bi zato morali imeti enostaven dostop do podatkov, ki jih potrebujejo za svojo nadzorno dejavnost. Nekateri od teh podatkov se nanašajo na instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja v drugi državi članici. Za učinkovitejši nadzor bi morali pristojni organi vzpostaviti mehanizem za stalno izmenjavo podatkov o naročilih. Da bi zagotovili, da je področje uporabe tega mehanizma za izmenjavo podatkov o naročilih sorazmerno z njegovo uporabo, bi morali biti k sodelovanju v tem mehanizmu zavezani le pristojni organi, ki nadzorujejo trge z visoko stopnjo čezmejne dejavnosti. Države članice, katerih pristojni organi bi imeli interes za prostovoljno sodelovanje v mehanizmu, bi morale upoštevati iste določbe in prispevati k financiranju mehanizma. ESMA je dokazal svoje strokovno znanje pri vzpostavljanju vozlišč za izmenjavo podatkov, na primer za izmenjavo informacij o poročanju o poslih s preizkušenim izvajanjem mehanizma za izmenjavo informacij o poslih (TREM) ali prek enotne točke dostopa do podatkov o poslih v okviru EMIR z izvajanjem mehanizma za poročanje o trgovanju in skladnosti (TRACE). Zato bi morali imeti sodelujoči pristojni organi možnost, da novi mehanizem za izmenjavo podatkov o naročilih vzpostavijo tako, da razvoj projekta prenesejo na ESMA. Komisija bi morala z delegiranimi akti določiti seznam mest trgovanja s pomembno čezmejno razsežnostjo, pri čemer bi morala za vsak razred finančnih instrumentov upoštevati vsaj obseg trgovanja na mestu trgovanja ter obseg trgovanja na tem mestu trgovanja s finančnimi instrumenti, za katere pristojni organ najpomembnejšega trga ni isti kot pristojni organ mesta trgovanja. Da bi zagotovili pravno varnost in ne bi odlagali izvajanja mehanizma, bi bilo treba v tej uredbi določiti merila za določitev mest trgovanja s pomembno čezmejno razsežnostjo, pri čemer bi bilo treba za delnice določiti posebne pragove. Da bi merila ostala izvedljiva in dovolj prožna, da bi upoštevala razvoj finančnih trgov in potrebo po učinkovitem nadzoru, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da z delegiranim aktom sčasoma spremeni in posodobi seznam določenih mest trgovanja, hkrati pa zagotovi sorazmernost, in da zaprosi ESMA za mnenje. Poleg tega bi se moral ta mehanizem za izmenjavo podatkov o naročilih najprej nanašati le na delnice, preden bi se razširil na obveznice in standardizirane terminske pogodbe, ob upoštevanju pomena teh finančnih instrumentov v smislu čezmejnega trgovanja in tržne manipulacije. Da pa bi zagotovili, da takšen mehanizem za izmenjavo podatkov o naročilih odraža razvoj na finančnih trgih ter zmogljivost pristojnih organov za obdelavo novih podatkov, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da dodatno razširi nabor instrumentov, katerih podatki o naročilih se lahko izmenjujejo prek tega mehanizma, in morebiti odloži vključitev obveznic in standardiziranih terminskih pogodb, pri tem pa upošteva analizo ESMA o uvedbi mehanizma, zlasti glede stroškov.

(79)

Za izboljšanje spremljanja naročil preko tehnološkega razvoja in okrepitev integritete trgov bi morali imeti pristojni organi stalno možnost dostopa do podatkov o naročilih in ne le na podlagi vsakokratne zahteve. Poleg tega je treba za lažjo obdelavo podatkov o naročilih s strani nacionalnih pristojnih organov uskladiti obliko takšnih podatkov.

(80)

Tveganje nenamerne kršitve zahtev po razkritju iz Uredbe (EU) št. 596/2014 in s tem povezanih upravnih kazni je pomemben dejavnik, ki podjetja odvrača od tega, da bi zaprosila za uvrstitev v trgovanje. Da bi se izognili pretiranemu bremenu za podjetja, zlasti MSP, vključno z mikropodjetji, bi moral biti končni znesek kazni za kršitve, ki jih storijo pravne osebe v zvezi z zahtevami po razkritju, sorazmeren z velikostjo podjetja. Člen 30(2), točki (j)(iii) in (iv), Uredbe (EU) št. 596/2014 določa najnižje zneske najvišjih kazni, ki jih nacionalni pristojni organ lahko naloži za kršitev v zvezi z ureditvijo glede razkritja. Da bi zagotovili sorazmernost, bi bilo treba takšne zneske praviloma določiti na podlagi skupnega letnega prometa podjetja. Ne glede na to pa bi morale države članice v primeru, ko bi bil pri uporabi najvišje kazni, določene v nacionalnem pravu na podlagi skupnega letnega prometa, končni znesek naložene kazni nesorazmerno nizek glede na okoliščine iz člena 31 Uredbe (EU) št. 596/2014, zagotoviti, da lahko nacionalni pristojni organi zvišajo končni znesek kazni z upoštevanjem najvišje kazni, določene v nacionalnem pravu, kot je izražena v absolutnih zneskih. V teh primerih je primerno državam članicam dovoliti tudi, da v svojem nacionalnem pravu uporabijo nižjo raven najvišjih kazni za MSP, kot so izražene v absolutnih zneskih, kot način zagotovitve njihove sorazmerne obravnave. Ne glede na to pa bi bilo treba državam članicam dovoliti, da v svojem nacionalnem pravu določijo enako najvišjo raven, kot je izražena v absolutnih zneskih, za vse vrste izdajateljev.

(81)

Pristojni organi bi morali pri obdelavi osebnih podatkov v okviru Uredbe (EU) št. 596/2014 ravnati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (17). ESMA bi moral pri obdelavi osebnih podatkov v okviru navedene uredbe ravnati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (18). ESMA in pristojni nacionalni organi bi zlasti morali osebne podatke hraniti le toliko časa, kolikor je to potrebno za namene, za katere se ti osebni podatki obdelujejo.

(82)

Za podrobnejšo določitev zahtev iz te uredbe bi bilo treba v skladu z njenimi cilji na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z določitvijo vsebine in standardizirane oblike ter standardiziranega zaporedja prospekta, osnovnega prospekta in končnih pogojev, določitvijo najmanjšega obsega informacij, ki jih je treba vključiti v univerzalni registracijski dokument, določitvijo zmanjšanega obsega vsebine ter standardizirane oblike in standardiziranega zaporedja prospekta EU za nadaljnje ponudbe in prospekta EU za izdaje za rast, spodbujanjem nadzorniškega zbliževanja z opredelitvijo meril za pregled prospektov in postopkov za njihovo potrditev s strani pristojnih organov, podrobnejšo opredelitvijo splošnih meril enakovrednosti za prospekte, ki jih pripravijo izdajatelji iz tretjih držav, določitvijo minimalne vsebine dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi ali, kadar to zahteva najmanj eden od teh organov, med ESMA in nadzornimi organi tretjih držav na podlagi Uredbe (EU) 2017/1129 ter določitvijo in pregledom neizčrpnega seznama končnih dogodkov v podaljšanih postopkih in primerov, v katerih se razkritje ne bi smelo odložiti, razširitvijo seznama finančnih instrumentov, da se pristojnim organom omogoči pridobitev podatkov o naročilih, ter določitvijo in posodobitvijo seznama določenih mest trgovanja s pomembno čezmejno razsežnostjo za delnice, na podlagi Uredbe (EU) št. 596/2014. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (19). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(83)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, v zvezi s; predlogo in obliko prospektov, vključno z zahtevami glede velikosti pisave in sloga, odvisno od vrste prospekta in vrste zadevnih vlagateljev; predlogo in obliko povzetkov prospektov, vključno z zahtevami glede velikosti pisave in sloga; poenostavljeno obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij; ustreznimi ureditvami, ki jih zahteva mehanizem za izmenjavo podatkov o naročilih, ter ustreznimi ureditvami, sistemi in postopki za mesta trgovanja za vzpostavitev mehanizma stalne in pravočasne izmenjave takšnih podatkov, vključno z obliko in roki za predložitev podatkov, ki jih zahteva pristojni organ. Komisija bi morala navedene izvedbene tehnične standarde sprejeti z izvedbenimi akti na podlagi člena 291 PDEU in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

(84)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, saj je treba uvedene ukrepe v celoti uskladiti po vsej Uniji, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(85)

Uredbe (EU) št. 596/2014, (EU) št. 600/2014 in (EU) 2017/1129 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 1 se spremeni:

(2)

člen 2 se spremeni:

(3)

v členu 3 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

(4)

v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(5)

v členu 5(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vsaka naknadna nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev, ki so bili predhodno predmet ene ali več vrst ponudb vrednostnih papirjev javnosti, navedenih v členu 1(4), točke (a) do (db), se šteje za ločeno ponudbo, za določitev, ali je ta nadaljnja prodaja ponudba vrednostnih papirjev javnosti, pa se uporablja opredelitev pojma iz člena 2, točka (d). Za plasiranje vrednostnih papirjev prek finančnih posrednikov je obvezna objava prospekta, razen če se v zvezi s končnim plasiranjem uporablja eno od izvzetij, naštetih v členu 1(4), točke (a) do (db).“

(6)

člen 6 se spremeni:

(7)

člen 7 se spremeni:

(8)

v členu 9(2) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Ko pristojni organ izdajatelju za eno poslovno leto potrdi univerzalni registracijski dokument, se lahko naslednji univerzalni registracijski dokumenti pri pristojnemu organu vložijo brez predhodne potrditve.“

(9)

v členu 11(2), drugi pododstavek, se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„Vendar države članice zagotovijo, da nobena oseba ni civilno odgovorna izključno na osnovi povzetka na podlagi člena 7, vključno z njegovim morebitnim prevodom, razen če:“

(10)

člen 13 se spremeni:

(11)

člen 14 se črta;

(12)

člen 14a se nadomesti z naslednjim:

(*7)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/565 z dne 25. aprila 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih podjetij ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive (UL L 87, 31.3.2017, str. 1).“;"

(13)

člen 15 se črta;

(14)

vstavi se naslednji člen:

(15)

v členu 16 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(16)

v členu 17(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

;

(17)

člen 19 se spremeni:

(18)

člen 20 se spremeni:

(19)

člen 21 se spremeni:

(20)

člen 23 se spremeni:

(21)

člen 27 se spremeni:

(22)

člen 29 se nadomesti z naslednjim:

(23)

člen 30 se nadomesti z naslednjim:

(*8)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).“;"

(24)

v členu 38(1), prvi pododstavek, se točka (a) nadomesti z naslednjim:

;

(25)

v členu 40 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene člena 20 se pravica do pritožbe uporablja tudi, kadar pristojni organ niti ni sprejel odločitve o potrditvi ali zavrnitvi vloge za potrditev niti ni v zvezi s to vlogo zaprosil za spremembe ali dopolnilne informacije v rokih iz člena 20(2), (3), (6) in (6a).“

(26)

člen 44 se spremeni:

(27)

člen 47 se spremeni:

(28)

člen 47a se črta;

(29)

v členu 48 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

(30)

doda se naslednji člen:

(31)

priloge I do Va se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

(1)

v členu 3 se doda naslednja točka:

;

(2)

člen 5 se spremeni:

(3)

v členu 7(1) se točka (d) nadomesti z naslednjim:

;

(4)

člen 11 se spremeni:

(5)

v členu 13(12), prvi pododstavek, se točka (d) nadomesti z naslednjim:

;

(6)

člen 17 se spremeni:

(7)

člen 18 se spremeni:

(8)

člen 19 se spremeni:

(9)

v členu 23(2) se točka (g) nadomesti z naslednjim:

;

(10)

v členu 25 se vstavi naslednji odstavek:

(11)

vstavita se naslednja člena:

(12)

člen 28 se črta;

(13)

člen 29 se nadomesti z naslednjim:

(*9)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).“;"

(14)

člen 30 se spremeni:

(15)

v členu 31 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(16)

člen 35 se spremeni:

(17)

člen 38 se spremeni: