1.   Splošni cilji Instrumenta so:

2.   Specifični cilji Instrumenta so:

3.   Doseganje ciljev iz odstavkov 1 in 2 tega člena se meri z ustreznimi kazalniki, kot so navedeni v členu 41.

4.   Najmanj 93 % odhodkov v okviru Instrumenta izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določil Odbor za razvojno pomoč pri OECD, s čimer prispevajo k skupnim zavezam glede uradne razvojne pomoči, vključno za najmanj razvite države. Upošteva se specifičnost odhodkov, povezanih s partnerskimi državami in ozemlji s seznama v Prilogi I.

1.   Financiranje Unije v okviru Instrumenta se izvaja prek:

2.   Geografski programi vključujejo sodelovanje s posameznimi državami in z več državami na naslednjih območjih:

Geografski programi lahko zajemajo vse tretje države, razen kandidatk in potencialnih kandidatk, kot so opredeljene v uredbi o IPA III, ter čezmorskih držav in ozemelj.

Vzpostavijo se lahko tudi geografski programi celinskega ali transregionalnega obsega, zlasti vseafriški program, ki zajema afriške države iz točk (a) in (b) prvega pododstavka, ter program, ki zajema afriške, karibske in pacifiške države iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka.

Geografski programi na območju sosedstva lahko zajemajo katero koli državo ali ozemlje s seznama v Prilogi I.

Da bi se dosegli cilji Instrumenta, geografski programi temeljijo na področjih sodelovanja iz Priloge II.

3.   Tematski programi zajemajo ukrepe, povezane z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja na svetovni ravni, na naslednjih področjih:

Tematski programi lahko zajemajo vse tretje države ter čezmorske države in ozemlja.

Da bi se dosegli cilji Instrumenta, tematski programi temeljijo na področjih ukrepanja iz Priloge III.

4.   Ukrepi hitrega odzivanja omogočajo zgodnje ukrepanje za:

Ukrepi hitrega odzivanja lahko zajemajo vse tretje države ter čezmorske države in ozemlja.

Da bi se dosegli cilji Instrumenta, ukrepi hitrega odzivanja temeljijo na področjih ukrepanja iz Priloge IV.

5.   Ukrepi v okviru Instrumenta se izvajajo predvsem prek geografskih programov.

Ukrepi, ki se izvajajo prek tematskih programov, dopolnjujejo ukrepe, financirane v okviru geografskih programov, ter podpirajo svetovne in transregionalne pobude, namenjene doseganju mednarodno dogovorjenih ciljev, zlasti ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma, in varovanju svetovnih javnih dobrin ali obravnavanju svetovnih izzivov. Ukrepi, ki se izvajajo prek tematskih programov, se lahko izvajajo tudi, kadar:

Ukrepi hitrega odzivanja dopolnjujejo geografske in tematske programe. Ukrepi hitrega odzivanja se oblikujejo in izvajajo tako, da se po potrebi omogoči njihova kontinuiteta v okviru geografskih ali tematskih programov.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za spremembo prilog II, III in IV.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 44 do 31. decembra 2021 za dopolnitev te uredbe z določbami o:

Delegirani akt iz prvega pododstavka tega odstavka se pregleda ob vmesni oceni iz člena 42(2).

1.   Pri izvajanju Instrumenta se zagotovijo skladnost, doslednost, sinergije in dopolnjevanje z vsemi področji zunanjega delovanja Unije, vključno z drugimi instrumenti za zunanje financiranje, ter z drugimi relevantnimi politikami in programi Unije kot tudi skladnost politik za razvoj.

V ta namen Unija upošteva učinek vseh notranjih in zunanjih politik na trajnostni razvoj ter si prizadeva za spodbujanje sinergij in dopolnjevanja, zlasti s trgovinsko politiko, gospodarskim sodelovanjem in drugim sektorskim sodelovanjem.

2.   Ukrepi, ki spadajo v področje uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96, se ne financirajo v okviru Instrumenta.

3.   Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru Instrumenta, lahko, kadar je to primerno, prejme prispevek tudi iz drugega programa Unije, pod pogojem, da prispevki ne krijejo istih stroškov. Instrument lahko zagotovi prispevke tudi k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi drugih programov Unije, če se s prispevki ne krijejo isti stroški. Za zadevni prispevek k ukrepu se uporabljajo pravila ustreznega programa Unije. Kumulativno financiranje ne sme presegati skupnih upravičenih stroškov ukrepa. Podpora iz različnih programov Unije se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, v katerih so navedeni pogoji za podporo.

1.   Finančna sredstva za izvajanje Instrumenta za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027 znašajo 79 462 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.   Finančna sredstva iz odstavka 1 se delijo na:

3.   Zneskom iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2 tega člena se v skladu s členom 17 doda rezerva za nastajajoče izzive in prednostne naloge v znesku 9 534 000 000 EUR.

4.   Finančna sredstva iz točke (a) odstavka 2 ustrezajo vsaj 75 % finančnih sredstev iz odstavka 1.

5.   Ukrepi iz člena 9 se financirajo do zneska 270 000 000 EUR. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za spremembo tega zneska.

1.   Unija si prek dialoga in sodelovanja s partnerskimi državami, regijami in civilno družbo, vključno z delovanjem v večstranskih forumih, prizadeva za spodbujanje, razvoj in krepitev načel demokracije, dobrega upravljanja, pravne države, spoštovanja človekovih pravic, vključno z njihovo univerzalnostjo in nedeljivostjo, in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva ter načel enakosti in solidarnosti, na katerih temelji.

2.   Za vključitev načel človekovih pravic, za podporo imetnikom pravic pri uveljavljanju teh pravic, pri čemer se osrednja pozornost nameni revnejšim, marginaliziranim in ranljivim ljudem in skupinam, tudi invalidom, ter za pomoč partnerskim državam pri uresničevanju njihovih mednarodnih zavez na področju človekovih pravic Instrument uporablja na pravicah temelječ pristop, ki obsega vse človekove pravice – tako državljanske in politične kot ekonomske, socialne in kulturne. Ta pristop vodijo načela, da se nikogar ne zapostavi, enakosti in preprečevanja vsakršne diskriminacije.

3.   Instrument prek usmerjenih ukrepov, ki vključujejo vidik spola, spodbuja enakost spolov, pravice in opolnomočenje žensk in deklic ter preprečevanje vsakršne diskriminacije. Posebno pozornost namenja pravicam otroka in opolnomočenju mladih.

4.   Instrument se izvaja ob doslednem spoštovanju zaveze Unije, da bo promovirala, varovala in uveljavljala vse človekove pravice ter dosledno in učinkovito izvajala Pekinška izhodišča za ukrepanje ter akcijski program Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, pa tudi sklepne dokumente konferenc o njunem pregledu, in bo v zvezi s tem še naprej dejavna tudi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic. Na ta način Instrument podpira zavezo Unije, da bo promovirala, varovala in uveljavljala pravico vsakega posameznika, da ima popoln nadzor nad zadevami, povezanimi s svojo spolnostjo ter spolnim in reproduktivnim zdravjem, hkrati pa o njih odloča svobodno in odgovorno, brez diskriminacije, prisile in nasilja. Kar zadeva spolno in reproduktivno zdravje, podpira tudi potrebo po vsesplošnem dostopu do kakovostnih in cenovno dostopnih celostnih informacij, izobraževanja, vključno s celostno spolno vzgojo, ter storitev zdravstvenega varstva.

5.   Kadar je to primerno, Unija podpira izvajanje dvostranskega, regionalnega in večstranskega sodelovanja in dialoga, pridružitvene in trgovinske sporazume, partnerske sporazume ter tristransko sodelovanje.

Unija spodbuja na pravilih in vrednotah temelječ večstranski pristop k svetovnim dobrinam in izzivom ter pri tem sodeluje z državami članicami, partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami in drugimi donatorji.

Unija s spodbujanjem sodelovanja z mednarodnimi organizacijami in drugimi donatorji promovira učinkovit multilateralizem.

Unija upošteva in v okviru rednega političnega dialoga s partnerskimi državami obravnava njihove rezultate pri izvajanju obveznosti in zavez, vključno z Agendo 2030, mednarodnimi konvencijami o človekovih pravicah in drugimi konvencijami, tudi s tistimi o standardih jedrske varnosti, ter mednarodnimi sporazumi, zlasti Pariškim sporazumom, pa tudi pogodbenih odnosov z Unijo, zlasti pridružitvenih sporazumov, sporazumov o partnerstvu in sodelovanju ter trgovinskih sporazumov.

6.   Kadar je potrebno, vsi načini sodelovanja med Unijo in državami članicami na eni strani ter partnerskimi državami na drugi temeljijo na načelih razvojne učinkovitosti – lastništvu partnerskih držav glede razvojnih prednostnih nalog, osredotočenosti na rezultate, vključujočih razvojnih partnerstvih, preglednosti in vzajemni odgovornosti – in ta načela spodbujajo. Unija spodbuja učinkovito in uspešno mobilizacijo in uporabo sredstev.

Komisija v skladu z načeloma vključujočega partnerstva in preglednosti, kadar je to primerno, zagotovi, da se z ustreznimi deležniki iz partnerskih držav, tudi z organizacijami civilne družbe in lokalnimi oblastmi, ustrezno posvetuje in se jim omogoči pravočasen dostop do ustreznih informacij, da bi lahko ustrezno sodelovali pri oblikovanju, izvajanju in s tem povezanem spremljanju programov ter k njim pomembno prispevali. Kadar je to primerno, Komisija zagotovi tudi okrepljen dialog z zasebnim sektorjem.

Komisija v skladu z načelom lastništva, kadar je to primerno, spodbuja, da se za izvajanje programov koristijo institucije in sistemi partnerskih držav.

7.   Unija in države članice zaradi spodbujanja dopolnjevanja ter učinkovitosti delovanja in pobud zagotovijo usklajevanje svojih politik in se redno posvetujejo med seboj o programih pomoči, vključno v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah.

Unija in države članice usklajujejo svoje programe podpore, da bi povečale učinkovitost in uspešnost.

Unija ob prizadevanju za čim večjo dodano vrednost ter ob upoštevanju izkušenj in zmogljivosti spodbuja vključevanje pri izvajanju Instrumenta in sodelovanje z državami članicami, s čimer krepi skupne interese, vrednote in cilje. Unija spodbuja izmenjavo najboljših praks in znanja med organi in strokovnjaki držav članic.

8.   V programih in ukrepih v okviru Instrumenta se upoštevajo boj proti podnebnim spremembam, varstvo okolja, človekove pravice, demokracija, enakost spolov in po potrebi zmanjševanje tveganja nesreč ter obravnavajo medsebojne povezave med cilji trajnostnega razvoja, da se promovirajo celostni ukrepi, ki lahko ustvarijo vzajemne koristi in izpolnijo več ciljev hkrati. Ti programi in ukrepi temeljijo na celoviti večdisciplinarni analizi konteksta, zmogljivosti, tveganj in ranljivosti, vključujejo vidik odpornosti ter so občutljivi za konflikte, pri čemer upoštevajo preprečevanje konfliktov in gradnjo miru. Njihovi vodilni načeli sta, da se nikomur ne škodi in da se nikogar ne zapostavi.

9.   Instrument spodbuja uporabo digitalizacije kot pomembnega dejavnika trajnostnega razvoja in vključujoče rasti.

10.   S partnerji se izvaja bolj usklajen, celosten in strukturiran pristop k migracijam, pri katerem se upošteva pomen odpravljanja temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja. Prek njega se kar najbolj povečajo sinergije in vzpostavijo celovita partnerstva, hkrati pa se posebna pozornost namenja državam izvora in tranzita. Ta pristop vsa ustrezna orodja in potreben vzvod prek prožnega spodbujevalnega pristopa združuje, kolikor je v tej zvezi to primerno, z mogočimi spremembami pri dodeljevanju sredstev, povezanih z migracijami, v skladu z načeli programskega načrtovanja iz Instrumenta. Upošteva učinkovito sodelovanje in izvajanje sporazumov in dialogov Unije o migracijah. Ti ukrepi se izvajajo ob doslednem spoštovanju mednarodnega prava, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in o beguncih, ter pristojnosti Unije in nacionalnih pristojnosti. Učinkovitost tega pristopa se oceni enkrat letno oziroma po potrebi. Z migracijami povezani ukrepi na podlagi Instrumenta se izvajajo v podporo ciljem migracijske politike Unije prek prožnega mehanizma financiranja.

11.   Komisija zagotovi, da se ukrepi, ki se v okviru Instrumenta sprejmejo v zvezi z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, kibernetsko varnostjo in bojem proti kibernetski kriminaliteti ter krepitvijo zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj, izvajajo v skladu z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah in mednarodnim humanitarnim pravom. V ta namen vzpostavi ustrezen okvir za ocenjevanje in spremljanje tveganj. V tem okviru oblikuje operativne smernice, s katerimi zagotovi, da se pri pripravi in izvajanju teh ukrepov upoštevajo človekove pravice.

Taki ukrepi temeljijo na redni in zanesljivi analizi konfliktov, da se zagotovi občutljivost za konflikte in uporabi pristop za reformo varnostnega sektorja, ki prispeva k demokratičnemu upravljanju, odgovornosti in človekovi varnosti, vključno s koristmi za lokalno prebivalstvo. Po potrebi se ti ukrepi vključijo v okvir dolgoročne pomoči, namenjene reformi varnostnega sektorja.

12.   Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet ter na pobudo katere koli od teh treh institucij z njima izmenja mnenja, vključno o pristopu na podlagi spodbud iz člena 20, pri katerem se upošteva uspešnost na ključnih področjih. Evropski parlament lahko s Komisijo redno izmenjuje mnenja v zvezi s lastnimi programi pomoči o zadevah, kot sta krepitev zmogljivosti, tudi s tem povezana mediacija in dialog, ter opazovanje volitev.

13.   Komisija redno izmenjuje informacije s civilno družbo.

14.   Kadar je to primerno, Komisija razvije in upošteva okvire za obvladovanje tveganj, vključno z ukrepi za ocenjevanje in zmanjšanje tveganj.

15.   Sredstva Unije v okviru Instrumenta se ne uporabljajo za financiranje nabav orožja ali streliva oziroma operacij vojaškega ali obrambnega pomena.

1.   Da bi pomoč Unije v okviru Instrumenta prispevala k trajnostnemu razvoju, za katerega so potrebne stabilne, miroljubne in vključujoče družbe, se lahko v izjemnih okoliščinah iz odstavka 3 uporabi v okviru širše reforme varnostnega sektorja ali za krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v partnerskih državah, s ciljem zagotavljanja razvojnih dejavnosti in varnosti zanje.

2.   Pomoč po tem členu lahko zajema zlasti zagotavljanje programov za krepitev zmogljivosti v podporo razvoju in varnosti za razvoj, vključno z usposabljanjem, mentorstvom in svetovanjem, pa tudi zagotavljanje opreme, izboljšav infrastrukture in storitev, neposredno povezanih s to pomočjo.

3.   Pomoč po tem členu se zagotovi le:

4.   Pomoč Unije po tem členu se ne uporablja za financiranje krepitve zmogljivosti vojaških akterjev v druge namene kot za zagotavljanje razvojnih dejavnosti in varnosti zanje. Zlasti se ne uporablja za financiranje česarkoli od naslednjega:

5.   Komisija pri oblikovanju in izvajanju ukrepov na podlagi tega člena spodbuja lastništvo partnerske države. Poleg tega razvije nujne elemente in dobre prakse, potrebne za zagotavljanje srednje- in dolgoročne trajnostnosti in odgovornosti, ter promovira pravno državo in uveljavljena načela mednarodnega prava.

1.   Da bi se dosegli cilji Instrumenta, se geografski programi pripravijo na podlagi naslednjih področij sodelovanja:

2.   Več podrobnosti o vsakem področju sodelovanja iz odstavka 1 je določenih v Prilogi II.

1.   Da bi se dosegli cilji Instrumenta, tematski programi zajemajo naslednja področja ukrepanja:

2.   Več podrobnosti o vsakem področju sodelovanja iz odstavka 1 je določenih v Prilogi III.

1.   Sodelovanje in ukrepanje v okviru Instrumenta se načrtuje, razen pri ukrepih hitrega odzivanja iz člena 4(4).

2.   Na podlagi člena 7 programsko načrtovanje v okviru Instrumenta temelji na naslednjem:

Evropski parlament in Svet sta obveščena o izidu posvetovanj, predvidenih na podlagi točk (c) in (d) prvega pododstavka.

3.   Programski dokumenti temeljijo na rezultatih ter, kadar koli je mogoče, vključujejo jasne cilje in kazalnike. Kadar je to primerno, kazalniki temeljijo na mednarodno dogovorjenih ciljih in kazalnikih, zlasti tistih, ki so določeni za cilje trajnostnega razvoja, ter na okvirih za rezultate na ravni države, da se oceni in sporoči prispevek Unije k rezultatom na ravni izložkov, izidov in učinkov.

1.   Programsko načrtovanje geografskih programov temelji na naslednjih načelih:

2.   Programsko načrtovanje geografskih programov zagotavlja poseben, prilagojen okvir za sodelovanje, ki temelji na:

3.   Prednost pri dodeljevanju sredstev se da državam, ki najbolj potrebujejo pomoč, zlasti najmanj razvitim državam, državam z nizkim dohodkom ter državam v kriznih, pokriznih ali nestabilnih in ranljivih razmerah, vključno z majhnimi otoškimi državami v razvoju in neobalnimi državami v razvoju.

4.   Poleg tega Unija obravnava specifične izzive držav s srednjim dohodkom in zlasti držav, ki preidejo z nizkega na srednji dohodek.

5.   Sodelovanje z industrializiranimi državami se osredotoča na spodbujanje interesov in vrednot Unije ter skupnih interesov in vrednot, pa tudi skupno dogovorjenih ciljev in multilateralizma.

6.   Instrument prispeva k ukrepom, vzpostavljenim na podlagi Uredbe (EU) 2021/817. Na podlagi te uredbe se pripravi enoten programski dokument za sedem let, ki vključuje sredstva iz uredbe o IPA III. Za uporabo teh sredstev se uporablja Uredba (EU) 2021/817.

1.   Pri geografskih programih se Instrument izvaja v okviru večletnih okvirnih programov za posamezno državo in večdržavnih programov.

2.   V večletnih okvirnih programih se določijo prednostna področja, izbrana za financiranje Unije, specifični cilji, pričakovani rezultati, jasni in specifični kazalniki smotrnosti ter okvirne finančne dodelitve, tako na splošno kot za posamezno prednostno področje, pa tudi, kadar je to potrebno, načini izvrševanja.

3.   Večletni okvirni programi temeljijo na:

4.   Za večji učinek kolektivnega sodelovanja Unije skupni programski dokument, kadar je to mogoče in primerno, nadomesti programske dokumente Unije in držav članic. Vendar lahko skupni programski dokument nadomesti večletni okvirni program Unije le, če je odobren z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s členom 16, je skladen s členoma 12 in 13, vsebuje elemente iz odstavka 2 tega člena ter določa delitev dela med Unijo in državami članicami.

1.   Pri tematskih programih se Instrument izvaja z večletnimi okvirnimi programi.

2.   V večletnih okvirnih programih za tematske programe se določijo strategija Unije, prednostne naloge, izbrane za financiranje Unije, specifični cilji, pričakovani rezultati, jasni in specifični kazalniki smotrnosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev za zadevno temo.

Po potrebi se določijo sredstva in prednostne naloge za ukrepanje v okviru sodelovanja pri globalnih pobudah.

3.   V večletnih okvirnih programih za tematske programe se določijo tudi okvirne finančne dodelitve na splošno, po področjih sodelovanja in po prednostnih nalogah. Okvirne finančne dodelitve se lahko dodelijo v obliki razpona.

1.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme večletne okvirne programe iz členov 14 in 15. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(2). Ta postopek se uporablja tudi za preglede iz odstavkov 3 in 4 tega člena, ki znatno spreminjajo vsebino večletnega okvirnega programa.

2.   Pri sprejetju skupnih večletnih programskih dokumentov iz člena 14 se sklep Komisije uporablja samo za prispevek Unije k skupnemu večletnemu programskemu dokumentu.

3.   Večletni okvirni programi za geografske programe se pregledajo po vmesni oceni iz člena 42(2), pa tudi ad hoc, kot je to potrebno za učinkovito izvajanje, zlasti v primeru bistvenih sprememb okvira politike iz člena 7 ali po koncu kriznih ali pokriznih razmer.

4.   Večletni okvirni programi za tematske programe se pregledajo po vmesni oceni iz člena 42(2), pa tudi ad hoc, kot je to potrebno za učinkovito izvajanje, zlasti v primeru bistvenih sprememb okvira politike iz člena 7.

5.   Komisija lahko v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, kot so krize ali neposredne grožnje miru, demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, spremeni večletne okvirne programe iz členov 14 in 15 z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu z nujnim postopkom iz člena 45(4).

1.   Znesek iz člena 6(3) se uporabi, kadar je to najbolj potrebno in ustrezno utemeljeno, med drugim za:

2.   O uporabi teh sredstev se odloči v skladu s postopki, določenimi v členih 16 in 25.

1.   Za partnerske države in ozemlja s seznama v Prilogi I se prednostna področja za financiranje Unije izberejo predvsem izmed področij, vključenih v pridružitvene sporazume, sporazume o partnerstvu in sodelovanju, skupno dogovorjene pridružitvene načrte ter prednostne naloge partnerstev ali druge ustrezne, obstoječe in prihodnje skupno dogovorjene dokumente iz točke (c) člena 14(3) med Unijo in partnerskimi državami na dvostranski in večstranski ravni, vključno, kot je ustrezno, v okviru vzhodnega partnerstva in južne dimenzije evropske sosedske politike, v skladu s specifičnimi cilji, določenimi v členu 18, in področji sodelovanja za geografske programe iz Priloge II.

2.   Z odstopanjem od člena 13(2) in (3) se podpora Unije v okviru geografskih programov na območju sosedstva razlikuje po obliki in zneskih, pri čemer se za partnerske države upoštevajo:

3.   Podpora Unije iz odstavka 2 tega člena se odraža v programskih dokumentih za geografske programe iz člena 14.

1.   Okvirni znesek 10 % finančnih sredstev, določen v prvi alineji točke (a) člena 6(2), za dopolnitev okvirnih finančnih dodelitev za posamezne države iz člena 14 se dodeli partnerskim državam in ozemljem s seznama v Prilogi I kot spodbuda za izvajanje reform. O teh dodelitvah se odloči na podlagi njihove uspešnosti in napredka pri uvajanju demokracije, dobrega upravljanja in pravne države, vključno s sodelovanjem s civilno družbo, človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov, sodelovanja na področju migracij, gospodarskega upravljanja in reform, zlasti skupno dogovorjenih reform. Napredek partnerskih držav se redno ocenjuje, zlasti na podlagi poročil o napredku, ki vključujejo trende v primerjavi s preteklimi leti.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za podporo civilni družbi, preprečevanje konfliktov in gradnjo miru, medosebne stike, vključno s sodelovanjem med lokalnimi oblastmi, podporo za večje spoštovanje človekovih pravic ali podporne ukrepe, povezane s krizo. V primeru resnega ali trajnega poslabšanja razmer na področju demokracije, človekovih pravic ali pravne države ali povečanega tveganja za konflikte se podpora tem ukrepom, kadar je to mogoče in ustrezno, poveča.

1.   Čezmejno sodelovanje, kot je opredeljeno v točki 5 prvega odstavka člena 2, zajema sodelovanje vzdolž zunanjih kopenskih in morskih meja s sosednjimi državami, transnacionalno sodelovanje prek večjih transnacionalnih ozemelj ali morskih bazenov ter medregionalno sodelovanje.

2.   Območje sosedstva prispeva k programom čezmejnega sodelovanja iz odstavka 1, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru uredbe o Interreg. Za podporo tem programom se dodeli okvirno do 5 % finančnih sredstev za območje sosedstva.

3.   Prispevki za programe čezmejnega sodelovanja se določijo in uporabljajo v skladu s členom 10(3) uredbe o Interreg.

4.   Stopnja sofinanciranja Unije ne presega 90 % upravičenih izdatkov za program čezmejnega sodelovanja.

5.   Predhodno financiranje za programe čezmejnega sodelovanja lahko preseže odstotni delež iz člena 51 uredbe o Interreg. Na zahtevo organa upravljanja lahko stopnja predhodnega financiranja za vsako proračunsko leto znaša do 80 % letnih obveznosti do programa.

6.   Večletni strateški dokument za čezmejno sodelovanje, ki določa elemente iz člena 14(2) te uredbe, se sprejme v skladu s členom 10(1) uredbe o Interreg.

7.   Kadar se programi čezmejnega sodelovanja prekinejo v skladu s členom 12 uredbe o Interreg, se lahko finančna sredstva za območje sosedstva za prekinjeni program, ki so še na razpolago, uporabijo predvsem za financiranje drugih programov čezmejnega sodelovanja oziroma katere koli druge dejavnosti v okviru teh finančnih sredstev.

1.   Komisija sprejme letne ali večletne akcijske načrte in ukrepe. Ukrepi so lahko v obliki posameznih ukrepov, posebnih ukrepov, podpornih ukrepov ali izjemnih ukrepov pomoči. V akcijskih načrtih in ukrepih se upošteva specifični okvir, hkrati pa so za vsak ukrep določeni zastavljeni cilji, pričakovani rezultati in glavne dejavnosti, načini izvrševanja, spremljanja in ocenjevanja ter proračun in vsi povezani odhodki za podporo.

2.   Akcijski načrti temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavkov 5 in 6. Pripravijo se vključujoče, pregledno in pravočasno. Kadar koli je ustrezno, se o njih razpravlja skupaj z državami članicami v okviru boljšega skupnega delovanja.

3.   Po potrebi se lahko ukrep sprejme kot posamezen ukrep, bodisi pred sprejetjem akcijskih načrtov bodisi po njem. Posamezni ukrepi temeljijo na programskih dokumentih, razen v primerih iz odstavka 5 in drugih ustrezno utemeljenih primerih.

4.   Kadar nastopijo nepredvidene potrebe ali okoliščine in kadar ni mogoče financiranje iz ustreznejših virov, lahko Komisija sprejme posebne ukrepe, ki niso predvideni v programskih dokumentih.

5.   Za izvajanje ukrepov hitrega odzivanja iz točk (b) in (c) člena 4(4) se lahko uporabljajo letni ali večletni akcijski načrti in posamezni ukrepi.

6.   Komisija lahko za ukrepe hitrega odzivanja iz točke (a) člena 4(4), sprejme izjemne ukrepe pomoči.

Izjemni ukrep pomoči lahko traja največ 18 mesecev, v primeru objektivnih in nepredvidenih ovir za izvajanje pa se lahko dvakrat podaljša za največ šest mesecev, do skupnega trajanja največ 30 mesecev, če se finančni znesek ukrepa ne poveča.

V primeru dolgotrajnih kriz in konfliktov lahko Komisija sprejme drugi izjemni ukrep pomoči, ki traja do 18 mesecev. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko sprejmejo nadaljnji ukrepi, kadar je kontinuiteta ukrepa Unije bistvenega pomena in je ni mogoče zagotoviti z drugimi sredstvi.

1.   Financiranje Unije lahko krije odhodke za podporo pri izvajanju Instrumenta in za doseganje njegovih ciljev, vključno z upravno podporo, povezano z dejavnostmi pripravljanja, naknadnega ukrepanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, potrebnimi za tako izvajanje, ter odhodke na sedežu in delegacijah Unije za upravno podporo in podporo pri usklajevanju, ki sta potrebni za Instrument, in za upravljanje operacij, ki se financirajo v okviru Instrumenta, vključno z ukrepi informiranja in komuniciranja ter korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

2.   Kadar odhodki za podporo niso vključeni v akcijske načrte ali ukrepe iz člena 23, Komisija po potrebi sprejme podporne ukrepe. Financiranje Unije pri podpornih ukrepih lahko zajema:

1.   Akcijski načrti in ukrepi se sprejmejo z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 45(2).

2.   Postopek iz odstavka 1 ni potreben za:

V primeru večletnih akcijskih načrtov in ukrepov se pragi iz točk (a), (b) in (c) ter točke (d)(iv) prvega pododstavka odstavka 2 uporabljajo na letni osnovi.

Akcijski načrti in ukrepi, razen izjemnih ukrepov pomoči, ter tehnične spremembe se po sprejetju v skladu s tem odstavkom v roku enega meseca sporočijo Evropskemu parlamentu in državam članicam prek ustreznega odbora iz člena 45.

3.   Preden Komisija sprejme ali podaljša izjemne ukrepe pomoči v znesku največ 20 000 000 EUR, obvesti Evropski parlament in Svet o njihovi naravi in ciljih ter predvidenih finančnih zneskih. Komisija prav tako obvesti Evropski parlament in Svet, preden občutno vsebinsko spremeni že sprejete izjemne ukrepe pomoči. Komisija pri načrtovanju in poznejšem izvajanju takih ukrepov zaradi skladnosti zunanjega delovanja Unije upošteva ustrezni pristop politike.

4.   Kadar tako zahtevajo izredno nujni ustrezno utemeljeni primeri, kot so krize, vključno z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih povzroči človek, ali neposredne grožnje demokraciji, pravni državi, človekovim pravicam ali temeljnim svoboščinam, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 45(4) sprejme akcijske načrte in ukrepe ali njihove spremembe kot izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

5.   V skladu z veljavnimi zakonodajnimi akti Unije, vključno z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (42) ter Direktivo Sveta 85/337/EGS (43), se na ravni ukrepov izvede ustrezno okoljsko preverjanje, vključno z vplivi na podnebne spremembe in biotsko raznovrstnost, ki pri okoljsko občutljivih ukrepih, zlasti pri projektih za novo infrastrukturo večjega obsega, po potrebi zajema presojo vplivov na okolje, vključno z vplivom na podnebne spremembe, ekosisteme in biotsko raznovrstnost.

Izvedejo se druge ustrezne predhodne ocene, ki so sorazmerne s cilji in zneski predvidenih ukrepov, da se določijo morebitne posledice in tveganja teh ukrepov z vidika človekovih pravic, dostopa do naravnih virov, kot so zemljišča, in socialnih standardov, vključno v obliki ocen učinka za večje ukrepe, za katere se pričakuje, da bodo imeli pomemben učinek na ta področja.

Pri izvajanju sektorskih programov se po potrebi uporabijo strateške presoje vplivov na okolje, vključno z vplivom na podnebne spremembe. Zagotovita se sodelovanje zainteresiranih deležnikov pri presojah vplivov na okolje in javni dostop do rezultatov takih presoj.

1.   Kot je določeno v finančni uredbi, Komisija izvaja financiranje v okviru Instrumenta bodisi neposredno sama, prek delegacij Unije ali izvajalskih agencij bodisi posredno prek katerega koli od subjektov s seznama iz točke (c) člena 62(1) navedene uredbe.

2.   Financiranje v okviru Instrumenta se lahko zagotovi s prispevki v mednarodne, regionalne ali nacionalne sklade, kot so skladi, ki jih vzpostavijo ali upravljajo EIB, države članice, partnerske države in regije, mednarodne organizacije ali drugi donatorji.

3.   Subjekti s seznama iz točke (c) člena 62(1) finančne uredbe in upravičeni partnerji iz člena 35(4) te uredbe letno izpolnjujejo obveznosti poročanja na podlagi člena 155 finančne uredbe. Obveznosti poročanja za katerega koli od teh subjektov so določene v okvirnem sporazumu o finančnem partnerstvu, sporazumu o prispevku, sporazumu o proračunskih jamstvih ali sporazumu o financiranju.

4.   Ukrepi, financirani v okviru Instrumenta, se lahko izvajajo z vzporednim ali skupnim sofinanciranjem.

5.   Pri vzporednem sofinanciranju se ukrep razdeli na več jasno prepoznavnih delov, od katerih vsakega financirajo različni partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje tako, da je vedno razvidno, za katere namene so bila sredstva porabljena, in da se prepreči podvajanje financiranja.

6.   Pri skupnem sofinanciranju si skupne stroške ukrepa delijo partnerji, ki zagotavljajo sofinanciranje, sredstva pa se združujejo tako, da za nobeno posamezno dejavnost, ki se izvaja v okviru ukrepa, ni več mogoče ugotoviti vira financiranja.

7.   Sodelovanje med Unijo in njenimi partnerji lahko poteka v obliki, na primer:

1.   Financiranje Unije se lahko zagotovi s tistimi vrstami financiranja, ki so predvidene v finančni uredbi, zlasti:

2.   Kadar Komisija sodeluje z deležniki iz partnerskih držav, kot so organizacije civilne družbe in lokalne oblasti, pri določanju načinov financiranja, vrste prispevka, načinov dodelitve in upravnih določb za upravljanje nepovratnih sredstev upošteva njihove posebnosti, vključno z njihovimi potrebami in zadevnimi okoliščinami, da bi tako pritegnila čim širši krog takih deležnikov in se kar najbolje odzvala na njihove potrebe. V skladu s finančno uredbo se spodbujajo posebni načini, kot so sporazumi o partnerstvu, odobritve finančne podpore tretjim stranem, neposredna oddaja ali razpisi za zbiranje ponudb z omejeno udeležbo ali pavšalni zneski, stroški na enoto in financiranje po pavšalni stopnji, pa tudi financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je predvideno v členu 125(1) finančne uredbe.

3.   Postopek neposredne oddaje naročila se lahko, poleg primerov iz člena 195 finančne uredbe, uporabi za:

Proračunska podpora, vključno prek pogodb o izvedbi sektorskih reform, temelji na lastništvu držav, vzajemni odgovornosti in zavezanosti partnerskih držav, ob upoštevanju njihovega opravljenega dela in napredka glede univerzalnih vrednot, demokracije, človekovih pravice in pravne države, ter je namenjena krepitvi partnerstev med Unijo in partnerskimi državami. Vključuje okrepljen dialog o politikah, krepitev zmogljivosti in boljše upravljanje, ki dopolnjujejo prizadevanja partnerjev za uspešnejše zbiranje sredstev in njihovo boljšo porabo, v podporo trajnostni, vključujoči rasti in ustvarjanju dostojnih delovnih mest, tudi za mlade, izkoreninjenju revščine, zmanjšanju neenakosti ter izgradnji in utrditvi demokracij in miroljubnih družb. Proračunska podpora prispeva tudi k enakosti spolov.

Vsaka odločitev o zagotavljanju proračunske podpore temelji na politikah o proračunski podpori, dogovorjenih na ravni Unije, jasnem sklopu meril za upravičenost ter podrobni oceni tveganj in koristi.

4.   Proračunska podpora se diferencira tako, da omogoča boljši odziv na politične, gospodarske, družbene in okoljske razmere v partnerski državi, pri čemer se upoštevajo nestabilne razmere.

Komisija pri zagotavljanju proračunske podpore v skladu s členom 236 finančne uredbe jasno določi in spremlja merila za pogojevanje proračunske podpore, vključno z napredkom na področju reform in preglednosti, ter podpira razvoj parlamentarnega nadzora, nacionalnih revizijskih zmogljivosti ter povečanje preglednost in javni dostop do informacij.

5.   Izplačilo proračunske podpore temelji na kazalnikih, ki izkazujejo zadovoljiv napredek pri uresničevanju ciljev, dogovorjenih s partnersko državo.

6.   V skladu s točko (a) drugega pododstavka člena 193(2) finančne uredbe se lahko v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v sklepu o financiranju, dejavnosti, ki se podpirajo v okviru Instrumenta, in z njimi povezani stroški, ki so nastali leta 2021, štejejo za upravičene od 1. januarja 2021, tudi če so se te dejavnosti začele izvajati in so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

7.   Finančni instrumenti, proračunska jamstva in operacije mešanega financiranja v okviru Instrumenta se izvajajo v skladu z načeli, določenimi v členu 209(1) finančne uredbe, in, kadar koli je mogoče, pod vodstvom EIB, večstranske evropske finančne institucije, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so razvojne banke, po možnosti skupaj z dodatnimi drugimi oblikami finančne podpore držav članic in tretjih strani.

K finančnim instrumentom v okviru Instrumenta lahko prispevajo države članice in kateri koli subjekt iz točke (c) člena 62(1) finančne uredbe.

8.   Za namene izvajanja in poročanja se lahko finančni instrumenti iz odstavka 7 združijo v mehanizme.

9.   Zaradi financiranja Unije se ne uvedejo oziroma pobirajo posebni davki, carine ali dajatve.

10.   Davki, carine in dajatve, ki jih uvedejo partnerske države, so lahko upravičeni do financiranja v okviru Instrumenta.

1.   V postopkih javnega naročanja ter postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in nagrad za ukrepe, financirane v okviru geografskih programov, tematskega programa za organizacije civilne družbe in tematskega programa za svetovne izzive, lahko sodelujejo mednarodne organizacije in vsi drugi pravni subjekti, vključno z organizacijami civilne družbe, ki so državljani naslednjih držav oziroma imajo v primeru pravnih oseb v njih tudi dejanski sedež:

2.   Brez poseganja v omejitve, ki so neločljivo povezane z naravo in cilji ukrepa, je udeležba v postopkih javnih naročil ter postopkih za dodelitev nepovratnih sredstev in nagrad za ukrepe, financirane v okviru tematskega programa za človekove pravice in demokracijo ter tematskega programa za mir, stabilnost in preprečevanje konfliktov, ter ukrepe hitrega odzivanja na voljo brez omejitev.

3.   Vse zaloge in materiali, ki se financirajo v okviru Instrumenta, imajo lahko poreklo iz katere koli države.

4.   Pravila o upravičenosti iz tega člena se ne uporabljajo za nacionalne omejitve za fizične osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali drugačno pogodbo z upravičenim izvajalcem oziroma, kadar je to potrebno, podizvajalcem, in takih omejitev tudi ne uvajajo.

5.   Za ukrepe, ki jih sofinancira subjekt ali se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja s subjekti iz točk (c)(ii) do (viii) člena 62(1) finančne uredbe, se prav tako uporabljajo pravila o upravičenosti teh subjektov.

6.   Kadar donatorji financiranje zagotovijo za skrbniški sklad, ki ga je ustanovila Komisija, ali prek zunanjih namenskih prejemkov, se uporabljajo pravila o upravičenosti iz akta o ustanovitvi skrbniškega sklada ali, v primeru zunanjih namenskih prejemkov, iz sporazuma z donatorjem.

7.   V primeru ukrepov, ki se financirajo v okviru Instrumenta in v okviru drugega programa Unije, se za upravičene štejejo vsi subjekti, ki so upravičeni v okviru katerega koli od teh programov Unije.

8.   V primeru ukrepov za več držav se lahko za upravičene štejejo pravni subjekti, ki so državljani držav in ozemelj, ki so zajeti z ukrepom, in – v primeru pravnih oseb – imajo v teh državah in na teh ozemljih tudi dejanski sedež.

9.   Pravila o upravičenosti iz tega člena se lahko omejijo glede na državljanstvo, geografsko lego ali naravo vložnikov, kadar so take omejitve potrebne zaradi posebne narave in ciljev ukrepa ter če so nujne za njegovo učinkovito izvajanje.

10.   Kadar na trgih zadevnih držav ali ozemelj obstaja nujna potreba po storitvah oziroma kadar storitve tam niso na voljo ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, ko bi uporaba pravil o upravičenosti onemogočala ali prekomerno oteževala uresničitev ukrepa, se lahko kot upravičeni priznajo tudi ponudniki, vložniki in kandidati iz držav, ki niso upravičenke.

11.   Da bi spodbudili lokalne zmogljivosti, trge in nakupe, se prednost, kadar finančna uredba določa oddajo naročila na podlagi ene same ponudbe, da lokalnim in regionalnim izvajalcem. V vseh drugih primerih se sodelovanje lokalnih in regionalnih izvajalcev spodbuja v skladu z zadevnimi določbami navedene uredbe. Spodbujajo se merila glede trajnosti in primerne skrbnosti.

12.   V okviru tematskega programa za človekove pravice in demokracijo je, kadar je to potrebno za uveljavljanje področij ukrepanja tega programa, upravičen kateri koli subjekt, ki ni zajet v opredelitvi pravnega subjekta iz točke 6 prvega odstavka člena 2.

1.   Poleg člena 12(4) finančne uredbe se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil v okviru Instrumenta samodejno prenesejo in se lahko porabijo oziroma obveznosti zanje prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o prenesenih odobritvah za prevzem obveznosti v skladu s členom 12(6) finančne uredbe.

2.   Poleg pravil, določenih v členu 15 finančne uredbe, o ponovni razpoložljivosti odobritev se odobritve za prevzem obveznosti, ki ustrezajo znesku, sproščenemu zaradi popolne ali delne neizvedbe ukrepa v okviru Instrumenta, znova dajo na voljo v dobro prvotne proračunske postavke.

3.   Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko v skladu s členom 112(2) finančne uredbe razdelijo v letne obroke prek več let.

Tretji pododstavek člena 114(2) finančne uredbe se ne uporablja za večletne ukrepe iz prvega pododstavka tega odstavka. Komisija samodejno sprosti vsak del proračunske obveznosti za ukrep, ki do 31. decembra petega leta po letu proračunske obveznosti ni bil uporabljen za predhodno financiranje ali vmesna plačila ali za katerega ni bil predložen potrjen izkaz odhodkov ali zahtevek za plačilo.

Odstavek 2 tega člena se uporablja tudi za letne obroke.

4.   Z odstopanjem od člena 209(3) finančne uredbe se povračila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti in proračunska jamstva, namenijo prvotni proračunski postavki kot notranji namenski prejemki po odbitku stroškov upravljanja in provizij za upravljanje. Komisija vsakih pet let pregleda prispevek obstoječih finančnih instrumentov k uresničevanju ciljev Unije in njihovo učinkovitost.

1.   Finančna sredstva iz točke (a) člena 6(2) krijejo Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+) in jamstvo za zunanje delovanje.

2.   Namen EFSD+ kot celovitega finančnega svežnja, ki zagotavlja finančno zmogljivost v obliki nepovratnih sredstev, tehnične pomoči, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in operacij mešanega financiranja iz člena 27(1) te uredbe, je podpora naložbam in izboljšanje dostopa do financiranja, s čimer se prispeva k uresničevanju ciljev in splošnih načel iz členov 3 in 8 te uredbe ter po potrebi ciljev uredbe o IPA III, hkrati pa se kar najbolj povečata dodatnost in razvojni učinek ter zagotovijo inovativni proizvodi, vključno z MSP.

EFSD+ zlasti spodbuja trajnostni in vključujoč gospodarski, okoljski in družbeni razvoj, prehod v trajnostno gospodarstvo z dodano vrednostjo in stabilno naložbeno okolje. Spodbuja tudi socialno-ekonomsko in okoljsko odpornost v partnerskih državah s posebnim poudarkom na izkoreninjenju revščine. EFSD+ s tem prispeva k zmanjševanju socialno-ekonomskih neenakosti, trajnostni in vključujoči rasti, prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic, varstvu okolja in okoljskem upravljanju, ustvarjanju dostojnih delovnih mest na podlagi temeljnih standardov dela MOD, gospodarskih priložnostih, znanjih in spretnostih ter podjetništvu, socialno-ekonomskih sektorjih, vključno s socialnimi podjetji in zadrugami, MSP, trajnostni povezljivosti, podpori ranljivim skupinam, promociji človekovih pravic, enakosti spolov ter opolnomočenju žensk in mladih, pa tudi na odpravi specifičnih socialno-ekonomskih temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje, v skladu s prednostnimi področji, predstavljenimi v Prilogi V, in ustreznimi okvirnimi programskimi dokumenti.

Posebna pozornost se nameni državam, za katere je bilo ugotovljeno, da so države v nestabilnih razmerah ali konfliktih, najmanj razvitim državam in močno zadolženim revnim državam, tudi z zagotavljanjem podpore za krepitev institucionalne zmogljivosti, ekonomsko upravljanje in tehnično pomoč.

3.   Jamstvo za zunanje delovanje podpira operacije EFSD+, ki so krite s proračunskimi jamstvi v skladu s členi 32 do 39 te uredbe. Podpira tudi makrofinančno pomoč in posojila tretjim državam iz člena 10(2) Uredbe (Euratom) 2021/948.

4.   V okviru jamstva za zunanje delovanje lahko Unija jamči operacije na podlagi sporazumov o jamstvu, podpisanih med 1. januarjem 2021 in 31. decembrom 2027, do zneska v višini 53 449 000 000 EUR.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za do 20-odstotno spremembo najvišjega zneska za jamstvo za zunanje delovanje.

5.   Stopnja rezervacij znaša od 9 % do 50 %, odvisno od vrste operacij.

Za oblikovanje rezervacij za jamstvo za zunanje delovanje se lahko uporabi največ 10 000 000 000 EUR iz proračuna Unije. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za spremembo tega najvišjega zneska, da bi znesek rezervacij ob upoštevanju vrste zajamčenih operacij odražal znesek in stopnje rezervacij jamstva za zunanje delovanje.

Za makrofinančno pomoč Unije in za proračunska jamstva, ki krijejo tveganja državnih posojilojemalcev, povezana z dajanjem posojil, stopnja rezervacij jamstva za zunanje delovanje znaša 9 %.

Stopnje rezervacij se pregledajo najmanj vsaka tri leta od datuma začetka uporabe te uredbe, določenega v členu 51. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za spremembo stopenj rezervacij.

6.   Jamstvo za zunanje delovanje se šteje za eno jamstvo v skupnem skladu za rezervacije, ustanovljenem s členom 212 finančne uredbe.

7.   EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata operacije financiranja in naložbene operacije v partnerskih državah na geografskih območjih iz člena 4(2). Oblikovanje rezervacij za jamstvo za zunanje delovanje se financira iz proračuna ustreznih geografskih programov, vzpostavljenih s točko (a) člena 6(2), in se prenese v skupni sklad za rezervacije. EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje lahko podpirata tudi operacije v upravičencih s seznama v ustrezni prilogi k uredbi o IPA III. Te operacije v okviru EFSD+ in oblikovanje rezervacij za jamstvo za zunanje delovanje se financirajo iz uredbe o IPA III. Oblikovanje rezervacij za jamstvo za zunanje delovanje za posojila tretjim državam iz člena 10(2) Uredbe (Euratom) 2021/948 se financira iz navedene uredbe.

8.   Oblikovanje rezervacij iz člena 211(2) finančne uredbe je zasnovano na podlagi skupnih obveznosti Unije, odobrenih na podlagi te uredbe. Letni znesek potrebnih rezervacij je lahko zasnovan v obdobju, ki ne presega sedmih let. Pri oblikovanju rezervacij za jamstva, ki so odobrena na podlagi Uredbe (EU) 2017/1601, ter jamstva, finančno pomoč in posojila Euratoma tretjim državam, ki so odobreni na podlagi temeljnih aktov in za katere oblikovanje rezervacij ureja Uredba (ES, Euratom) št. 480/2009, se še naprej upoštevajo določbe navedenih uredb.

9.   Čista sredstva na dan 31. julija 2021 v Jamstvenem skladu EFSD in Jamstvenem skladu za zunanje ukrepe, ustanovljenih z Uredbo (EU) 2017/1601 oziroma Uredbo (ES, Euratom) št. 480/2009, se prenesejo v skupni sklad za rezervacije z namenom oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva, ki so odobrena na podlagi Uredbe (EU) 2017/1601, ter jamstva, finančno pomoč in posojila Euratoma tretjim državam, ki so odobreni na podlagi temeljnih aktov in za katere oblikovanje rezervacij ureja Uredba (ES, Euratom) št. 480/2009.

1.   EFSD+ sestavljata regionalni naložbeni platformi v okviru regionalnih območij, ki sta določeni v členu 4(2) te uredbe in v uredbi o IPA III ter vzpostavljeni na podlagi delovnih metod, postopkov in struktur obstoječih mehanizmov Unije za zunanje mešano financiranje, v katerih so lahko združene njune operacije mešanega financiranja in operacije jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+.

2.   Komisija zagotovi upravljanje EFSD+.

1.   Komisiji pri zagotavljanju upravljanja EFSD+ svetuje strateški odbor (v nadaljnjem besedilu: strateški odbor EFSD+), razen v primeru operacij, ki zajemajo upravičence z Zahodnega Balkana s seznama v ustrezni prilogi k uredbi o IPA III, ki imajo svoj posebni strateški odbor.

2.   Strateški odbor EFSD+ svetuje Komisiji o strateški usmeritvi in prednostnih nalogah naložb jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+, vključno v zvezi z naložbenimi okni iz člena 36, ter prispeva k njihovemu usklajevanju z vodilnimi načeli in cilji zunanjega delovanja Unije, njene razvojne politike in evropske sosedske politike, pa tudi cilji iz člena 3 in namenom EFSD+, kot je določen v členu 31. Poleg tega strateški odbor EFSD+ podpira Komisijo pri določanju splošnih naložbenih ciljev glede uporabe jamstva za zunanje delovanje za podpiranje operacij EFSD+ ter spremlja ustrezno in raznovrstno geografsko in tematsko pokritost naložbenih oken.

3.   Strateški odbor EFSD+ podpira tudi splošno usklajevanje, dopolnjevanje in skladnost med regionalnima naložbenima platformama, med tremi stebri načrta za zunanje naložbe, med načrtom za zunanje naložbe in drugimi prizadevanji Unije na področjih migracij in izvajanja Agende 2030, vključno z bojem proti podnebnim spremembam, pa tudi z zunanjimi programi Unije in instrumenti Unije za financiranje.

4.   Strateški odbor EFSD+ sestavljajo predstavniki Komisije in visokega predstavnika, vseh držav članic in EIB. Evropski parlament ima status opazovalca. Kadar je to primerno, se lahko status opazovalca podeli prispevajočim, upravičenim partnerjem, partnerskim državam, ustreznim regionalnim organizacijam in drugim deležnikom. Pred vključitvijo morebitnega novega opazovalca se opravi posvetovanje s strateškim odborom EFSD+. Strateškemu odboru EFSD+ sopredsedujeta Komisija in visoki predstavnik.

5.   Strateški odbor EFSD+ se sestane vsaj dvakrat letno in mnenja po možnosti sprejema soglasno. Dodatne seje lahko kadar koli skliče predsednik, skličejo pa se lahko tudi na zahtevo tretjine članov. Kadar soglasja ni mogoče doseči, se uporabijo glasovalne pravice, kot so bile dogovorjene na prvi seji strateškega odbora EFSD+ in določene v njegovem poslovniku. V poslovniku se določi tudi okvir glede vloge opazovalcev. Zapisniki in dnevni redi sej strateškega odbora EFSD+ se po sprejetju objavijo.

6.   Komisija strateškemu odboru EFSD+ vsako leto poroča o doseženem napredku pri izvajanju EFSD+. Strateški odbor, ki pokriva Zahodni Balkan, obvešča o napredku pri izvajanju jamstvenega instrumenta za to regijo, da bi ta dopolnila prej navedeno poročanje. Strateški odbori preučijo poročila o oceni iz člena 42(5) in jih upoštevajo.

Strateški odbor EFSD+ redno organizira posvetovanja z ustreznimi deležniki o strateški usmeritvi in izvajanju EFSD+.

7.   Obstoj strateškega odbora EFSD+ in strateškega odbora, ki pokriva Zahodni Balkan, ne vpliva na potrebo po enotnem okviru za obvladovanje tveganj EFSD+.

8.   Funkcija obvladovanja tveganj za jamstva v okviru EFSD+ upošteva cilje in načela Instrumenta. Metodologija za ocenjevanje tveganj in metodologija nadomestil v okviru EFSD+ se dosledno uporabljata za vsa naložbena okna, tudi tista iz člena 36. Komisija ustanovi tehnično skupino za ocenjevanje tveganj. Komisija zagotovi neodvisno, nepristransko in vključujočo visokokakovostno delovanje tehnične skupine za ocenjevanje tveganj. Komisija tudi zagotovi, da se informacije in analize vsem državam članicam posredujejo pravočasno ter na pregleden in vključujoč način, ob ustreznem upoštevanju zaupnosti. Sestava, poslovnik in metode dela tehnične skupine za ocenjevanje tveganj so vključujoče, pri njih lahko sodelujejo strokovnjaki iz EIB, drugi upravičeni partnerji in zainteresirane države članice, poleg tega pa se predstavijo strateškemu odboru EFSD+. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu razkrije sestavo, mandat in poslovnik tehnične skupine za ocenjevanje tveganj, hkrati pa zagotovi nepristranskost in prepreči nasprotje interesov njenih članov.

9.   Strateški odbor EFSD+ v obdobju uporabe EFSD+ čim prej sprejme in objavi smernice, v katerih se podrobno določi, kako naj bi se zagotovila skladnost operacij EFSD+ z namenom, cilji in merili za upravičenost, določenimi v členih 31 in 35.

1.   Operacije financiranja in naložbene operacije, upravičene do podpore v okviru jamstva za zunanje delovanje, so dosledne in usklajene s politikami Unije, ustreznimi programskimi dokumenti ter strategijami in politikami partnerskih držav. Zlasti podpirajo cilje, splošna načela in okvir politike iz Instrumenta in, kadar je to ustrezno, uredbe o IPA III, ob ustreznem upoštevanju prednostnih področij, določenih v Prilogi V k tej uredbi.

2.   Jamstvo za zunanje delovanje podpira operacije financiranja in naložbene operacije, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a) do (e) člena 209(2) finančne uredbe, zlasti v zvezi s potrebo po doseganju dodatnosti, tudi z odpravo nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, usklajevanju interesov upravičenih partnerjev ob preprečevanju izkrivljanja konkurence in, kadar je to primerno, čim večjem zasebnem vlaganju, ter ki:

3.   Jamstvo za zunanje delovanje se uporablja za kritje tveganj za naslednje instrumente:

4.   Upravičeni partnerji za namene jamstva za zunanje delovanje so tisti, ki so opredeljeni v členu 208(4) finančne uredbe, vključno s tistimi iz partnerskih držav in tretjih držav, ki prispevajo k jamstvu za zunanje delovanje, pri čemer je zanje potrebna odobritev Komisije v skladu s členom 37 te uredbe. Poleg tega so za namene jamstva za zunanje delovanje – z odstopanjem od točke (c) člena 62(1) finančne uredbe – upravičeni subjekti zasebnega prava države članice, partnerske države ali tretje države, ki prispeva k jamstvu za zunanje delovanje v skladu s členom 37 te uredbe in ki nudijo ustrezno zagotovilo o svoji finančni zmogljivosti.

5.   Upravičeni partnerji ravnajo v skladu s pravili in pogoji iz točke (c) člena 62(1) finančne uredbe. V primeru subjektov zasebnega prava države članice, partnerske države ali tretje države, ki prispeva k jamstvu za zunanje delovanje v skladu s členom 37 te uredbe, se prednost da tistim subjektom, ki razkrijejo informacije, povezane z merili na področju okolja, sociale, obdavčevanja in upravljanja podjetij.

Komisija zagotovi učinkovito, uspešno in pravično uporabo razpoložljivih sredstev med upravičenimi partnerji, vključno z malimi in srednje velikimi partnerji, hkrati pa spodbuja sodelovanje med njimi ter ustrezno upošteva njihove zmogljivosti, dodano vrednost in izkušnje.

Komisija vsem upravičenim partnerjem zagotovi pošteno obravnavo v skladu s členom 27(7) in poskrbi za preprečevanje nasprotij interesov v celotnem obdobju izvajanja EFSD+. Da bi zagotovila dopolnjevanje, lahko Komisija od upravičenih partnerjev zahteva vse ustrezne informacije o operacijah, ki niso povezane z EFSD+.

6.   Pogoj iz člena 219(4) finančne uredbe o prispevkih iz lastnih sredstev se uporablja za vsakega upravičenega partnerja, ki mu je v okviru Instrumenta na podlagi portfelja dodeljeno proračunsko jamstvo.

7.   Komisija upravičene partnerje izbere v skladu s členom 154 finančne uredbe, pri čemer ustrezno upošteva:

8.   Komisija, potem ko se posvetuje z regionalnima operativnima odboroma ter o tem obvesti Evropski parlament in Svet, na podlagi večletnih okvirnih programov ter nasvetov strateškega odbora EFSD+ in strateškega odbora, ki pokriva Zahodni Balkan, določi naložbena okna za regije ali posamezne partnerske države ali oboje, za posamezne sektorje ali za posamezne projekte ali posamezne kategorije končnih upravičencev ali oboje, ki se financirajo v okviru Instrumenta, ki bodo do določenega zneska kriti z jamstvom za zunanje delovanje. Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o skladnosti naložbenih oken s tem členom in o njihovih podrobnih prednostnih nalogah na področju financiranja. Vse prošnje za finančno podporo v okviru naložbenih oken se predložijo Komisiji.

Izbira naložbenih oken se ustrezno utemelji z analizo nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin ter z oceno njene uskladitve s prednostnimi nalogami iz te uredbe in, kadar je to ustrezno, uredbe o IPA III. Komisija to analizo izvede v sodelovanju s potencialno upravičenimi partnerji in deležniki.

Instrumente iz odstavka 3 lahko zagotovijo upravičeni partnerji v okviru naložbenega okna ali posameznega projekta, ki ga upravlja upravičeni partner. Ti instrumenti se lahko zagotovijo v korist partnerskih držav, vključno z državami v nestabilnih razmerah ali konfliktih ali državami, ki se soočajo z izzivi pri obnovi in okrevanju po konfliktu, v korist institucij teh partnerskih držav, vključno z njihovimi javnimi nacionalnimi in zasebnimi lokalnimi bankami in finančnimi institucijami, ter v korist subjektov zasebnega sektorja teh partnerskih držav, vključno z MSP. Teh instrumentov, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ne koristijo podjetja, ki jih nadzira vojaški sektor ali sektor državne varnosti.

9.   Komisija oceni operacije, podprte z jamstvom za zunanje delovanje, na podlagi meril za upravičenost iz odstavkov 1, 2 in 3, pri čemer se, kadar je to mogoče, opira na obstoječe sisteme Unije in upravičenih partnerjev za merjenje rezultatov. Komisija pripravi kontrolni seznam meril za upravičenost iz člena 31 ter člena 35(1) in (2), hkrati pa na podlagi informacij upravičenih partnerjev v primerjavi s tem kontrolnim seznamom oceni in izbere vse predloge, ki bodo podprti z jamstvom za zunanje delovanje. Komisija upravičene partnerje po potrebi pozove, da pojasnijo ali spremenijo predložene informacije. Komisija vsako leto objavi kontrolne sezname in rezultate ocenjevanja za vsako naložbeno okno, razčlenjene po državi in sektorju.

10.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za spremembo prednostnih področij iz Priloge V.

1.   EIB izvaja izključno namensko naložbeno okno, ki zajema celovito kritje tveganja za operacije z državnimi partnerji in nekomercialnimi partnerji na poddržavni ravni v okvirnem minimalnem znesku 11 000 000 000 EUR, ki se načrtujejo v skladu s postopki, določenimi v poglavjih I in III tega naslova.

EIB ima izključno pristojnost za operacije s partnerji na državni ravni in nekomercialnimi partnerji na poddržavni ravni v okviru izključnega namenskega naložbenega okna. V okviru izključnega namenskega naložbenega okna se prispevek iz lastnih sredstev razume kot prevzem preostalega tveganja, jamstvo EU pa krije 65 % skupnega zneska, izplačanega in zajamčenega v okviru operacij financiranja EIB, zmanjšanega za povrnjene zneske in povečanega za vse povezane zneske.

Z odstopanjem od drugega pododstavka je izvajanje operacij v okviru tega izključnega namenskega naložbenega okna, če jih EIB ne more izvesti ali se odloči, da jih ne bo izvedla, odprto za druge upravičene partnerje v skladu s pogoji, določenimi v ustreznih sporazumih o jamstvu za zunanje delovanje, pri katerih se upoštevajo pogoji, ki se nudijo EIB za isto vrsto operacij, ter specifične potrebe, okoliščine in narava upravičenega partnerja, ki te operacije izvaja.

2.   EIB je upravičena do izvajanja operacij s partnerji na poddržavni ravni, ki niso zajeti v okviru izključnega namenskega naložbenega okna iz odstavka 1, in operacij z zasebnim sektorjem. Postopek iz člena 35 se uporablja, da se EIB po potrebi zaupata dve dodatni namenski naložbeni okni, ki zajemata:

3.   Okvirni znesek namenskih naložbenih oken iz odstavkov 1 in 2 znaša 26 725 000 000 EUR.

EIB pri izvajanju namenskih naložbenih oken iz odstavkov 1 in 2 ravna v skladu s to uredbo, vključno s splošnimi cilji te uredbe in EFSD+ ter, kadar je to ustrezno, uredbe o IPA III, pa tudi z ustreznimi programskimi dokumenti in obveznostmi poročanja.

4.   V skladu s točko (f) člena 209(2) finančne uredbe je lahko v zadevnem sporazumu o jamstvu za zunanje delovanje zaradi narave in cilja politike izključnega namenskega naložbenega okna iz odstavka 1 določeno, da Unija za operacije v okviru tega naložbenega okna ne prejme plačila.

5.   Za namene tega člena se operacije na poddržavni ravni štejejo za komercialne, razen če EIB ustrezno utemelji drugače in Komisija to potrdi.

Operacije v okviru namenskega naložbenega okna iz točke (b) odstavka 2 so skladne z operacijami izvoznih kreditnih agencij držav članic.

6.   Mnenje o EIB podajo odbori, določeni v členu 33 oziroma 34.

Za operacije EIB, ki spadajo v okvir naložbenih oken iz tega člena, se ocena upravičenosti, določena v členu 35(9), opravi v okviru postopka, določenega v členu 19 Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke, priloženega PDEU. EIB pravočasno zagotovi vse informacije, ki jih v ta namen zahteva Komisija. Kadar Komisija na podlagi postopka, določenega v členu 19 Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke, priloženega PDEU, poda negativno mnenje, se operacije financiranja EIB, ki spadajo v okvir teh naložbenih oken, ne krijejo z jamstvom EU. Vsi nadaljnji načini, ki se uporabljajo za EIB, se določijo v ustreznih sporazumih o jamstvu za zunanje delovanje.

7.   EIB je upravičena do izvajanja dejavnosti v okviru drugih naložbenih oken, vzpostavljenih na podlagi člena 35(8).

8.   Komisija in EIB v skladu s to uredbo, vključno z njenimi cilji in načeli ter ustreznimi programskimi dokumenti, kot tudi, kadar je to ustrezno, uredbo o IPA III sklepata namenske sporazume o jamstvu za zunanje delovanje za namenska naložbena okna iz odstavkov 1 in 2.

1.   K jamstvu za zunanje delovanje lahko prispevajo države članice, tretje države in druge tretje strani.

Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 218(2) finančne uredbe lahko pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru zagotovijo prispevke v obliki jamstev ali gotovine.

Tretje države, ki niso pogodbenice Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, in druge tretje strani prispevke zagotovijo v obliki gotovine, pri čemer sta potrebna mnenje strateškega odbora EFSD+ in odobritev Komisije.

Države članice lahko zahtevajo, da se njihovi prispevki namenijo za zagon ukrepov v posameznih regijah, državah, sektorjih ali obstoječih naložbenih oknih. Komisija o odobrenih prispevkih brez odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet.

2.   Prispevki v obliki jamstva ne presegajo 50 % zneska iz člena 31(4).

Prispevki držav članic in pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru v obliki jamstva se lahko za plačila unovčitev jamstva uporabijo šele potem, ko so bila za plačila unovčitev jamstva uporabljena sredstva iz splošnega proračuna Unije, ki se jim prištejejo kakršni koli drugi gotovinski prispevki.

Vsak prispevek se lahko uporabi za kritje unovčitev jamstva, tudi če je rezerviran za poseben namen.

Med Komisijo v imenu Unije in prispevajočim se sklene sporazum o prispevkih, ki vsebuje zlasti določbe o plačilnih pogojih.

1.   Komisija v imenu Unije sklene sporazume o jamstvu za zunanje delovanje z upravičenimi partnerji, izbranimi v skladu s členom 35. Ti sporazumi se lahko sklenejo s konzorcijem dveh ali več upravičenih partnerjev. Skladno s členom 219(1) finančne uredbe so proračunska jamstva nepreklicna, brezpogojna in na poziv za tiste vrste operacij, ki so krite v okviru jamstva za zunanje delovanje. Komisija pri sklepanju sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje ustrezno upošteva nasvete in napotke odborov in tehnične skupine za ocenjevanje tveganj.

2.   Med Komisijo in enim ali več izbranimi upravičenimi partnerji se za vsako naložbeno okno sklene en ali več sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje. Da se zadosti specifičnim potrebam, se lahko jamstvo za zunanje delovanje poleg tega odobri za posamezne operacije financiranja ali naložbene operacije.

Evropski parlament in Svet se uradno obvestita o podpisu vseh sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje. Na njuno zahtevo se ti sporazumi dajo na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu, ob upoštevanju varstva zaupnih in poslovno občutljivih informacij.

3.   Sporazumi o jamstvu za zunanje delovanje vsebujejo zlasti:

4.   Upravičeni partner odobri operacije financiranja in naložbene operacije v skladu z lastnimi pravili in postopki ter sporazumom o jamstvu za zunanje delovanje.

5.   Jamstvo za zunanje delovanje lahko krije:

6.   Za namene računovodstva Komisije in njenega poročanja o tveganjih, ki so krita z jamstvom za zunanje delovanje, in v skladu s členom 209(4) finančne uredbe upravičeni partnerji, s katerimi je bil sklenjen sporazum o jamstvu za zunanje delovanje, Komisiji in Računskemu sodišču vsako leto predložijo finančna poročila o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, zajetih s to uredbo, ki jih je revidiral neodvisen zunanji revizor in ki med drugim vsebujejo informacije o:

7.   Upravičeni partnerji Komisiji na zahtevo predložijo vse dodatne informacije, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi te uredbe, zlasti glede meril za izbor iz člena 35, vključno s spoštovanjem standardov na področju človekovih pravic ter socialnih, delovnih in okoljskih standardov.

8.   Komisija strateškemu odboru EFSD+, regionalnima operativnima odboroma, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, tudi tistih, ki jih izvaja EIB, ter finančni pomoči v skladu s členom 41(4) in (5) ter členoma 241 in 250 finančne uredbe. Upravičeni partnerji v ta namen Komisiji vsako leto zagotovijo informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev teh obveznosti poročanja.

1.   Komisija in delegacije Unije zaradi morebitnih pritožb tretjih strani v partnerskih državah, vključno s skupnostmi in posamezniki, na katere vplivajo projekti, podprti v okviru EFSD+ in jamstva za zunanje delovanje, na svojih spletnih mestih objavijo neposredne sklice na pritožbene mehanizme zadevnih partnerjev, ki so sklenili sporazume s Komisijo. Komisija omogoči tudi neposredno prejemanje pritožb v zvezi s tem, kako upravičeni partnerji obravnavajo pritožbe. Te informacije upošteva pri odločanju o prihodnjem sodelovanju s temi partnerji.

2.   Osebe in subjekti, ki izvajajo finančne instrumente in proračunska jamstva, ravnajo v skladu z veljavnim pravom in načeli Unije ter dogovorjenimi mednarodnimi standardi in standardi Unije, kot so določeni v členu 155(2) in (3) finančne uredbe. Komisija oceni, ali sistemi, pravila in postopki teh oseb in subjektov zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, na način, enakovreden tistemu, ki je določen, kadar proračun Unije izvršuje Komisija, pri čemer se ustrezno upošteva načelo sorazmernosti, pa tudi narava ukrepa in pogoji, pod katerimi se ta ukrep izvaja.

1.   Kazalniki za poročanje o napredku Instrumenta pri doseganju specifičnih ciljev iz člena 3(2) so določeni v Prilogi VI. Ti kazalniki se v skladu s kazalniki ciljev trajnostnega razvoja uporabljajo skupaj s podatki iz ocenjevanj in drugih obstoječih poročil o rezultatih kot podlaga za oceno stopnje doseganja navedenih specifičnih ciljev.

2.   Komisija stalno spremlja svoje ukrepe in vsaj enkrat letno pregleda napredek pri doseganju ciljev, določenih v tej uredbi, pa tudi pričakovanih rezultatov, ki zajemajo izložke in izide.

Napredek glede pričakovanih rezultatov se spremlja na pregleden način in pravočasno na podlagi relevantnih, merljivih, kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, med drugim vključno s podatki iz Priloge VI. Kadar koli je mogoče, se kazalniki razčlenijo po spolu, starosti in drugih ustreznih dejavnikih.

3.   Skupni okviri za rezultate, ki so vključeni v skupne programske dokumente in dogovorjeni v njihovem sklopu ter izpolnjujejo merila iz člena 14(4), Uniji in njenim državam članicam, kadar je izvedljivo, zagotavljajo podlago za skupno spremljanje njihove skupne podpore partnerski državi.

Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov Instrumenta zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

4.   Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanju Instrumenta. Od leta 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pravočasno do 30. novembra predloži letno poročilo o napredku pri doseganju ciljev Instrumenta na podlagi kazalnikov, med drugim vključno s kazalniki, določenimi v Prilogi VI, ter jima tako poroča o tekočih dejavnostih, doseženih rezultatih in učinkovitosti uredbe. To poročilo predloži tudi Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

5.   Letno poročilo vsebuje:

V letnem poročilu se ocenijo rezultati financiranja Unije, pri katerih se v največji možni meri upoštevajo specifični in merljivi kazalniki, da se tako prikaže napredek pri doseganju ciljev Instrumenta, pa tudi napredek pri vključevanju vprašanj iz člena 8(8). Hkrati se v njem predstavi razčlenitev po obliki financiranja Unije iz člena 27. Kadar je to mogoče in ustrezno, se v primeru razvojnega sodelovanja v poročilu oceni tudi spoštovanje načel razvojne učinkovitosti, tudi za inovativne finančne instrumente.

6.   Letno poročilo, pripravljeno leta 2021, vsebuje konsolidirane informacije iz letnih poročil za obdobje 2014–2020 o vsem financiranju na podlagi uredb iz člena 50(2) te uredbe, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, jamstvi ter razčlenitvijo porabe sredstev po državi, obliki financiranja Unije iz člena 27 te uredbe, vrsti subjekta, kot so navedeni v členu 62 finančne uredbe tako za neposredno kot za posredno upravljanje, obveznostih in plačilih. Iz tega letnega poročila so razvidne glavne pridobljene izkušnje in nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil iz zunanjih ocenjevanj, izvedenih v preteklih letih.

7.   Komisija v okviru letnega poročanja podrobno poroča o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, kritih z jamstvom za zunanje delovanje, ter o delovanju EFSD+, njegovem upravljanju in dejanskem prispevku k njegovim ciljem. Poročilo vključuje naslednje elemente:

8.   Na podlagi sprejetih okvirnih programskih dokumentov se pripravi letna ocena skupne porabe v zvezi s podnebnimi ukrepi, dezertifikacijo in biotsko raznovrstnostjo. Za sredstva, dodeljena v okviru Instrumenta, se uporablja sistem letnega sledenja, ki temelji na metodologiji OECD, in sicer na okoljskih označevalcih in označevalcih Rio, vendar ne preprečuje uporabe natančnejših metodologij, kadar so na voljo, in je del obstoječe metodologije za upravljanje smotrnosti programov Unije, da se količinsko ovrednotijo odhodki, povezani z okoljskim upravljanjem in varstvom okolja, podnebnimi ukrepi, dezertifikacijo ter biotsko raznovrstnostjo na raven akcijskih načrtov in ukrepov iz člena 23, tako dodeljena sredstva pa so tudi evidentirana v ocenjevanjih in letnem poročilu.

Komisija da na voljo informacije o razvojnem sodelovanju v skladu s priznanimi mednarodnimi standardi, kot so standardi MOD in OECD, in s pomočjo okvira za skupen standard, razvitega v okviru pobude za preglednost mednarodne pomoči.

9.   Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Instrumenta pri doseganju njegovih ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za spremembo Priloge VI, da se pregledajo ali dopolnijo kazalniki, kadar je to potrebno, in da se ta uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.

1.   Komisija oceni učinek in učinkovitost svojih ukrepov po področjih ukrepanja ter učinkovitost programskega načrtovanja, prek, kadar je to primerno, neodvisnih zunanjih ocenjevanj. Komisija ustrezno upošteva predloge Evropskega parlamenta ali Sveta za neodvisna zunanja ocenjevanja. Ocenjevanja po potrebi temeljijo na načelih dobre prakse Odbora za razvojno pomoč pri OECD, njihov namen pa je ugotoviti, ali so bili specifični cilji uresničeni, in oblikovati priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov.

Komisija ugotovitve in zaključke iz ocenjevanj, skupaj s pripombami in nadaljnjimi ukrepi, sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam. Na zahtevo držav članic se lahko na podlagi člena 45(7) o ocenah tudi razpravlja. Rezultati prispevajo k pripravi programov in ukrepov ter dodeljevanju sredstev. Te ocene in nadaljnji ukrepi se objavijo.

Komisija v proces ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja v okviru Instrumenta, v ustreznem obsegu vključi vse zadevne deležnike, tudi upravičence, akterje civilne družbe in lokalne oblasti, pri čemer si lahko, kadar je to primerno, prizadeva za skupna ocenjevanja z državami članicami in drugimi partnerji, v tesnem sodelovanju s partnerskimi državami.

2.   Komisija do 31. decembra 2024 predloži vmesno oceno tega Instrumenta. Ocena zajema obdobje od 1. januarja 2021 do začetka tega ocenjevanja. Vmesni oceni se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi, v katerih so določene potrebne spremembe te uredbe.

3.   Komisija opravi končno ocenjevanje Uredbe v okviru vmesnega pregleda naslednjega finančnega obdobja. Pri tem ocenjevanju se analizira in oceni prispevek Unije k doseganju ciljev Instrumenta, ob upoštevanju kazalnikov, ki merijo dosežene rezultate, ter vse ugotovitve in zaključke glede učinka te uredbe.

4.   V vmesni in končni oceni se obravnavajo uspešnost, učinkovitost, učinek, trajnostnost, dodana vrednost, možnosti za poenostavitev, notranja in zunanja skladnost, vključno z dopolnjevanjem in sinergijami, ter nadaljnja ustreznost ciljev Instrumenta. V ocenah se opredelijo pridobljene izkušnje. V ocenah se oceni najvišji znesek jamstva za zunanje delovanje iz člena 31(4), vključijo pa se tudi informacije o dodani vrednosti povezovanja prej ločenih instrumentov v en enotni instrument.

Vmesna in končna ocena vsebujeta tudi konsolidirane informacije iz letnih poročil o vsem financiranju, ki ga ureja ta uredba, vključno z zunanjimi namenskimi prejemki in prispevki v skrbniške sklade, in podata razčlenitev porabe sredstev po državi upravičenki, obliki financiranja Unije ter sodelovanju držav članic in zadevnih partnerjev, obveznostih in plačilih, pa tudi razčlenitev po geografskih programih, tematskih programih in ukrepih hitrega odzivanja, vključno z uporabo sredstev, mobiliziranih z rezervo za nastajajoče izzive in prednostne naloge, kot so navedeni v členu 6.

Poseben namen vmesne in končne ocene je izboljšanje financiranja Unije. Oceni vsebujeta informacije, potrebne za odločanje o podaljšanju, spremembi ali začasni ustavitvi tistih vrst ukrepov, ki se izvajajo v okviru Instrumenta.

5.   Komisija v skladu s posebnimi določbami o poročanju iz finančne uredbe do 31. decembra 2024 in nato vsaka tri leta na podlagi zunanje ocene oceni uporabo in delovanje jamstva za zunanje delovanje, zlasti njegov prispevek k skupnim ciljem, doseženim rezultatom in dodatnosti. Komisija to poročilo o oceni predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu se priloži mnenje Računskega sodišča. Poročilo o oceni in mnenje Računskega sodišča se data na voljo javnosti.

1.   V ustrezno utemeljenih primerih in kadar je ukrep, ki naj se izvede, svetovne, transregionalne ali regionalne narave, se lahko Komisija v okviru ustreznih večletnih okvirnih programov ali ustreznih akcijskih načrtov oziroma ukrepov odloči, da razširi področje uporabe ukrepov na države in ozemlja, ki niso zajeti s to uredbo v skladu s členom 4, da bi se zagotovila doslednost in uspešnost financiranja Unije ali spodbudilo regionalno ali transregionalno sodelovanje.

2.   Komisija lahko vključi posebno finančno dodelitev za pomoč partnerskim državam in regijam za krepitev njihovega sodelovanja s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter s čezmorskimi državami in ozemlji. V ta namen lahko Instrument, kadar je to primerno, na podlagi vzajemnosti in sorazmernosti glede ravni financiranja iz sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, vključno z Grenlandijo, ali uredbe o Interreg ali obeh prispeva k ukrepom, ki jih izvaja partnerska država ali regija ali kateri koli drug subjekt na podlagi te uredbe, država, ozemlje ali kateri koli drug subjekt na podlagi sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, vključno z Grenlandijo, ali najbolj oddaljena regija Unije v okviru skupnih operativnih programov, ali k programom ali ukrepom medregionalnega sodelovanja, ki so vzpostavljeni in se izvajajo na podlagi uredbe o Interreg.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(6) in (7), člena 6(5), člena 31(4) in (5), člena 35(10) ter člena 41(9) se prenese na Komisijo za obdobje veljavnosti te uredbe.

3.   Prenos pooblastila iz člena 4(6) in (7), člena 6(5), člena 31(4) in (5), člena 35(10) ter člena 41(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(6) in (7), člena 6(5), člena 31(4) in (5), člena 35(10) ter člena 41(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Komisiji pomaga Odbor za Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Odbor se lahko sestaja v različnih sestavah, pristojnih za specifična področja sodelovanja in ukrepanja, kot so geografski in tematski ukrepi in ukrepi hitrega odzivanja.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.

4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

5.   Sprejeti sklep ostane veljaven za čas trajanja sprejetega ali spremenjenega dokumenta, akcijskega programa ali ukrepa.

6.   Pri delu odbora, kadar ta obravnava vprašanja, povezana z EIB, sodeluje opazovalec EIB.

7.   Države članice lahko zahtevajo preučitev katere koli druge zadeve v zvezi z izvajanjem Instrumenta, zlasti večletnimi programskimi dokumenti, vključno z vmesnimi ali ad hoc pregledi in ocenami.

1.   Prejemniki sredstev Unije navedejo izvor teh sredstev in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju in poročanju o ukrepih in njihovih rezultatih, tako da v komunikacijskem gradivu, povezanem z ukrepi, podprtimi v okviru Instrumenta, na vidnem mestu poudarijo podporo, ki so jo prejeli od Unije, in z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti.

Obveznosti v zvezi s tem se vključijo v sporazume, sklenjene s prejemniki finančnih sredstev Unije.

2.   Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z Instrumentom, ukrepi, izvedenimi na podlagi Instrumenta, in doseženimi rezultati. Finančna sredstva, dodeljena Instrumentu, prispevajo tudi h korporativnemu komuniciranju in poročanju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so te prednostne naloge povezane s cilji Instrumenta.

3.   Instrument podpira strateško komuniciranje in javno diplomacijo, vključno z bojem proti dezinformacijam, da se sporočajo vrednote Unije, pa tudi dodana vrednost ukrepov Unije in z njimi doseženi rezultati.

4.   Komisija da na voljo javnosti informacije o ukrepih, ki se financirajo v okviru Instrumenta, kot je navedeno v členu 38 finančne uredbe, tudi prek celovitega enotnega spletnega mesta, če je to primerno.

5.   Spletno mesto iz odstavka 4 v skladu s točko (h) člena 38(3) vsebuje tudi informacije o operacijah financiranja in naložbenih operacijah ter ključne elemente vseh sporazumov o jamstvu za zunanje delovanje, vključno z informacijami o pravni identiteti upravičenih partneric, pričakovanih koristih za razvoj in pritožbenih postopkih, ob upoštevanju varstva zaupnih in poslovno občutljivih informacij.

6.   Upravičeni partnerji EFSD+ v skladu s svojo politiko preglednosti in pravili Unije glede varstva podatkov in dostopa do dokumentov in informacij na svojih spletnih mestih proaktivno in sistematično objavljajo informacije o vseh operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki so krite z jamstvom za zunanje delovanje, zlasti v zvezi s tem, kako te operacije prispevajo k izpolnjevanju ciljev in zahtev iz te uredbe. Kadar je mogoče, se te informacije razčlenijo na ravni projekta. Pri teh informacijah se vedno upošteva varstvo zaupnih in poslovno občutljivih informacij. Upravičeni partnerji EFSD+ v vseh informacijah, ki jih objavijo o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, ki so v skladu s to uredbo krite z jamstvom za zunanje delovanje, navedejo tudi podporo Unije.

1.   Brez poseganja v člen 31(8) te uredbe se uredbi (ES, Euratom) št. 480/2009 in (EU) 2017/1601 razveljavita z učinkom od 1. avgusta 2021, Sklep št. 466/2014/EU pa se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2022. S finančnimi sredstvi za Instrument se financira oblikovanje rezervacij za proračunska jamstva, odobrena na podlagi Uredbe (EU) 2017/1601, ter za jamstva in finančno pomoč, ki so odobreni v skladu s temeljnimi akti, in za katere oblikovanje rezervacij ureja Uredba (ES, Euratom) št. 480/2009. Oblikovanje rezervacij za taka jamstva v upravičencih s seznama v ustrezni prilogi k uredbi o IPA III in finančna pomoč zanje se financirata iz navedene uredbe.

2.   Finančna sredstva za Instrument lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med to uredbo in ukrepi, sprejetimi v okviru uredb (ES, Euratom) št. 480/2009, (EU) št. 230/2014, (EU) št. 232/2014, (EU) št. 233/2014, (EU) št. 234/2014, (EU) št. 235/2014, (EU) št. 236/2014, (Euratom) št. 237/2014 in (EU) 2017/1601 ter Sklepa št. 466/2014/EU.

3.   Finančna sredstva za Instrument lahko krijejo odhodke, povezane s pripravo katere koli prihodnje povezane uredbe.

4.   Da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027, se lahko v proračun po letu 2027 po potrebi knjižijo odobritve za kritje odhodkov, določenih v členu 24(1).