(1)

„okvirni program za posamezno državo“ pomeni okvirni program, ki zajema eno državo;

(2)

„večdržavni okvirni program“ pomeni okvirni program, ki zajema več kot eno državo;

(3)

„regionalni okvirni program“ pomeni večdržavni okvirni program, ki zajema več kot eno tretjo državo na istem geografskem območju iz člena 4(2);

(4)

„transregionalni okvirni program“ pomeni večdržavni okvirni program, ki zajema več kot eno tretjo državo na različnih geografskih območjih iz člena 4(2);

(5)

„čezmejno sodelovanje“ pomeni sodelovanje med eno ali več državami članicami ter eno ali več tretjimi državami in ozemlji ob zunanjih sosednjih kopenskih in morskih mejah Unije, zajema pa tudi transnacionalno sodelovanje prek večjih transnacionalnih ozemelj ali okoli morskih bazenov in medregionalno sodelovanje, kot je določeno v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje (v nadaljnjem besedilu: uredba o Interreg);

(6)

„pravni subjekt“ pomeni fizično osebo ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu s pravom Unije, nacionalnim ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in sposobnost, da deluje v svojem imenu, uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt, ki nima pravne osebnosti, iz točke (c) člena 197(2) finančne uredbe;

(7)

„organizacija civilne družbe“ pomeni širok nabor akterjev z več vlogami in mandati, ki se lahko spreminjajo s časom ter se razlikujejo med institucijami in državami, in vključuje vse nedržavne, neprofitne neodvisne in nenasilne strukture, prek katerih ljudje organizirajo uresničevanje skupnih ciljev in idealov, med drugim političnih, kulturnih, verskih, okoljskih, družbenih ali gospodarskih, ter ki delujejo na lokalni, nacionalni, regionalni ali mednarodni ravni ter zajemajo formalne in neformalne organizacije iz mest in s podeželja;

(8)

„lokalna oblast“ zajema javne institucije s pravno osebnostjo, ki so sestavni deli državne strukture pod ravnijo centralne vlade, kot so vasi, občine, okrožja, okraji, province ali regije, so odgovorne državljanom in običajno sestavljene iz posvetovalnega organa ali organa odločanja, kot je svet ali skupščina, in izvršilnega organa, kot je župan ali druga uradna oseba z izvršilnimi pooblastili, ter so neposredno ali posredno izvoljene ali imenovane na lokalni ravni;

(9)

„naložbeno okno“ pomeni ciljno področje za podporo iz jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+ za portfelje naložb v posamezne regije, države ali sektorje;

(10)

„dodatnost“ pomeni načelo na podlagi člena 209(2) finančne uredbe, v skladu s katerim v okviru te uredbe in uredbe o IPA III podpora na podlagi jamstva za zunanje delovanje v okviru EFSD+ prispeva k trajnostnemu razvoju z operacijami, ki jih brez tega jamstva ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih pozitivni rezultati presegajo to, kar bi bilo mogoče doseči brez jamstva. Načelo dodatnosti pomeni tudi, da se z operacijami, podprtimi z jamstvom za zunanje delovanje, pritegnejo sredstva zasebnega sektorja in obravnavajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine ter izboljšajo kakovost, vzdržnost, učinek ali obseg naložbe. Načelo zagotavlja tudi, da operacije v okviru jamstva za zunanje delovanje ne nadomestijo podpore države članice, zasebnih sredstev ali drugega finančnega posredovanja Unije ali mednarodnega finančnega posredovanja, preprečujejo pa tudi izrinjanje drugih javnih ali zasebnih naložb, razen če je to ustrezno utemeljeno v skladu s cilji in načeli Instrumenta. Projekti, podprti z jamstvom za zunanje delovanje, imajo običajno višji profil tveganja kot portfelj naložb, ki ga podpirajo upravičeni partnerji v okviru svojih običajnih naložbenih politik brez jamstva za zunanje delovanje;

(11)

„operacija s partnerji na državni ravni in nekomercialnimi partnerji na poddržavni ravni“ pomeni vsako operacijo, pri kateri je partner bodisi neposredno država bodisi javni subjekt, ki je v celoti zavarovan z izrecnim jamstvom države, ker nima pravne in poslovne sposobnosti ali finančne avtonomije ali sposobnosti, da izkoristi potrebno neposredno financiranje;

(12)

„operacija s komercialnimi partnerji na poddržavni ravni“ pomeni vsako operacijo, pri kateri je partner javni subjekt, ki ni zavarovan z izrecnim jamstvom države in je finančno sposoben vzeti posojilo na lastno tveganje, za kar ima pravno in poslovno sposobnost;

(13)

„prispevajoči“ pomeni mednarodno finančno institucijo, državo članico ali javno ustanovo države članice, javno agencijo ali drug javni ali zasebni subjekt, ki prispeva v skupni sklad za rezervacije;

(14)

„partnerska država“ pomeni državo ali ozemlje, ki je lahko deležno podpore Unije v okviru Instrumenta na podlagi člena 4.

(a)

spodbujati poglobljeno politično sodelovanje ter krepiti in utrjevati trdno in trajno demokracijo, stabilnost, dobro upravljanje, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic;

(b)

podpirati izvajanje pridružitvenih sporazumov ali drugih obstoječih in prihodnjih sporazumov ter skupno dogovorjenih pridružitvenih načrtov in prednostnih nalog partnerstva ali enakovrednih dokumentov, tudi z institucionalnim sodelovanjem in krepitvijo zmogljivosti;

(c)

spodbujati okrepljeno partnerstvo z družbami med Unijo in partnerskimi državami ter med partnerskimi državami, tudi z medosebnimi stiki in najrazličnejšimi dejavnostmi s posebnim poudarkom na mladih;

(d)

krepiti regionalno in čezmejno sodelovanje, predvsem v okviru vzhodnega partnerstva in Unije za Sredozemlje, sodelovanja na območju celotnega evropskega sosedstva ter regionalnega sodelovanja na območju Črnega morja, arktičnega sodelovanja in severne dimenzije, vključno na področjih energije in varnosti;

(e)

doseči postopno vključitev na notranji trg Unije ter poglobljeno sektorsko in medsektorsko sodelovanje, vključno s približevanjem zakonodaje in pravne ureditve standardom Unije in drugim ustreznim mednarodnim normam in standardom ter boljšim dostopom do trga, vključno prek poglobljenih in celovitih prostotrgovinskih območij, s tem povezanim vzpostavljanjem institucij in naložbami;

(f)

krepiti partnerstva na področju dobro upravljanih in varnih migracij in mobilnosti, pa tudi, kadar je to potrebno in če so pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost vzpostavljeni, podpirati izvajanje obstoječih brezvizumskih režimov v skladu z revidiranim mehanizmom za prekinitev odprave vizumske obveznosti, dialogi o liberalizaciji vizumskega režima ter dvostranskimi ali regionalnimi sporazumi in dogovori s tretjimi državami, vključno s partnerstvi za mobilnost;

(g)

podpirati krepitev zaupanja in druge ukrepe, ki prispevajo k varnosti, preprečevanju in reševanju konfliktov, vključno s podporo prizadetemu prebivalstvu in obnovo.

(a)

lahko povzročijo kršitev človekovih pravic v partnerskih državah;

(b)

niso združljivi z nacionalno določenim prispevkom države prejemnice v skladu s Pariškim sporazumom ali spodbujajo naložbe v fosilna goriva ali ki imajo glede na okoljsko preverjanje in presojo vplivov na okolje znatne škodljive učinke na okolje ali podnebje, razen če so taki ukrepi nujno potrebni za dosego ciljev Instrumenta in jih spremljajo ustrezni ukrepi, s katerimi bi se tem učinkom izognili, jih preprečili ali zmanjšali in po možnosti izničili, vključno s podporo za postopno odpravo subvencij za okolju škodljiva fosilna goriva.

(1)

v členu 1 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

(2)

v členu 20 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija do 31. decembra 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi tega sklepa.“;

(3)

v Prilogi I se zadnji trije odstavki točke D nadomestijo z naslednjim:

„Upravljavski organi EIB lahko po posvetovanju s Komisijo sklenejo, da se v okviru skupne fiksne zgornje meje zneski prerazporedijo znotraj regij in med njimi.“

(a)

Krepitev in promocija demokracije in vključujočih demokratičnih procesov, pravne države, boja proti korupciji, upravljanja in nadzora, vključno s preglednimi, vključujočimi in verodostojnimi volilnimi procesi, pa tudi preglednih, odgovornih, učinkovitih in vključujočih institucij na vseh ravneh, vključno z zakonodajnimi organi, neodvisnim pravosodjem ter krepitvijo smiselne politične participacije in zastopanosti;

(b)

krepitev promocije, varstva in uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z mednarodnim pravom človekovih pravic, vključno s Splošno deklaracijo človekovih pravic; podpiranje in zaščita zagovornikov človekovih pravic; podpiranje in spremljanje pritožbenih mehanizmov in mehanizmov pravnih sredstev v zvezi s kršitvami in zlorabami človekovih pravic na nacionalni in lokalni ravni; prispevanje k izvajanju globalnih in regionalnih instrumentov in okvirov, povečanje zmogljivosti civilne družbe pri njihovem izvajanju in spremljanju;

(c)

boj proti vsem oblikam diskriminacije ter promocija načela enakosti in nediskriminacije, zlasti enakosti spolov, pravic in opolnomočenja žensk in deklic, pravic otrok, invalidov, pripadnikov manjšin, lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih oseb (LGBTI) in domorodnih ljudstev, kot je določeno v Deklaraciji Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev (UNDRIP);

(d)

podpiranje, krepitev in opolnomočenje uspešne civilne družbe ter njene neodvisne, aktivne in večstranske vloge v politični tranziciji, procesih reform in demokratični preobrazbi, kot tudi spodbujanje odprtega prostora, ki omogoča sodelovanje civilne družbe ter državljanov v političnem življenju in pri nadzoru nad odločanjem, ter preprečevanje krčenja demokratičnega prostora; podpiranje in spodbujanje participacije vseh v političnih procesih in javnem življenju;

(e)

izboljšanje pluralizma, neodvisnosti in profesionalnosti svobodnih in neodvisnih medijev, izboljšanje medijske pismenosti ter boj proti dezinformacijam; krepitev digitalnih pravic, vključno s pravicami dostopa do informacij; krepitev pravice do zasebnosti in varstva podatkov;

(f)

krepitev odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov proti političnim, ekonomskim, okoljskim, prehranskim, demografskim in družbenim pritiskom in pretresom, naravnim nesrečam in nesrečam, ki jih povzroči človek, ter zdravstvenim krizam, vključno s pandemijami;

(g)

krepitev razvoja demokratičnih in vključujočih javnih ustanov na mednarodni, nacionalni in podnacionalni ravni, vključno z lokalnimi oblastmi; krepitev zmogljivosti za načrtovanje in pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, pa tudi krepitev razvoja neodvisnega, uspešnega, učinkovitega in odgovornega pravosodnega sistema ter spodbujanje pravne države, mednarodne pravičnosti, odgovornosti in cenovno ugodnega dostopa do pravnega varstva za vse;

(h)

podpiranje procesov reforme javne uprave na nacionalni in podnacionalni ravni, tudi z uporabo sistemov in drugih digitalnih rešitev e-uprave, osredotočenih na državljane, za vzpostavitev robustnih, odgovornih in preglednih sistemov javne uprave in zagotavljanja storitev, krepitev pravnih okvirov in institucionalne ureditve, nacionalnih statističnih sistemov in zmogljivosti, tudi v zvezi z razčlenitvijo podatkov po prihodkih, spolu, starosti in drugih dejavnikih, smotrnega upravljanja javnih financ, vključno z zunanjo revizijo, ter prispevanje k boju proti korupciji, izogibanju davkom, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju;

(i)

podpiranje nacionalnih in lokalnih vlad in uprav pri vzpostavljanju potrebne infrastrukture, da se omogočita ustrezno beleženje prijav vseh državljanov v register prebivalstva (od rojstva do smrti) ter po potrebi izdajanje uradno priznanih dokumentov in njihovih dvojnikov, da se zagotovi, da vsi državljani uradno obstajajo in lahko uveljavljajo temeljne pravice;

(j)

spodbujanje vključujočih, uravnoteženih in celovitih teritorialnih, podeželskih in mestnih politik ter razvoja prostora, podeželja in mest s krepitvijo javnih institucij in organov na nacionalni in podnacionalni ravni, podpiranje krepitve zmogljivosti lokalnih oblasti ter mobilizacija njihovega strokovnega znanja za spodbujanje teritorialnega pristopa k lokalnemu razvoju, vključno z uspešnimi procesi decentralizacije, fiskalne decentralizacije in prestrukturiranja države;

(k)

povečevanje preglednosti in odgovornosti javnih institucij na nacionalni in podnacionalni ravni ter podjetij v javni lasti, izboljšanje dostopa vseh do informacij o javnih zadevah, krepitev javnih naročil, vključno s spodbujanjem oblikovanja meril in ciljev na področju okoljske, socialne in ekonomske trajnostnosti, ter upravljanja javnih financ na regionalni, nacionalni in lokalni ravni, podpiranje razvoja in uvajanja sistemov e-upravljanja, pa tudi krepitev zagotavljanja storitev;

(l)

podpiranje trajnostnega, odgovornega, za konflikte občutljivega in preglednega upravljanja sektorjev naravnih virov in z njimi povezanih prihodkov ter reform za zagotavljanje poštenih, pravičnih, uspešnih in vzdržnih davčnih politik.

(a)

Izkoreninjenje revščine v vseh njenih razsežnostih, tudi prek javnih storitev na področjih zdravstva, prehrane, izobraževanja in socialne zaščite, boj proti diskriminaciji in neenakostim ter skrb za to, da se nikogar ne zapostavi;

(b)

podpiranje trajnostnega kmetijstva, gozdarstva in ribištva, da bi izboljšali prehransko varnost ter ustvarili gospodarske priložnosti in delovna mesta;

(c)

povečanje prizadevanj za sprejetje politik in ustreznih naložb za spodbujanje, varstvo in uresničitev pravic žensk in deklic, mladih in otrok ter invalidov, olajšanje njihovega udejstvovanja in smiselne participacije v družbenem, državljanskem in gospodarskem življenju ter zagotovitev njihovega polnega prispevka k vključujoči rasti in trajnostnemu razvoju;

(d)

spodbujanje spoštovanja, varstva in uresničevanja pravic žensk in deklic ter njihovega opolnomočenja, vključno z ekonomskimi, delavskimi in socialnimi pravicami, zemljiškimi pravicami ter pravicami iz člena 8(4), pa tudi odprava vseh oblik spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, vključno s škodljivimi praksami, kot so prezgodnje, prisilne in otroške poroke ter pohabljanje ženskih spolnih organov;

(e)

obravnavanje povezav med svetovno demografsko rastjo in demografskimi spremembami ter trajnostnim razvojem v vseh pomembnih razsežnostih, vključno z enakostjo spolov, zdravjem, socialno zaščito, socialno kohezijo, izobraževanjem in zaposlovanjem;

(f)

namenjanje posebne pozornosti prikrajšanim, ranljivim in marginaliziranim, vključno z otroki in mladimi, starejšimi, invalidi, osebami LGBTI, pripadniki manjšin in domorodnimi ljudstvi, begunci, notranje razseljenimi, zaradi oboroženih spopadov prizadetimi osebami ter osebami brez državljanstva;

(g)

spodbujanje celovitega pristopa k podpiranju skupnosti, zlasti najbolj marginaliziranih, najranljivejših in najrevnejših oseb in oseb, ki jih je najtežje doseči, tudi z izboljšanjem zadovoljevanja osnovnih potreb in splošnega dostopa do osnovnih storitev, tudi na področjih zdravstva, izobraževanja, prehrane in socialne zaščite;

(h)

podpiranje zagotavljanja varnega, spodbudnega okolja za otroke kot pomembnega elementa za razvoj zdrave populacije mladih, ki bodo sposobni izkoristiti ves svoj potencial. To vključuje spodbujanje prehoda z institucionalne skrbi za otroke na tako, ki temelji na skupnosti, pa tudi omogočanje najboljšega možnega začetka v življenju za otroke, zlasti najbolj marginalizirane, z vlaganjem v razvoj v zgodnjem otroštvu in zagotavljanjem, da imajo otroci, ki se soočajo z revščino ali neenakostjo, dostop do osnovnih storitev, kot so zdravstvo, prehrana, izobraževanje in socialna zaščita;

(i)

podpiranje splošnega dostopa do zadostne, cenovno dostopne, varne in hranljive hrane ter zdrave prehrane, zlasti za tiste v najbolj ranljivem položaju, med drugim otroke, mlajše od petih let, mladostnike (deklice in fante) in ženske, zlasti med nosečnostjo in v času dojenja, pa tudi krepitev odpornosti proti motnjam v preskrbi s hrano in prehranske odpornosti ter neprekinjene oskrbe, zlasti v državah, ki se spopadajo z dolgotrajnimi ali ponavljajočimi se krizami; preprečevanje zaostajanja v telesnem razvoju, hiranja in drugih oblik slabe prehranjenosti; spodbujanje večsektorskih, v prehrano usmerjenih pristopov h kmetijstvu;

(j)

podpiranje univerzalnega dostopa do varne in zadostne pitne vode, sanitarne oskrbe in higiene ter trajnostnega in celostnega upravljanja voda, predvsem na lokalni ravni;

(k)

uvedba splošnega zdravstvenega zavarovanja s pravičnim dostopom vseh posameznikov in skupnosti do kakovostnih in cenovno ugodnih zdravstvenih storitev, vključno s storitvami na področju spolnega in reproduktivnega zdravja v kontekstu izvajanja Pekinških izhodišč za ukrepanje, akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju ter sklepnih dokumentov konferenc o njunem pregledu, s podpiranjem vzpostavitve vključujočih, močnih, kakovostnih in odpornih zdravstvenih sistemov, ki so dostopni vsem, ter s povečanjem zmogljivosti za zgodnje opozarjanje, zmanjševanje tveganj in njihovo upravljanje ter vzpostavljanje normalnega stanja; dopolnjevanje ukrepov iz okvirnega programa Unije za raziskave in inovacije, da bi se spoprijeli z globalnimi grožnjami za zdravje, razvili varna, učinkovita in cenovno ugodna cepiva, zdravila in zdravljenja bolezni, povezanih z revščino, in zapostavljenih bolezni ter se bolje odzivali na zdravstvene izzive, kot so nalezljive bolezni, protimikrobična odpornost ter porajajoče se bolezni in epidemije;

(l)

podpiranje splošne in pravične socialne zaščite ter krepitev mrež socialne varnosti, podpornih mrež ter sistemov, da bi zajamčili osnovni dohodek, preprečevali zdrse v skrajno revščino in krepili odpornost;

(m)

spodbujanje vključujočega trajnostnega razvoja mest, da bi se spopadli z neenakostjo v mestih, pri tem pa se osredotočili na tiste, ki so najbolj potrebni pomoči;

(n)

podpiranje lokalnih oblasti, tudi z decentraliziranim sodelovanjem, razvojem zmogljivosti in mobilizacijo sredstev, da se na mestnih in podeželskih območjih izboljša lokalizacija ciljev trajnostnega razvoja z zagotavljanjem in odzivnostjo osnovnih storitev ter pravičnega dostopa do hrane in prehranske varnosti, dostopnih, dostojnih in cenovno ugodnih stanovanj ter kakovostnega življenja, zlasti za tiste, ki živijo v neformalnih naseljih in revnih četrtih, ter krepitev in spodbujanje dostopnih mehanizmov participacije in pritožbenih mehanizmov, zlasti za prikrajšane in izključene osebe in skupine;

(o)

spodbujanje doseganja mednarodno dogovorjenih ciljev na področju izobraževanja, s posebnim poudarkom na krepitvi brezplačnih izobraževalnih sistemov, prek vključujočega in pravičnega kakovostnega formalnega, priložnostnega in neformalnega izobraževanja, ter spodbujanje priložnosti za vseživljenjsko učenje za vse in na vseh ravneh, zlasti v zgodnjem otroštvu in osnovnem izobraževanju ter strokovnem in poklicnem usposabljanju, tudi v izrednih in kriznih razmerah, pri čemer se posebna pozornost nameni ženskam in deklicam, pa tudi prek usposabljanja in strokovnega razvoja za učitelje ter uporabe digitalnih tehnologij za izboljšanje izobraževanja, poučevanja in učenja;

(p)

podpiranje ukrepov za krepitev zmogljivosti, učne mobilnosti med Unijo in partnerskimi državami ali med partnerskimi državami samimi ter sodelovanja in političnega dialoga z institucijami, organizacijami in lokalnimi izvajalskimi organi iz zadevnih držav;

(q)

spodbujanje sodelovanja na področjih znanosti, tehnologije in raziskav, zlasti tako, da se obravnavajo spremembe, povezane z revščino, in družbene spremembe, odprtih podatkov, velepodatkov, umetne inteligence ter inovacij, ob hkratnem preprečevanju bega možganov;

(r)

okrepitev sodelovanja med vsemi ustreznimi akterji na vseh ravneh za pomoč pri prehodu iz naravnih izrednih razmer ali izrednih razmer, ki jih povzroči človek, v razvojno fazo; zagotavljanje skupnega načrtovanja in programskega načrtovanja ukrepov sodelovanja, ki so skladni s humanitarno pomočjo, in, kadar je ustrezno, ukrepov za gradnjo miru, na podlagi skupne analize;

(s)

podpiranje svobode misli, vesti in veroizpovedi ali prepričanja, vključno z ukrepi za odpravo vseh oblik sovraštva, nestrpnosti in diskriminacije na podlagi veroizpovedi ali prepričanja ter s krepitvijo strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti znotraj posameznih družb in med njimi;

(t)

spodbujanje medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti v vseh njenih oblikah, ohranjanje in promocija kulturne dediščine ter izkoriščanje potenciala kreativne industrije za trajnostni, družbeni in gospodarski razvoj;

(u)

podpiranje ukrepov in spodbujanje sodelovanja na področju športa, da se prispeva k opolnomočenju žensk, mladih, posameznikov in skupnosti ter k ciljem Agende 2030 na področjih zdravja, izobraževanja in socialnega vključevanja;

(v)

spodbujanje dostojanstva in odpornosti dolgotrajno prisilno razseljenih oseb ter njihovega vključevanja v gospodarsko in družbeno življenje držav gostiteljic in gostiteljskih skupnosti, tudi na lokalni ravni.

(a)

Krepitev dvostranskih, regionalnih in mednarodnih partnerstev na področju migracij, prisilnega razseljevanja in mobilnosti na podlagi celostnega in uravnoteženega pristopa, ki zajema vse vidike migracij, tudi pomoč pri izvajanju dvostranskih ali regionalnih sporazumov, dialogov in dogovorov Unije, vključno s tistimi o vračanju in ponovnem sprejemu, zakonitih poteh in partnerstvih za mobilnost, ob doslednem spoštovanju mednarodnega prava in obveznosti na področju človekovih pravic;

(b)

podpiranje trajnostnega ponovnega vključevanja migrantov, ki se vračajo, in njihovih družin ter varnega in dostojanstvenega vračanja med partnerskimi državami ob doslednem spoštovanju humanitarnih obveznosti in obveznosti na področju človekovih pravic v skladu z mednarodnim pravom in pravom Unije;

(c)

obravnavanje in zmanjševanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje;

(d)

spoprijemanje z nedovoljenimi migracijami in prisilnim razseljevanjem; zmanjševanje ranljivosti v okviru migracij, vključno s tistimi, ki jih povzročata trgovina z ljudmi in tihotapljenje, ter vključitev podpornih ukrepov za zaščito žrtev izkoriščanja in zlorab ter okrepitev sodelovanja na področju integriranega upravljanja meja v skladu z mednarodnim pravom in pravom Unije, pravom človekovih pravic, humanitarnim pravom in standardi varstva podatkov;

(e)

krepitev znanstvenih, tehničnih, človeških in institucionalnih zmogljivosti za upravljanje migracij, vključno z usposabljanjem na področju človekovih pravic, podporo partnerskim državam pri sprejemanju, obdelavi, azilu in postopkih vračanja; krepitev čezmejnega sodelovanja pri izmenjavi informacij v skladu s standardi varstva podatkov in obveznostmi v zvezi s pravico do zasebnosti v skladu z mednarodnim pravom človekovih pravic ter podpiranje zbiranja in uporabe točnih in razčlenjenih podatkov kot podlage za politike, utemeljene na dokazih, da se omogočijo urejene, varne, dovoljene in odgovorne migracije in mobilnost;

(f)

podpiranje učinkovitih migracijskih politik, temelječih na človekovih pravicah, na vseh ravneh, vključno s programi zaščite;

(g)

spodbujanje pogojev, ki lajšajo zakonite migracije oziroma dobro upravljano mobilnost, ob spoštovanju pristojnosti držav članic, ter medosebne stike, med drugim v izobraževanju, pri raziskavah in inovacijah, kulturnih izmenjavah in medkulturnem dialogu, tudi z zagotavljanjem točnih in pravočasnih informacij, s čimer se zagotovi največji razvojni učinek dovoljenih migracij;

(h)

izboljšanje splošnega razumevanja povezave med migracijami in razvojem, priznavajoč, da so urejene, varne, dovoljene in odgovorne migracije ter mobilnost, mir, dobro upravljanje, stabilnost, vključujoča rast in trajnostni razvoj tesno povezani, ter prizadevanje za sinergije v teh različnih razsežnostih;

(i)

zagotavljanje varstva, spoštovanja in uresničevanja človekovih pravic vseh migrantov, beguncev, prisilno razseljenih oseb in notranje razseljenih oseb, tudi tistih, ki so razseljene zaradi podnebnih sprememb, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah;

(j)

podpiranje razvojno usmerjenih rešitev za prisilno razseljene osebe, notranje razseljene osebe in njihove gostiteljske skupnosti, tudi s socialno-ekonomskim vključevanjem ter dostopom do trga dela, dostojnih delovnih mest, izobraževanja in storitev, da bi tako spodbujali dostojanstvo, odpornost in samozadostnost razseljenih oseb;

(k)

podpiranje udeležbe diaspor v izvornih državah, da bi prispevali k trajnostnemu razvoju, tudi prek sodelovanja z lokalnimi oblastmi in organizacijami civilne družbe, ob upoštevanju njihovega potenciala za naložbe ter podpiranju njihove solidarnosti in podjetniških pobud;

(l)

spodbujanje hitrejših, cenejših in varnejših denarnih nakazil v državah izvora in državah prejemnicah ter s tem izkoriščanje njihovega potenciala za razvoj.

(a)

Krepitev znanstvene, tehnične, človeške in institucionalne zmogljivosti za upravljanje, vključevanje in spremljanje podnebja in okolja; krepitev regionalnega, nacionalnega in lokalnega podnebnega in okoljskega upravljanja, pa tudi omogočanje lažjega dostopa do javnih in zasebnih virov za zmanjševanje tveganja nesreč, ekosisteme in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter podnebno financiranje in zavarovanje;

(b)

podpiranje prilagajanja podnebnim spremembam s posebnim poudarkom na državah in prebivalcih, ki so še posebej ranljivi; prispevanje k prizadevanjem partnerjev za izpolnitev njihovih zavez glede podnebnih sprememb, ekosistemov in ohranjanja biotske raznovrstnosti, tudi na lokalni ravni, v skladu s Pariškim sporazumom in Sendajskim okvirom za zmanjševanje tveganja nesreč. Ta prizadevanja vključujejo izvajanje nacionalno določenih prispevkov ter načrtov ukrepov za blažitev posledic in prilagajanje nanje, vključno s sinergijami med prilagajanjem in blažitvijo, s pomočjo globalnih pobud, kot je partnerstvo v okviru nacionalno določenih prispevkov, ter njihovih zavez iz drugih večstranskih okoljskih sporazumov, kot sta Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti in Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji;

(c)

razvoj in/ali krepitev trajnostne zelene in modre rasti ter krožnega gospodarstva v vseh gospodarskih panogah;

(d)

spodbujanje dostopa do trajnostne energije v državah v razvoju; krepitev trajnostnega sodelovanja na področju obnovljivih virov energije ob doslednem upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov, tudi za oceno nacionalnih in čezmejnih varnostnih in okoljskih vplivov; spodbujanje in poglobitev sodelovanja na področjih energijske učinkovitosti ter proizvodnje in uporabe obnovljivih virov energije; spodbujanje dostopa do zanesljivih, varnih, cenovno ugodnih, čistih in trajnostnih energetskih storitev; podpiranje zlasti rešitev majhnega obsega, v okviru mini omrežij in ločenih od električnega omrežja z visoko okoljsko in razvojno vrednostjo, ter lokalnih in decentraliziranih rešitev, s pomočjo katerih se dostop do energije zagotavlja ljudem, ki živijo v revščini in na oddaljenih območjih;

(e)

krepitev zmogljivosti, da se bodo cilji na področjih okoljske trajnosti in podnebnih sprememb ter prizadevanja za zeleno rast lahko vključevali v nacionalne in lokalne razvojne strategije, vključno s podpiranjem trajnostnih meril pri javnem naročanju;

(f)

spodbujanje postopne odprave subvencij za okolju škodljiva fosilna goriva, stabilnih in preglednih energetskih trgov, uvedbe pametnih omrežij ter uporabe digitalnih tehnologij za trajnostno upravljanje z energijo;

(g)

spodbujanje družbene odgovornosti podjetij, potrebne skrbnosti v dobavnih verigah ter dosledne uporabe načel „previdnostnega pristopa“ in „onesnaževalec plača“;

(h)

spodbujanje okoljsko vzdržnih kmetijskih praks, vključno z agroekologijo in biotsko raznovrstnostjo, pa tudi krepitev blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter spodbujanje okoljske in družbene odpornosti in zdravih ekosistemov;

(i)

izboljšanje lokalnih, nacionalnih, regionalnih in celinskih multimodalnih prometnih omrežij in storitev, da se okrepijo nadaljnje možnosti za trajnosten gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest, ki sta odporna proti podnebnim spremembam, da bi zagotovili nizkoemisijski razvoj, odporen proti podnebnim spremembam; krepitev poenostavljanja in liberalizacije prometa, izboljšanje trajnostnosti, varnosti v cestnem prometu in odpornosti sektorjev prometa;

(j)

krepitev vključevanja lokalnih oblasti ter skupnosti in domorodnih ljudstev v odzive na podnebne spremembe, boj proti izginevanju biotske raznovrstnosti in kriminaliteti, povezani s prostoživečimi vrstami, ohranjanje ekosistemov in za konflikte občutljivo upravljanje naravnih virov, tudi z izboljšanjem upravljanja zemljiške posesti in gospodarjenja z vodnimi viri; spodbujanje trajnostnega razvoja mest in odpornosti na mestnih območjih; krepitev in spodbujanje sodelovanja v pritožbenih mehanizmih in mehanizmih pravnih sredstev na nacionalni in lokalni ravni ter dostopa do njih, zlasti za domorodna ljudstva, kot je določeno v UNDRIP;

(k)

spodbujanje izobraževanja za trajnostni razvoj, da se ljudje opolnomočijo za preobrazbo družbe in izgradnjo trajnostne prihodnosti;

(l)

spodbujanje ohranjanja, trajnostnega in za konflikte občutljivega gospodarjenja z naravnimi viri, zdravimi kopenskimi in nekopenskimi ekosistemi ter njihove rabe in obnavljanja, zaustavitev izginevanja biotske raznovrstnosti ter varovanje prostoživečih vrst, vključno z bojem proti divjemu lovu in nedovoljeni trgovini s prostoživečimi vrstami; krepitev posvetovanja, spodbujanje regionalnega čezmejnega sodelovanja ter zagotavljanje prostovoljnega informiranega soglasja in dejanske participacije domorodnih ljudstev, kot je določeno v UNDRIP;

(m)

spodbujanje celovitega, trajnostnega, participativnega in za konflikte občutljivega upravljanja vodnih virov ter čezmejnega sodelovanja na področju voda v skladu z mednarodnim pravom, ob udeležbi lokalnih oblasti, kadar je to ustrezno;

(n)

spodbujanje ohranjanja in povečevanja zalog ogljika s trajnostnim upravljanjem rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva ter boj proti degradaciji okolja, dezertifikaciji, degradaciji zemljišč in gozdov ter suši, ob udeležbi lokalnih oblasti, kadar je to ustrezno;

(o)

spodbujanje pogozdovanja in zaščite naravnih gozdov; zmanjševanje krčenja gozdov in spodbujanje izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovine na področju gozdov ter boj proti nezakoniti sečnji in trgovini z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi izdelki.

Podpiranje boljšega upravljanja naravnih virov in krepitve zmogljivosti za trajnostno gospodarjenje z njimi, tudi prek podnacionalnih uprav; podpiranje pogajanj o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu in njihovega izvajanja;

(p)

podpiranje upravljanja oceanov, vključno z varovanjem, obnavljanjem in ohranjanjem obalnih in morskih območij v vseh oblikah, tudi ekosistemov, boja proti morskim odpadkom, boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter varstva morske biotske raznovrstnosti v skladu s Konvencijo ZN o pomorskem mednarodnem pravu;

(q)

krepitev regionalnega zmanjševanja tveganja nesreč, pripravljenosti in odpornosti, tudi z naložbami in s spodbujanjem pristopa, ki temelji na skupnosti in je osredotočen na ljudi, v sinergiji s politikami in ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam;

(r)

spodbujanje učinkovite rabe virov ter trajnostne potrošnje in proizvodnje, zlasti vzdolž celotne dobavne verige, pri prehodu na krožno gospodarstvo, tudi z omejevanjem rabe naravnih virov za financiranje konfliktov in s podpiranjem deležnikov pri upoštevanju ustreznih pobud; boj proti onesnaževanju, zmanjšanje količine onesnaževal v zraku, zlasti črnega ogljika, ter spodbujanje ustreznega ravnanja s kemikalijami in odpadki;

(s)

podpiranje prizadevanj za izboljšanje trajnostne gospodarske diverzifikacije, konkurenčnosti, lokalne dodane vrednosti v dobavnih verigah in trajnostni trgovini, razvoja zasebnega sektorja s posebnim poudarkom na nizkoemisijski, proti podnebnim spremembam odporni zeleni rasti, MSP in zadrugah, ob izkoriščanju prednosti obstoječih trgovinskih sporazumov z Unijo za trajnostni razvoj;

(t)

spodbujanje izpolnjevanja zavez glede ohranjanja biotske raznovrstnosti iz mednarodnih sporazumov;

(u)

povečanje integracije in vključevanja ciljev s področja podnebnih sprememb in okolja s podporo metodološkemu in raziskovalnemu delu;

(v)

odzivanje na globalne in transregionalne učinke podnebnih sprememb, ki bi lahko ogrozili razvoj, mir in varnost.

(a)

Podpiranje podjetništva, tudi z mikrofinanciranjem, dostojne zaposlitve in zaposljivosti z razvojem znanj in spretnosti ter kompetenc, izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem, izboljšanjem izvajanja vseh mednarodnih standardov dela ter vključitvijo socialnega dialoga in boja proti delu otrok, delovnih pogojev v zdravem okolju, enakosti spolov, zajamčenih plač ter ustvarjanja priložnosti, zlasti za mlade ter ženske;

(b)

podpiranje nacionalnih in lokalnih razvojnih poti, s katerimi se kar najbolj povečajo pozitivni družbeni rezultati in učinki ter zmanjša tveganje izključenosti in marginalizacije nekaterih skupin, spodbujanje poštene, učinkovite in trajnostne obdavčitve ter prerazporeditvenih javnih politik, pa tudi vzpostavitev in krepitev trajnostnih sistemov socialne zaščite in sistemov socialnega zavarovanja; podpiranje prizadevanj na nacionalni in mednarodni ravni za boj proti davčnim utajam in davčnim oazam;

(c)

izboljšanje poslovnega in naložbenega okolja na lokalni in nacionalni ravni, ustvarjanje spodbudnega regulativnega okolja za gospodarski razvoj, podpiranje podjetij, zlasti MSP, vključno z zagonskimi podjetji, ter zadrug, socialnih podjetij in podjetnic pri širitvi poslovanja in ustvarjanju delovnih mest, podpiranje razvoja solidarnostnega gospodarstva ter krepitev odgovornega poslovnega ravnanja in odgovornosti zasebnega sektorja;

(d)

spodbujanje odgovornosti podjetij in mehanizmov pravnih sredstev za kršitve človekovih pravic v okviru dejavnosti zasebnega sektorja; podpiranje prizadevanj na lokalni, regionalni in svetovni ravni za zagotovitev, da podjetja spoštujejo standarde človekovih pravic in regulativne spremembe, tudi v zvezi z obveznostmi glede potrebne skrbnosti, ter mednarodne zaveze na področjih podjetništva in človekovih pravic;

(e)

krepitev socialne in okoljske trajnostnosti, vključevanja, družbene odgovornosti podjetij in odgovornega poslovnega ravnanja ter spoštovanje in spodbujanje standardov in načel na področju človekovih pravic vzdolž celotnih vrednostnih verig, podpiranje ustvarjanja skupne vrednosti in poštenih pogojev trgovanja;

(f)

povečevanje relevantnosti, učinkovitosti in trajnostnosti javne porabe, tudi s spodbujanjem trajnostnega javnega naročanja, ter spodbujanje bolj strateške uporabe javnih financ, tudi z instrumenti mešanega financiranja za pritegnitev dodatnih javnih in zasebnih naložb;

(g)

povečanje potenciala mest kot središč za trajnostno in vključujočo rast ter inovacije;

(h)

spodbujanje notranje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, oblikovanje močnejših povezav med mesti in podeželjem ter pospeševanje razvoja kreativne industrije in sektorja trajnostnega turizma kot vzvoda za trajnostni razvoj;

(i)

povečevanje in diverzifikacija trajnostnih in vključujočih kmetijskih in prehranskih vrednostnih verig, spodbujanje prehranske varnosti in gospodarske diverzifikacije, ustvarjanja vrednosti, regionalnega povezovanja, konkurenčnosti in pravične trgovine ter krepitev trajnostnih, nizkoemisijskih in proti podnebnim spremembam odpornih inovacij;

(j)

osredotočanje na ekološko učinkovito intenzifikacijo kmetijstva v korist malih kmetov in zlasti žensk, z zagotavljanjem podpore za učinkovite in trajnostne nacionalne politike, strategije in pravne okvire ter za pravičen in trajnosten dostop do virov, vključno z zemljo in zemljiško pravico, vodo, drugimi kmetijskimi vložki ter (mikro)posojili, in gospodarjenje z njimi;

(k)

podpiranje večje participacije civilne družbe, tudi na regionalni ravni, zlasti organizacij kmetov pri oblikovanju politik in v raziskovalnih programih, ter povečanje njihovega sodelovanja pri izvajanju in ocenjevanju vladnih programov;

(l)

podpiranje in spodbujanje trajnostnega upravljanja ribištva in trajnostne akvakulture;

(m)

spodbujanje splošnega dostopa do cenovno ugodne, zanesljive in trajnostne energije, spodbujanje nizkoemisijskega, proti podnebnim spremembam odpornega, z viri gospodarnega in krožnega gospodarstva v skladu s cilji Pariškega sporazuma in Agende 2030;

(n)

spodbujanje pametne, trajnostne, vključujoče in varne mobilnosti, kot tudi izboljšanje prometne povezanosti z Unijo;

(o)

spodbujanje dostopne, cenovno ugodne, vključujoče, zanesljive in varne digitalne povezljivosti ter krepitev digitalnega gospodarstva; spodbujanje digitalne pismenosti ter spretnosti in znanj; spodbujanje digitalnega podjetništva in ustvarjanja digitalnih delovnih mest; spodbujanje uporabe digitalnih tehnologij kot omogočevalca trajnostnega razvoja; obravnavanje kibernetske varnosti, zasebnosti podatkov in drugih regulativnih vprašanj, povezanih z digitalizacijo;

(p)

razvijanje in krepitev trgov in sektorjev na način, ki bo spodbudil vključujočo, trajnostno in proti podnebnim spremembam odporno rast ter pravično trgovino, hkrati pa zmanjšal socialno-ekonomsko marginalizacijo ranljivih skupin;

(q)

podpiranje programa regionalnega povezovanja in optimalnih trgovinskih politik v podporo vključujočemu in trajnostnemu razvoju, krepitev zmogljivosti držav za trgovanje ter podpiranje utrditve in izvajanja trgovinskih sporazumov med Unijo in njenimi partnericami, vključno s celostnimi in asimetričnimi sporazumi z državami partnericami v razvoju, v skladu s standardi na področju človekovih pravic; spodbujanje in krepitev multilateralizma, trajnostnega gospodarskega sodelovanja ter ukrepov za promocijo in krepitev pravil Svetovne trgovinske organizacije;

(r)

spodbujanje sodelovanja na področjih znanosti, tehnologije in raziskav, digitalizacije, odprtih podatkov, velepodatkov, umetne inteligence ter inovacij, vključno z razvojem znanstvene diplomacije;

(s)

spodbujanje medkulturnega dialoga in kulturne raznolikosti v vseh njenih oblikah, razvijanje lokalnih obrti ter sodobne umetnosti in kulturnih izražanj, ohranjanje in promocija kulturne dediščine, izkoriščanje potenciala kreativne industrije za trajnostni, družbeni in gospodarski razvoj, pa tudi zagotavljanje in krepitev pravic domorodnih ljudstev, kot je določeno v UNDRIP, in lokalnih skupnosti ter njihove učinkovite participacije in opolnomočenja;

(t)

opolnomočenje žensk za prevzem večje gospodarske vloge in večje vloge pri odločanju, tudi na lokalni ravni;

(u)

izboljševanje dostopa vseh do dostojnega dela v zdravem okolju ter ustvarjanje bolj vključujočih in dobro delujočih trgov dela in politik zaposlovanja, usmerjenih k dostojnemu delu, spoštovanju človekovih pravic in pravic delavcev, vključno z zajamčenimi plačami za vse, zlasti ženske in mlade;

(v)

spodbujanje poštenega, trajnostnega, neoviranega in za konflikte občutljivega dostopa do ekstraktivnih sektorjev, ki ne prispeva h korupciji, ob spoštovanju človekovih pravic; povečanje preglednosti, potrebne skrbnosti in odgovornosti vlagateljev ob hkratnem spodbujanju odgovornosti zasebnega sektorja; izvajanje ukrepov za spremljanje Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta (1).

(a)

Prispevanje k miru, preprečevanju konfliktov in s tem k stabilnosti s krepitvijo odpornosti držav, podnacionalnih uprav, družb, skupnosti in posameznikov proti političnim, gospodarskim, okoljskim, prehranskim, demografskim, varnostnim in družbenim pritiskom in pretresom, med drugim s preprečevanjem hibridnih groženj in podpiranjem ocen odpornosti, namenjenih ugotavljanju lokalnih zmogljivosti znotraj družb, ki slednjim omogočajo, da te pritiske in pretrese vzdržijo, se jim prilagodijo in si od njih hitro opomorejo; obravnavanje politične in ekonomske izključenosti ter drugih dolgoročnih strukturnih in temeljnih vzrokov konfliktov, negotovosti in nestabilnosti;

(b)

spodbujanje kulture nenasilja, tudi s podpiranjem formalnega, priložnostnega in neformalnega izobraževanja za mir;

(c)

podpiranje preprečevanja konfliktov, zgodnjega opozarjanja in gradnje miru z mediacijo in dialogom, kriznim upravljanjem, stabilizacijo ter pokonfliktno obnovo, vključno z okrepljeno vlogo žensk v vsaki od teh faz; spodbujanje in omogočanje krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in sprave, dobrih sosedskih odnosov in drugih ukrepov, ki prispevajo k preprečevanju in reševanju konfliktov, zlasti glede nastajajočih napetostih med skupnostmi, ter ukrepov za spravo med posameznimi segmenti družb in v okviru dolgotrajnih konfliktov in kriz, kot tudi krepitev zmogljivosti v zvezi z navedenim;

(d)

podpiranje rehabilitacije in reintegracije žrtev oboroženih spopadov, podpiranje razoroževanja, demobilizacije in reintegracije nekdanjih borcev in njihovih družin v družbo ter obravnavanje socialnih učinkov prestrukturiranja oboroženih sil, vključno s posebnimi potrebami žensk;

(e)

krepitev sistematične participacije žensk in mladih, tudi pri odločanju in izvajanju, v mirovnih pogajanjih, spravnih procesih, pri preprečevanju konfliktov in gradnji miru, ter njihove vključenosti, smiselne državljanske in politične participacije ter družbenega priznanja v skladu z RVSZN 1325 (2000), zlasti v nestabilnih, konfliktnih in pokonfliktnih razmerah in državah, tudi zato, da bi obravnavali nesorazmeren učinek nasilnih konfliktov nanje in bolje upoštevali njihove posebne potrebe med konfliktom;

(f)

preprečevanje vseh oblik spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, vključno z uporabo spolnega nasilja kot vojnega orožja;

(g)

podpiranje za spol in konflikte občutljive reforme varnostnega sektorja, ki jamči spoštovanje, promocijo in uresničevanje temeljnih vrednot Unije in načel dobrega upravljanja ter posameznikom, civilni družbi in državi postopoma zagotavlja učinkovitejše, bolj demokratične in odgovornejše varnostne zmogljivosti in instrumente za trajnostni razvoj in mir;

(h)

podpiranje krepitve zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj v skladu s členom 9;

(i)

podpiranje regionalnih in mednarodnih pobud za razorožitev ter režimov in mehanizmov za nadzor nad izvozom orožja;

(j)

podpiranje lokalnih, nacionalnih, regionalnih in mednarodnih pobud, ki prispevajo k varnosti, stabilnosti in miru, vključno s pobudami za razorožitev ter režimi in mehanizmi za nadzor nad izvozom orožja, odstranjevanjem min in protiminskim delovanjem, ter povezovanje teh različnih pobud, pa tudi obravnavanje socialno-ekonomskega učinka protipehotnih min, neeksplodiranih ubojnih sredstev ali eksplozivnih ostankov vojne na civilno prebivalstvo;

(k)

preprečevanje radikalizacije, ki vodi do nasilnega ekstremizma in terorizma, in boj proti njej ter zaščita posameznikov pred takimi grožnjami, med drugim z razmeram prilagojenimi ter za konflikte in spol občutljivimi ukrepi;

(l)

podpiranje ad hoc, lokalnih, nacionalnih, regionalnih in mednarodnih sodišč ter komisij in mehanizmov za resnico in spravo;

(m)

boj proti vsem oblikam nasilja, korupcije in organiziranega kriminala ter pranju denarja;

(n)

spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju trajnostnega, za konflikte občutljivega in participativnega gospodarjenja s skupnimi naravnimi viri v skladu z mednarodnim pravom in pravom Unije ter spoštovanje in promocija človekovih pravic prizadetih posameznikov in skupin, vključno z domorodnimi ljudstvi, kot je določeno v UNDRIP, in lokalnimi skupnostmi;

(o)

sodelovanje s tretjimi državami pri miroljubni uporabi jedrske energije na področjih zdravja, kmetijstva in varnosti hrane, ob doslednem spoštovanju najvišjih mednarodnih standardov; podpiranje socialnih ukrepov, s katerimi se obravnavajo posledice za prebivalce v državah, izpostavljenih morebitnim radiološkim nesrečam, in ki so namenjeni izboljšanju njihovih življenjskih pogojev; spodbujanju upravljanja znanja, usposabljanja in izobraževanja na jedrskem področju. Kadar je to potrebno, so navedene dejavnosti skladne z dejavnostmi iz evropskega instrumenta za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti;

(p)

krepitev pomorske varnosti in varnosti v pomorskem prometu, da se zagotovijo varni, zaščiteni, čisti in trajnostno upravljani oceani;

(q)

podpiranje krepitve zmogljivosti na področjih kibernetske varnosti, odpornih digitalnih omrežij, varstva podatkov in zasebnosti v skladu s standardi in načeli na področju človekovih pravic.

(a)

Krepitev lastništva držav, partnerstva in konstruktivnega dialoga, tudi s civilno družbo, da bi tako prispevali k večji učinkovitosti razvojnega sodelovanja v vseh njegovih razsežnostih (pri čemer se posebna pozornost nameni posebnim izzivom najmanj razvitih držav in držav v konfliktih in nestabilnih razmerah ter posebnim prehodnim izzivom držav s srednjim dohodkom in naprednejših držav v razvoju), izvajanje na pravicah temelječega pristopa k razvojnemu sodelovanju, ki zajema vse človekove pravice in zagotavlja, da se nikogar ne zapostavi;

(b)

poglabljanje političnega, gospodarskega, socialnega, okoljskega in kulturnega dialoga med Unijo in tretjimi državami ter regionalnimi in mednarodnimi organizacijami kot tudi podpiranje izpolnjevanja dvostranskih in mednarodnih zavez;

(c)

spodbujanje večje vključenosti in sodelovanja vseh akterjev pri izvajanju politik razvojnega sodelovanja in zunanjega delovanja, prizadevanje za izmenjavo pridobljenih izkušenj ter za maksimiranje zmogljivosti, dodane vrednosti, odličnosti in izkušenj, s tem pa okrepitev skupnih ciljev, vrednot in interesov ter ambicij za boljše skupno delovanje;

(d)

spodbujanje dobrih sosedskih odnosov, regionalnega povezovanja, večje povezljivosti, sodelovanja ter vključujočega in konstruktivnega dialoga, med drugim tudi okrepljenega regionalnega sodelovanja v okviru strategije EU za povezovanje Evrope in Azije, strategije EU za srednjo Azijo, partnerstva med EU in Afriko, regionalnega sodelovanja na območju Črnega morja, arktičnega sodelovanja in severne dimenzije;

(e)

podpiranje in krepitev sodelovanja partnerskih držav in regij s sosednjimi najbolj oddaljenimi regijami Unije ter s čezmorskimi državami in ozemlji;

(f)

podpiranje spodbudnega okolja za organizacije civilne družbe in fundacije, povečevanje njihove smiselne, stalne in strukturirane participacije v notranjih in mednarodnih politikah ter njihove zmogljivosti za opravljanje vloge neodvisnih akterjev na področjih razvoja in upravljanja; krepitev pristopov z več deležniki ter novih načinov vzpostavljanja partnerstev z akterji civilne družbe, tudi organizacijami za pravice žensk; podpiranje demokracije in širitev državljanskega prostora; spodbujanje vsebinskega in strukturiranega dialoga z Unijo ter učinkovite uporabe in izvajanja nacionalnih časovnih načrtov za sodelovanje Unije s civilno družbo;

(g)

sodelovanje z lokalnimi oblastmi in podpiranje njihove vloge oblikovalcev politike in nosilcev odločanja, da se spodbujata lokalni razvoj, vključno s poslovnim okoljem, in boljše upravljanje, pa tudi akterji na področju razvoja in upravljanja; spodbujanje in omogočanje regulativnega in institucionalnega okvira, v katerem lahko lokalne oblasti izvajajo svoj mandat, s čimer se krepi njihovo smiselno, stalno in strukturirano sodelovanje v domačih in mednarodnih politikah, ter krepitev pristopov večdeležniškega upravljanja in upravljanja na več ravneh ter novih načinov za partnerstvo z lokalnimi oblastmi;

(h)

učinkovitejše sodelovanje s prebivalstvom, vključno z zagovorniki človekovih pravic, v tretjih državah, tudi s polnim izkoriščanjem gospodarske, kulturne in javne diplomacije;

(i)

povezovanje z industrializiranimi in naprednejšimi državami v razvoju pri izvajanju Agende 2030, globalnih javnih dobrin in izzivov, tudi na področju sodelovanja jug-jug in tristranskega sodelovanja;

(j)

spodbujanje regionalnega povezovanja in sodelovanja, usmerjenega v rezultate, s podporo regionalnemu povezovanju in dialogu;

(k)

vzpostavljanje partnerstev z zasebnim sektorjem za ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje življenjskih pogojev v partnerskih državah.

1.

Spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse, prispevanje k oblikovanju družb, v katerih so uveljavljeni udeležba, strpnost, nediskriminacija, človekovo dostojanstvo, enakost, socialna in mednarodna pravičnost ter odgovornost. To vključuje dve glavni osi:

2.

Razvoj, podpiranje, utrjevanje in varovanje demokracije, obravnavanje vseh vidikov demokratičnega upravljanja, vključno s krepitvijo političnega pluralizma, zastopanosti in odgovornosti, krepitev demokracije na vseh ravneh ter državljanske participacije in participacije civilne družbe, podpiranje verodostojnih, vključujočih in preglednih volilnih postopkov, pa tudi podpiranje sposobnosti državljanov, da spremljajo demokratične in volilne sisteme, in sicer s podpiranjem nacionalnih organizacij državljanov za opazovanje volitev in njihovih regionalnih mrež. Demokracija se krepi s podpiranjem glavnih stebrov demokratičnih sistemov, demokratičnih norm in načel, svobodnih, neodvisnih in pluralističnih spletnih in nespletnih medijev, svobode interneta, boja proti cenzuri, odgovornih in vključujočih institucij, vključno s parlamenti in političnimi strankami, ter boja proti korupciji. S pomočjo Unije se podpira delovanje civilne družbe pri krepitvi pravne države, spodbujanju neodvisnosti sodstva in zakonodajalcev, podpiranju in vrednotenju pravnih in institucionalnih reform in njihovega izvajanja, spremljanju demokratičnih in volilnih sistemov ter spodbujanju dostopa do cenovno ugodnega sodnega varstva za vse, vključno z učinkovitimi in dostopnimi pritožbenimi mehanizmi in mehanizmi pravnih sredstev na nacionalni in lokalni ravni.

Opazovanje volitev ima celovito vlogo pri širši podpori demokratičnih procesov. V tem okviru je opazovanje volitev s strani EU še naprej pomemben sestavni del programa, enako pa velja za izvajanje nadaljnjih priporočil na podlagi priporočil misij EU za opazovanje volitev.

Področji ukrepanja 1 in 2 prispevata h krepitvi sodelovanja in partnerstva s civilno družbo, ki deluje na področju človekovih pravic in demokracije, tudi v občutljivih primerih, ter spodbujanju novih regionalnih in medregionalnih sinergij, in sicer z izmenjavo znanja, vključno z izmenjavo najboljših praks, in mreženjem med lokalnimi civilnimi družbami ter med civilno družbo in drugimi ustreznimi organi in mehanizmi za človekove pravice, da bi se okrepile njihove zmogljivosti, vključno z odpornostjo, in razvil prepričljiv diskurz o človekovih pravicah in demokraciji z multiplikacijskim učinkom.

3.

Spodbujanje učinkovitega multilateralizma in strateškega partnerstva, prispevanje h krepitvi zmogljivosti mednarodnih, regionalnih in nacionalnih instrumentov in mehanizmov pri promociji in varovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države. Spodbujajo se strateška partnerstva, pri čemer se posebna pozornost namenja Uradu visokega komisarja za človekove pravice, Mednarodnemu kazenskemu sodišču ter drugim ustreznim mednarodnim, regionalnim in nacionalnim mehanizmom na področju človekovih pravic. Poleg tega program spodbuja izobraževanje in raziskave na področju človekovih pravic in demokracije, tudi prek Globalnega kampusa za človekove pravice.

(a)

Ustvarjanje spodbudnega in dostopnega okolja za državljansko udeležbo in delovanje civilne družbe, tudi prek fundacij, s podpiranjem dejavne participacije civilne družbe v političnem dialogu in utrjevanjem platform za dialog za nedržavne akterje;

(b)

podpiranje in krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe in fundacij, da bi same delovale kot akterji razvoja in dobrega upravljanja;

(c)

krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe, da bi lahko z zagotavljanjem osnovnih socialnih storitev, kot so zdravstvo, vključno s prehrano, izobraževanje, socialna zaščita ter dostop do varne vode, sanitarnih storitev in higiene, pomagale ranljivim in marginaliziranim skupinam;

(d)

podpiranje in opolnomočenje ženskih in drugih ustreznih organizacij, ki so dejavne na področju enakosti spolov, pa tudi zagovornic človekovih pravic, da bi lahko zaščitene pred grožnjami in nasiljem opravljale delo;

(e)

povečevanje zmogljivosti mrež, platform in zavezništev civilne družbe v partnerskih državah;

(f)

omogočanje civilni družbi, da opravlja delo, med drugim s krepitvijo zmogljivosti, usklajevanjem in institucionalno krepitvijo organizacij civilne družbe, ob upoštevanju, da jim je pomembno omogočiti prostor za delovanje in dostop do financiranja, vključno s sodelovanjem v okviru njihovih organizacij in med različnimi vrstami deležnikov. Spodbujanje dialoga o javni politiki med organizacijami civilne družbe in vladami.

(a)

Spodbujanje forumov za vključujoč dialog med več deležniki, vključno s komuniciranjem in usklajevanjem med državljani, civilno družbo, lokalnimi oblastmi, državami članicami, partnerskimi državami, zasebnim sektorjem in drugimi ključnimi deležniki na področju razvoja;

(b)

omogočanje sodelovanja in izmenjave znanja in izkušenj med akterji civilne družbe in z njimi na nacionalni in mednarodni ravni;

(c)

spodbujanje sodelovanja in partnerstva organizacij civilne družbe z mednarodnimi medvladnimi organizacijami, vključno s krepitvijo zmogljivosti za spodbujanje in spremljanje izvajanja mednarodnih in regionalnih instrumentov, tudi tistih, ki zadevajo človekove pravice, pravosodje, pravno državo in demokracijo;

(d)

zagotavljanje vsebinskega in stalnega strukturiranega dialoga in partnerstev z Unijo.

(a)

opolnomočenje ljudi, da bodo bolj sodelovali pri razvojnih vprašanjih in ciljih trajnostnega razvoja, tudi z ozaveščanjem javnosti, spodbujanjem formalnega, priložnostnega in neformalnega izobraževanja na področju razvoja, predvsem za mlade, ter izmenjave znanja med ustreznimi akterji s poudarkom na državah članicah Unije, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah;

(b)

mobilizacija javne podpore v Uniji, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah za strategije trajnostnega in vključujočega razvoja, vključno z zmanjševanjem revščine, v partnerskih državah.

(a)

zgodnje opozarjanje in analiza tveganja, ki je občutljiva za konflikte, pri oblikovanju in izvajanju politik;

(b)

omogočanje in izboljšanje zmogljivosti na področju krepitve zaupanja, mediacije, dialoga in ukrepov za spravo, tudi na ravni skupnosti, zlasti v zvezi z nastajajočimi napetostmi med skupnostmi, predvsem z namenom preprečevanja genocida in kaznivih dejanj zoper človečnost;

(c)

preprečevanje konfliktov;

(d)

krepitev zmogljivosti za udeležbo in napotitev v okviru civilnih misij za stabilizacijo ter ohranjanje in gradnjo miru;

(e)

izboljšanje okrevanja po konfliktih in nesrečah, ki vplivajo na politične in varnostne razmere;

(f)

podpiranje stabilizacije, varnosti posameznikov in ukrepov za ponovno vzpostavitev človekove varnosti, vključno s protiminskim delovanjem, odstranjevanjem min in tranzicijsko pravičnostjo v skladu z ustreznimi večstranskimi sporazumi;

(g)

podpiranje ukrepov za gradnjo miru in oblikovanje države, pri čemer, kadar je to primerno, sodelujejo organizacije civilne družbe, države in mednarodne organizacije, ter krepitev odnosov med državo in družbo;

(h)

prispevanje k nadaljnjemu razvoju strukturnega dialoga na različnih ravneh med civilno družbo in partnerskimi državami ter z Unijo o vprašanjih v zvezi z gradnjo miru;

(i)

odzivanje na krize in pripravljenost nanje;

(j)

omejevanje rabe naravnih virov za financiranje konfliktov in podpiranje deležnikov pri upoštevanju pobud, kot je sistem potrjevanja procesa Kimberley, in vključevanje pravnih aktov, kot je Uredba (EU) 2017/821, zlasti v zvezi z izvajanjem učinkovitega domačega nadzora nad pridobivanjem naravnih virov in trgovanjem z njimi;

(k)

krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj v skladu s členom 9;

(l)

podpiranje ukrepov za spodbujanje enakosti spolov in opolnomočenja žensk, zlasti z izvajanjem RVSZN 1325 (2000) in 2250 (2015), ter udeležbe in zastopanosti žensk in mladih v formalnih in neformalnih mirovnih procesih;

(m)

spodbujanje kulture nenasilja, tudi s podpiranjem formalnega, priložnostnega in neformalnega izobraževanja za mir;

(n)

podpiranje ukrepov za krepitev odpornosti držav, družb, skupnosti in posameznikov, vključno z ocenami odpornosti, namenjenimi ugotavljanju lastnih zmogljivosti družb, ki jim omogočajo, da vzdržijo pritiske in pretrese, se jim prilagodijo in si po njih hitro opomorejo;

(o)

podpiranje mednarodnih kazenskih tribunalov in ad hoc nacionalnih sodišč, komisij za resnico in spravo, tranzicijske pravičnosti in drugih mehanizmov za pravno poravnavo zahtevkov v zvezi s človekovimi pravicami ter za uveljavljanje premoženjskih pravic in razsojanje o njih;

(p)

podpiranje ukrepov za boj proti nedovoljeni uporabi strelnega, osebnega in lahkega orožja ter proti dostopu do njega;

(q)

podpiranje prenosa znanja, izmenjave informacij in najboljših praks, ocene tveganj ali groženj, raziskav in analiz, sistemov zgodnjega opozarjanja, usposabljanja ter opravljanja storitev.

(a)

ogrožanje javnega reda in miru ter zaščite in varnosti posameznikov, vključno s terorizmom, radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, organiziranim kriminalom, kibernetsko kriminaliteto, hibridnimi grožnjami ter nedovoljenim trgovanjem, trgovino in tranzitom; zlasti s krepitvijo zmogljivosti organov kazenskega pregona ter pravosodnih in civilnih organov, ki sodelujejo v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, vključno s kibernetsko kriminaliteto.

(b)

ogrožanje javnih mest, kritične infrastrukture, vključno z mednarodnim prometom, tudi potniškim in tovornim, ter upravljanjem in distribucijo energije, in kibernetske varnosti;

(c)

ogrožanje javnega zdravja, vključno z nenadnimi epidemijami, ki imajo lahko transnacionalni učinek;

(d)

ogrožanje stabilnosti okolja, ogrožanje pomorske varnosti ter grožnje, ki so posledice podnebnih sprememb in lahko ogrozijo mir in varnost;

(e)

zmanjševanje namerno povzročenih, nenamerno nastalih ali naravnih tveganj v zvezi s kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi ali dejavniki ter tveganj za z njimi povezane objekte ali območja oziroma tveganj v zvezi z eksplozivnimi ostanki vojn in konfliktov, zlasti na naslednjih področjih:

Kadar je to potrebno, so te dejavnosti skladne z dejavnostmi iz evropskega instrumenta za mednarodno sodelovanje na področju jedrske varnosti;

(f)

krepitev zmogljivosti vojaških akterjev v podporo razvoju in varnosti za razvoj v skladu s členom 9.

(a)

Razvoj ključnih elementov učinkovitega in celovitega zdravstvenega sistema, tudi na področju nalezljivih bolezni, ki jih je mogoče najbolje obravnavati na svetovni ravni, za zagotovitev pravičnega, cenovno ugodnega, vključujočega in vsesplošnega dostopa do zdravstvenih storitev, vključno s tistimi iz člena 8(4);

(b)

spodbujanje, zagotavljanje in razširjanje osnovnih storitev in psihološke podpore za žrtve nasilja, zlasti ženske in otroke, ki so žrtve posilstva;

(c)

krepitev globalnih pobud, ki so ključni dejavniki za splošno zdravstveno zavarovanje, s svetovno vodilno vlogo pri pristopu „zdravje v vseh politikah“ z neprekinjeno oskrbo, vključno s promocijo zdravja, od preventive do spremljanja po zdravljenju;

(d)

obravnavanje svetovne zdravstvene varnosti in antimikrobične odpornosti z raziskavami in nadzorom nalezljivih bolezni, tudi bolezni, povezanih z revščino, zapostavljenih bolezni in bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, boj proti ponarejenim zdravilom, prenos znanja v varne, dostopne in cenovno ugodne proizvode (tudi generična zdravila), diagnostiko in z njo povezane zdravstvene tehnologije ter politike, s katerimi se obravnava spreminjajoče se breme bolezni (neprenosljive bolezni, vse oblike podhranjenosti in okoljski dejavniki tveganja), ter oblikovanje svetovnih trgov za izboljšanje dostopa do cenovno ugodnih osnovnih zdravstvenih izdelkov in storitev, vključno s tistimi iz člena 8(4);

(e)

podpiranje globalnih pobud za razvoj varnih, učinkovitih in cenovno ugodnih cepiv.

(a)

Spodbujanje doseganja mednarodno dogovorjenih ciljev na področju izobraževanja prek skupnih svetovnih prizadevanj za dostopno, vključujoče in pravično kakovostno izobraževanje in usposabljanje, tudi učiteljev, na vseh ravneh in za vse starosti, tudi v izrednih in kriznih razmerah, pri čemer se daje prednost predvsem krepitvi brezplačnih izobraževalnih sistemov;

(b)

krepitev znanja, spretnosti in vrednot prek partnerstev in zavezništev, vključno s podpiranjem podatkov in analiz o izobraževanju, raziskav in inovacij, izmenjav znanja ter izobraževalnih omrežij, za aktivno državljanstvo ter produktivne, izobražene, demokratične, vključujoče in odporne družbe;

(c)

podpiranje svetovnih ukrepov za zmanjšanje vseh razsežnosti diskriminacije in neenakosti, kot so razlike med deklicami/ženskami in dečki/moškimi ter med različnimi skupinami v družbi, da se vsem zagotovijo enake možnosti za sodelovanje v gospodarskem, političnem, družbenem in kulturnem življenju;

(d)

podpiranje vključujočega in kakovostnega izobraževanja v nestabilnih okoljih;

(e)

podpiranje ukrepov in spodbujanje sodelovanja na področju športa, da se prispeva opolnomočenju žensk in mladih, posameznikov in skupnosti.

(a)

zavezanost spodbujanju enakosti spolov ter opolnomočenja deklic in žensk na vseh področjih, vključno s podporo za vzpostavitev ugodnejšega gospodarskega, političnega in družbenega okolja za uveljavljanje pravic deklic in žensk, kar jim bo omogočilo celostno udeležbo v družbi ter enake možnosti za zasedanje vodilnih položajev v družbenem, gospodarskem, političnem in civilnem življenju, tako da bodo lahko gonilna sila razvoja;

(b)

vodenje in podpiranje svetovnih prizadevanj, partnerstev in zavezništev za pravice žensk in deklic, kot so določene v Konvenciji ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenem opcijskem protokolu, za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk in deklic, vključno z izključenostjo žensk na različnih področjih zasebnega in javnega življenja, kot sta trg dela in dostop do socialnih in zdravstvenih storitev;

(c)

vodenje in podpiranje svetovnih prizadevanj, partnerstev in zavezništev za pravice žensk za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in deklicami ter zanje škodljivih praks, vključno s fizičnim, psihološkim in spolnim nasiljem ter nasiljem na podlagi spola, pohabljanjem ženskih spolnih organov ter prisilnimi, zgodnjimi porokami in porokami otrok, pa tudi ekonomskim in političnim nasiljem ter drugimi vrstami nasilja in diskriminacije, tudi v kriznih razmerah, ter izključenostjo žensk na različnih področjih zasebnega in javnega življenja;

(d)

obravnavanje temeljnih vzrokov za neenakost spolov kot sredstvo za podpiranje preprečevanja konfliktov in gradnjo miru; spodbujanje opolnomočenja žensk, tudi v njihovi vlogi nosilk razvoja in gradnje miru;

(e)

spodbujanje varstva in uresničitve vseh pravic žensk in deklic, tudi pravic iz člena 8(4);

(f)

spodbujanje varstva in uresničitve pravic žensk in deklic, tudi ekonomskih, političnih, delavskih in socialnih pravic ter pravic iz člena 8(4).

(a)

Spodbujanje splošnega dostopa do vseh socialnih in zdravstvenih storitev za otroke in mlade, tudi najbolj marginalizirane, s poudarkom na zdravju, prehrani, izobraževanju, socialni zaščiti in razvoju v zgodnjem otroštvu, med drugim z namenskimi, mladim prijaznimi storitvami;

(b)

spodbujanje novih pobud za vzpostavitev močnejših sistemov za zaščito otrok v tretjih državah, ki zagotavljajo, da imajo otroci najboljši možni začetek v življenju in so na vseh področjih zaščiteni pred nasiljem, zlorabami in zanemarjanjem, tudi s spodbujanjem prehoda z institucionalne skrbi za otroke na skrb za otroke, ki temelji na skupnosti;

(c)

spodbujanje opolnomočenja otrok in mladih z ustvarjanjem prostora za njihovo dejavno in smiselno participacijo v zadevah, ki se jih tičejo, zlasti v političnem življenju ter pri mirovnem procesu in mediacijskih prizadevanjih, s podpiranjem pobud za medkulturni dialog mladinskih organizacij ter s preprečevanjem marginalizacije in izključevanja;

(d)

krepitev pomoči mladim za podporo pri pridobivanju ustreznih znanj in spretnosti ter pri dostopu do dostojnih in kakovostnih delovnih mest z izobraževanjem, poklicnim in tehničnim usposabljanjem ter digitalnimi tehnologijami;

(e)

spodbujanje opolnomočenja mladih in odgovornega državljanstva z ustvarjanjem prostora za njihovo dejavno in smiselno participacijo v političnem življenju ter prizadevanjih v okviru mirovnega procesa in mediacije s podpiranjem pobud za medkulturni dialog mladinskih organizacij ter s preprečevanjem marginalizacije in izključevanja;

(f)

oblikovanje spodbudnega okolja, ki zagotavlja nove in inovativne priložnosti za državljansko udeležbo, podjetništvo in zaposlovanje mladih.

(a)

Zagotovitev stalne vodilne vloge Unije pri oblikovanju globalne agende o upravljanju na področju migracij in prisilnega razseljevanja v vseh razsežnostih, zlasti zato, da se omogočijo urejene, varne, dovoljene in odgovorne migracije v skladu s človekovimi pravicami ter mednarodnim pravom o beguncih in mednarodnim humanitarnim pravom;

(b)

usmerjanje in podpiranje globalnih in medregionalnih političnih dialogov, vključno z migracijami jug-jug, ter izmenjave in sodelovanja na področju migracij in prisilnega razseljevanja;

(c)

podpiranje izvajanja mednarodnih zavez in zavez Unije na področju migracij in prisilnega razseljevanja, tudi na ravni ZN;

(d)

izboljševanje svetovne zbirke dokazov, tudi o migracijah/razvojnem povezovanju, in uvajanje pilotnih ukrepov, namenjenih razvoju inovativnih operativnih pristopov na področju migracij in prisilnega razseljevanja;

(e)

krepitev strateških partnerstev z ustreznimi mednarodnimi organizacijami v podporo mednarodnemu sodelovanju in upravljanju migracij v skladu z mednarodnim pravom človekovih pravic in mednarodnim pravom o beguncih.

(a)

Oblikovanje svetovnega programa in podpiranje pobud za vključitev močnega stebra enakosti in socialne pravičnosti v skladu z evropskimi vrednotami;

(b)

prispevanje k svetovnemu programu za dostojno delo za vse v zdravem okolju in na podlagi temeljnih standardov dela MOD, vključno s socialnim dialogom, plačami, ki omogočajo preživetje, in bojem proti delu otrok, in za družbeno odgovornost podjetij, zlasti pri zagotavljanju, da bodo svetovne vrednostne verige trajnostne in odgovorne, ter krepitev znanja o učinkovitih politikah zaposlovanja, ki upoštevajo vidik spola, se odzivajo na potrebe trga dela in spodbujajo socialno-ekonomsko vključevanje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter vseživljenjskim učenjem;

(c)

podpiranje globalnih pobud na področju podjetništva in človekovih pravic, vključno z odgovornostjo podjetij za kršitev pravic in dostopom do pravnih sredstev;

(d)

podpiranje globalnih pobud za splošno socialno zaščito, ki upoštevajo načela učinkovitosti, vzdržnosti in pravičnosti; tudi podpora za obravnavanje neenakosti z namenom okrepitve enakosti spolov in socialne kohezije, zlasti z vzpostavitvijo in krepitvijo vzdržnih sistemov socialne zaščite in sistemov socialnega zavarovanja;

(e)

stalne svetovne raziskave in razvoj s socialnimi inovacijami, s katerimi se krepi socialno vključevanje ter obravnavajo pravice in posebne potrebe najranljivejših delov družbe;

(f)

spodbujanje in podpiranje prizadevanj za bolj vključujoče socialno, politično in gospodarsko življenje ter za obravnavanje socialno-ekonomskih gonil konfliktov.

(a)

Spodbujanje pobud za kulturno raznolikost ter medkulturni in medverski dialog za miroljubne odnose med skupnostmi;

(b)

podpiranje kulture kot gonila trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja ter krepitev sodelovanja na področju kulturne dediščine in njeno ohranjanje;

(c)

razvoj lokalnih obrti kot sredstva za ohranjanje lokalne kulturne dediščine in krepitev trajnostnega razvoja;

(d)

krepitev sodelovanja na področju varovanja, ohranjanja in krepitve kulturne dediščine, vključno z ohranjanjem posebno občutljive kulturne dediščine, zlasti tiste, ki pripada manjšinskim in izoliranim skupnostim ter domorodnim ljudstvom, kot je določeno v UNDRIP;

(e)

podpiranje sporazumov o vračanju kulturnih dobrin v njihove države izvora;

(f)

podpiranje sodelovanja na področju kulture, med drugim z izmenjavami, partnerstvi in drugimi pobudami, ter priznanja poklica avtorja, umetnika ter kulturnega in ustvarjalnega izvajalca;

(g)

podpiranje sodelovanja in partnerstev med športnimi organizacijami.

(a)

Krepitev svetovnega podnebnega in okoljskega upravljanja, izvajanje Pariškega sporazuma, Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji in drugih večstranskih okoljskih sporazumov;

(b)

prispevanje k prenosu okoljskih in podnebnih politik Unije navzven;

(c)

vključevanje ciljev glede okolja, ekosistemov, ohranjanja biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb, zmanjševanja tveganja nesreč in pripravljenosti nanje v politike, načrte in naložbe, tudi z izboljšanim znanjem in informacijami;

(d)

izvajanje mednarodnih pobud in pobud Unije za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in blažitve njihovih posledic ter nizkoogljičnega razvoja, odpornega na podnebne spremembe, tudi z izvajanjem nacionalno določenih prispevkov ter dolgoročnih nizkoogljičnih strategij, odpornih na podnebne spremembe, s katerimi se spodbuja zmanjševanje tveganja nesreč, za obravnavanje degradacije okolja in zaustavitev izginevanja biotske raznovrstnosti, spodbujanje ohranjanja ter trajnostne uporabe in upravljanja kopenskih in morskih ekosistemov ter obnovljivih naravnih virov, vključno s kopnim, vodo, oceani, ribištvom in gozdovi, spodbujanje pogozdovanja in varovanja naravnega gozda, obravnavanje krčenja gozdov, dezertifikacije, degradacije zemljišč, nezakonite sečnje in nedovoljene trgovine s prostoživečimi vrstami, boj proti onesnaževanju, vključno z morskimi odpadki, in zagotavljanje zdravega okolja, obravnavanje podnebnih in okoljskih vprašanj, vključno z razselitvijo zaradi naravnih nesreč, spodbujanje učinkovite rabe virov, trajnostne potrošnje in proizvodnje, integriranega upravljanja vodnih virov ter ustreznega ravnanja s kemikalijami in odpadki ter podpiranje prehoda na nizkoogljično zeleno in krožno gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, ter spodbujanje odgovornosti in odgovornega ravnanja podjetij;

(e)

spodbujanje okoljsko vzdržnih kmetijskih praks, vključno z agroekologijo, za varstvo ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter krepitev odpornosti okolja in družbe na podnebne spremembe s posebnim poudarkom na podpori malim kmetom, delavcem in obrtnikom;

(f)

izvajanje mednarodnih pobud in pobud Unije za obravnavanje izginevanja biotske raznovrstnosti ter spodbujanje ohranjanja, trajnostne rabe in upravljanja kopenskih in morskih ekosistemov in povezane biotske raznovrstnosti;

(g)

spodbujanje postopne odprave subvencij za okolju škodljiva fosilna goriva, spodbujanje energetskih podjetij, da sprejmejo cene, ki odražajo stroške, in preučitev stroškovno učinkovitejših in podnebju prijaznejših alternativ za socialno zaščito.

(a)

Podpiranje svetovnih prizadevanj, zavez, partnerstev in zavezništev, vključno s prehodom na trajnostno energijo;

(b)

spodbujanje energetske varnosti partnerskih držav in lokalnih skupnosti, vključno z diverzifikacijo virov in poti, obravnavanjem vprašanj nestanovitnosti cen in potenciala za zmanjšanje emisij, izboljšanjem trgov ter spodbujanjem energetskih, zlasti električnih, povezav in trgovanja;

(c)

spodbujanje partnerskih vlad k sprejetju reform politik energetskega sektorja in tržnih reform za vzpostavitev spodbudnega okolja za vključujočo rast in naložbe za povečanje dostopa do podnebju prijaznih, cenovno ugodnih, sodobnih, zanesljivih in trajnostnih energetskih storitev za vse, pri čemer se daje prednost obnovljivim virom energije in energijski učinkovitosti;

(d)

raziskovanje, opredeljevanje, svetovno vključevanje in podpiranje finančno vzdržnih poslovnih modelov z možnostjo nadgradljivosti in ponovljivosti, ki zagotavljajo inovativne in digitalne tehnologije prek inovativnih raziskav za zagotavljanje večje učinkovitosti, zlasti za decentralizirane pristope, ki zagotavljajo dostop do energije na podlagi obnovljivih virov energije, tudi na območjih, kjer je zmogljivost lokalnega trga omejena.

(a)

Spodbujanje trajnostnih zasebnih naložb prek inovativnih mehanizmov financiranja in delitve tveganj;

(b)

izboljšanje poslovnega in naložbenega okolja, razvoj družbeno in ekološko odgovornega lokalnega zasebnega sektorja, podpiranje okrepljenega javno-zasebnega dialoga ter krepitev zmogljivosti, konkurenčnosti in odpornosti lokalnih MSP in zagonskih podjetij, pa tudi zadrug in socialnih podjetij ter njihovega vključevanja v lokalno, regionalno in svetovno gospodarstvo;

(c)

spodbujanje finančne vključenosti z omogočanjem dostopa do finančnih storitev in njihove učinkovite uporabe, na primer mikroposojil in prihrankov, mikrozavarovanj in nakazil, za MSP ter gospodinjstva, zlasti pa za prikrajšane in ranljive skupine;

(d)

podpiranje izvajanja trgovinske politike in trgovinskih sporazumov Unije v skladu s trajnostnim razvojem; krepitev zmogljivosti partnerskih držav za trgovanje in izboljšanje dostopa do trgov partnerskih držav ter spodbujanje pravične trgovine, odgovornih naložb in poslovnih priložnosti za podjetja iz Unije ob hkratnem odpravljanju ovir za dostop do trga in naložbe ter lajšanje dostopa do podnebju prijaznih tehnologij, pri čemer se zagotavljata čim večja porazdelitev dodane vrednosti in primerna skrbnost na področju človekovih pravic v dobavnih verigah, ob upoštevanju skladnosti politik za razvoj;

(e)

spodbujanje učinkovite kombinacije politik, ki podpira gospodarsko diverzifikacijo, ustvarjanje vrednosti in regionalno povezovanje ter trajnostno zeleno in modro gospodarstvo;

(f)

spodbujanje dostopa do digitalnih tehnologij, vključno s spodbujanjem dostopa do finančnih sredstev in finančne vključenosti ter e-trgovanja;

(g)

spodbujanje trajnostne potrošnje in proizvodnje ter inovativnih tehnologij in praks za nizkoemisijsko, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo;

(h)

krepitev socialne in okoljske trajnostnosti, družbene odgovornosti podjetij in odgovornega poslovnega ravnanja vzdolž celotnih vrednostnih verig;

(i)

boj proti pranju denarja, korupciji, nezakonitim finančnim tokovom ter davčnim utajam in izogibanju davkom; spodbujanje progresivne obdavčitve, protikorupcijskih ukrepov in politik za prerazporeditvene javne izdatke;

(j)

spodbujanje vključujoče rasti, tudi s promoviranjem in podpiranjem participacije žensk in mladih ter s proaktivnim prepoznavanjem in obravnavanjem gospodarske marginalizacije določenih skupin.

(a)

Podpiranje mednarodnih strategij, organizacij, mehanizmov in akterjev, ki predstavljajo glavna svetovna politična vprašanja in okvire, povezane s trajnostno hrano in prehransko varnostjo, ter vplivanje nanje, zmanjševanje razdrobljenosti svetovne strukture za prehrano ter prispevanje k odgovornosti za mednarodne zaveze glede prehranske varnosti, prehrane in trajnostnega kmetijstva;

(b)

izboljševanje svetovnih javnih dobrin za odpravo lakote in slabe prehranjenosti; zagotavljanje pravičnega dostopa do hrane, med drugim v obliki pomoči pri odpravljanju finančne vrzeli za prehrano, tudi z orodji, kot je svetovna mreža za prehranske krize, da bi se okrepila zmogljivost za ustrezno odzivanje na prehranske krize in prehrano;

(c)

usklajena in pospešena krepitev medsektorskih prizadevanj za povečanje zmogljivosti za diverzifikacijo lokalne in regionalne proizvodnje hrane, zagotovitev prehranske in hranilne varnosti ter dostopa do pitne vode in izboljšanje odpornosti najranljivejšega prebivalstva, zlasti v državah z dolgotrajnimi ali ponavljajočimi se krizami;

(d)

ponovna potrditev osrednje vloge trajnostnega kmetijstva ter ribištva in akvakulture na svetovni ravni, tudi malega kmetijstva, živinoreje in pašništva, za večjo prehransko varnost, izkoreninjenje revščine, ustvarjanje delovnih mest, pravičen in trajnostni dostop do virov in upravljanje z njimi, vključno z zemljo in zemljiškimi pravicami, vodo, semeni, ki niso zaščitena s patenti, in drugimi kmetijskimi vložki ter (mikro)posojili, ublažitev posledic podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter odporne in zdrave ekosisteme;

(e)

zagotavljanje inovacij z mednarodnimi raziskavami ter krepitev svetovnega strokovnega in drugega znanja, spodbujanje in krepitev lokalnih in avtonomnih strategij za prilagajanje, zlasti v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam in blažitvijo njihovih posledic, kmetijsko biotsko raznovrstnostjo, svetovnimi in vključujočimi vrednostnimi verigami, pravično trgovino, varnostjo hrane, odgovornimi naložbami, upravljanjem zemljišč in pravico do posesti naravnih virov.

1.

2.

3.

(a)

zagotavljanje financiranja in podpore za razvoj zasebnega in zadružnega sektorja, ki je v skladu s pogoji iz člena 209(2) finančne uredbe in namenom člena 31(2) te uredbe, s posebnim poudarkom na lokalnih podjetjih ter MSP ter podpiranju dostojnih delovnih mest na podlagi temeljnih standardov dela MOD in spodbujanju evropskih podjetij, naj prispevajo k namenu EFSD+;

(b)

odpravljanje ozkih grl za zasebne naložbe z zagotavljanjem finančnih instrumentov, ki so lahko izraženi v domači valuti zadevne partnerske države, vključno z jamstvi za prvo izgubo za portfelje, jamstvi za projekte zasebnega sektorja, kot so jamstva za posojila za MSP ter jamstva za posebna tveganja za infrastrukturne projekte in drug tvegani kapital;

(c)

krepitev vzvodov za financiranje zasebnega sektorja, s posebnim poudarkom na MSP, z odpravo ozkih grl in ovir za naložbe;

(d)

krepitev socialno-ekonomskih sektorjev in področij ter z njimi povezane javne in zasebne infrastrukture ter trajnostne povezljivosti, vključno z energijo iz obnovljivih virov in trajnostno energijo, vodo in ravnanjem z odpadki, prometom, informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, pa tudi z okoljem, trajnostno rabo naravnih virov, trajnostnim kmetijstvom in modrim gospodarstvom, trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi in obnovo krajine, socialno infrastrukturo, zdravstvom ter človeškim kapitalom, da se izboljša socialno-ekonomsko okolje;

(e)

prispevanje k podnebnim ukrepom ter varstvu okolja in okoljskemu upravljanju;

(f)

na podlagi spodbujanja trajnostnega razvoja prispevanje k obravnavi specifičnih socialno-ekonomskih temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij in temeljnih vzrokov prisilnega razseljevanja ter prispevanje k trajnostnemu ponovnemu vključevanju migrantov, ki so se vrnili v države svojega izvora, pa tudi spodbujanje odpornosti tranzitnih in gostiteljskih skupnosti, ob ustreznem upoštevanju krepitve pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic.

(1)

Rezultat za pravno državo v zvezi z državami, ki prejemajo pomoč Unije.

(2)

Delež prebivalstva pod mednarodnim pragom revščine, razčlenjen po spolu, starosti, zaposlitvenem statusu in geografski lokaciji (mestni/podeželski).

(3)

Število žensk v rodni dobi, mladostnic in otrok, mlajših od pet let, zajetih s prehranskimi programi s podporo Unije.

(4)

Število malih kmetov, deležnih podpore iz ukrepov, ki jih podpira Unija in so namenjeni izboljšanju trajnostne proizvodnje, dostopa do trgov in/ali varnosti zemljišč.

(5)

Število enoletnikov, popolno imuniziranih s podporo Unije.

(6)

Število učencev/dijakov, vključenih v izobraževanje: (a) primarne stopnje in (b) sekundarne stopnje, ter število ljudi, deležnih podpore iz ukrepov, ki jih podpira Unija, na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja oziroma razvijanja veščin v instituciji ali na delovnem mestu.

(7)

Preprečitev nastanka emisij toplogrednih plinov (kiloton ekvivalenta CO2) s podporo Unije.

(8)

Območje morskih, kopenskih in sladkovodnih ekosistemov, ki so zavarovani in/ali se trajnostno upravljajo s podporo Unije.

(9)

Dosežena podpora za naložbe in multiplikacijski učinek.

(10)

Število posameznikov, ki so deležni neposredne podpore iz ukrepov, ki jih podpira Unija in so posebej namenjeni podpiranju civilne gradnje miru po konfliktih ali preprečevanju konfliktov.

(11)

Število postopkov, na katere je bil izveden vpliv in ki so povezani s praksami partnerskih držav na področju trgovine, naložb in poslovanja ali spodbujajo zunanjo razsežnost notranjih politik Unije ali uveljavljanje interesov Unije.

(12)

Število posameznikov, ki imajo zaradi podpore Unije dostop do boljšega vira pitne vode in/ali lažji dostop do sanitarnih storitev.

(13)

Število migrantov, beguncev in notranje razseljenih oseb ali posameznikov iz gostiteljskih skupnosti, ki so zavarovani ali se jim pomaga s podporo Unije.

(14)

Število držav in mest, ki so s podporo Unije (a) oblikovali ali (b) izvajajo strategije za podnebne spremembe in/ali zmanjševanje tveganja nesreč.

(15)

Število MSP, ki s podporo Unije uporabljajo prakse trajnostne potrošnje in proizvodnje.

(16)

S podporo Unije nameščene zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov (v MW).

(17)

Delež s strani Unije financiranega sodelovanja na področju spodbujanja enakosti spolov in opolnomočenja žensk.

(18)

Število žrtev kršitev človekovih pravic, ki so neposredno deležne pomoči, ki jo financira Unija.

(19)

Število pobud, ki jih financira Unija in ki podpirajo izvajanje političnih, gospodarskih in socialnih reform ter skupnih sporazumov v partnerskih državah.