(1)

Bolezni rastlin ali napadi škodljivcev že več let povzročajo vedno večjo škodo na proizvodnji sadja in zelenjave v Uniji. Tako so na primer izbruhi in širjenje bakterije Xyllela fastidiosa v letih 2013–2018 med drugim prizadeli koščičasto sadno drevje, kot so slive, češnje in mandlji v Italiji, Španiji in Franciji. V letih 2018–2019 je bila zaradi vnosa in širjenja invazivnega virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika prizadeta proizvodnja paradižnika (Solanum lycopersicum L.) in paprike (Capsicum annuum) v Italiji in Nemčiji. Pri škodljivcih pa je na primer žuželka Eurytoma schreineri Schreiner, ki je z uvozom prišla v Unijo leta 2013, povzročila škodo na proizvodnji sliv, marelic in češenj v Bolgariji in sosednjih državah. Nazadnje je leta 2019 azijska marmorirana smrdljivka (Halyomorpha halys) povzročila velike izgube v proizvodnji v severnih deželah Italije, in sicer v Emiliji - Romanji, Benečiji, Trentinu - Zgornjem Poadižju, Lombardiji, Piemontu in Furlaniji - Julijski krajini, ter je negativno vplivala na vrednost tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, ki delujejo v teh regijah.

(2)

Zaradi povečanja pogostosti fitosanitarne škode je potrebna dolgoročna rešitev za izračun vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, da se v prihodnosti okrepi njihova odpornost. Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 (2) je treba spremeniti tako, da se zagotovi prožnost pri izračunu vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev v Uniji, če te utrpijo fitosanitarno škodo, zaradi česar postanejo proizvodi neuporabni za porabo in predelavo.

(3)

Velike izgube vrednosti tržne proizvodnje zaradi fitosanitarne škode močno vplivajo na znesek pomoči Unije, ki jo organizacije proizvajalcev prejmejo v naslednjem letu, saj se znesek pomoči Unije izračuna kot odstotek vrednosti tržne proizvodnje vsake organizacije proizvajalcev. Kadar se izgubi velik del pridelka ali celotni pridelek, lahko organizacije proizvajalcev izgubijo priznanje, saj je eno od meril za priznanje doseganje določene minimalne vrednosti tržne proizvodnje, določene na nacionalni ravni. To bi pomenilo dvojno gospodarsko izgubo, ki bi ogrozila dolgoročno stabilnost organizacij proizvajalcev.

(4)

Zato je treba dovoliti več prožnosti pri izračunu vrednosti tržne proizvodnje za organizacije proizvajalcev. To je potrebno za preprečitev stanja, v katerem bi organizacije proizvajalcev, ki vlagajo v preventivne ukrepe in jih kljub temu prizadene znatna fitosanitarna škoda, utrpele ne le izgube vrednosti tržne proizvodnje, temveč tudi znatno in nenadno zmanjšanje finančne pomoči Unije v naslednjem letu. Vendar bi morala biti taka prožnost pri izračunu vrednosti tržne proizvodnje na voljo le organizacijam proizvajalcev, ki dokažejo, da so sprejele potrebne preventivne ukrepe proti boleznim rastlin in napadom škodljivcev, kot so zaščitne mreže, nadzor nad škodljivci in boleznimi, biološko zatiranje škodljivcev ter drugi ukrepi za zmanjšanje pojava škodljivcev in bolezni ter škode na proizvodnji, ki jih ti povzročajo.

(5)

Glede na vse pogostejše napade škodljivcev ali bolezni rastlin in posledično znatno večjo proizvodno izgubo v primerjavi s škodo, ki nastane zaradi vremena, zaščitni ukrep iz člena 23(4) Delegirane uredbe (EU) 2017/891, v skladu s katerim se šteje, da vrednost tržne proizvodnje proizvoda predstavlja 65 % njegove vrednosti v predhodnem referenčnem obdobju, ni zadosten.

(6)

Zato in zaradi potrebe po doseganju gospodarske in finančne stabilnosti organizacij proizvajalcev, ki zaradi fitosanitarne škode utrpijo velike izgube vrednosti tržne proizvodnje, bi bilo treba zvišati prag za izračun vrednosti tržne proizvodnje. Glede na navedeno in ob upoštevanju velike škode, ki so jo povzročili nedavni napadi škodljivcev, bi bilo treba vrednost tržne proizvodnje iz člena 23(4) Delegirane uredbe (EU) 2017/891 povečati na 85 %.

(7)

Zaradi izvajanja operativnih programov po koledarskih letih in ob upoštevanju dejstva, da izračun vrednosti tržne proizvodnje, ki določa znesek finančne pomoči Unije, temelji na predhodnem koledarskem letu, je nujno, da začne ta uredba veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(8)

Delegirano uredbo (EU) 2017/891 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –