This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32020L0012
Commission Delegated Directive (EU) 2020/12 of 2 August 2019 supplementing Directive (EU) 2017/2397 of the European Parliament and of the Council as regards the standards for competences and corresponding knowledge and skills, for the practical examinations, for the approval of simulators and for medical fitness (Text with EEA relevance)
Delegirana direktiva Komisije (EU) 2020/12 z dne 2. avgusta 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti, praktične izpite, odobritev simulatorjev in zdravstveno zmožnost (Besedilo velja za EGP)
Delegirana direktiva Komisije (EU) 2020/12 z dne 2. avgusta 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti, praktične izpite, odobritev simulatorjev in zdravstveno zmožnost (Besedilo velja za EGP)
C/2019/5646
UL L 6, 10.1.2020, p. 15–100
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Completion | 32017L2397 | 30/01/2020 |
Relation | Act | Comment | Subdivision concerned | From | To |
---|---|---|---|---|---|
Corrected by | 32020L0012R(01) | (HU) |
10.1.2020 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 6/15 |
DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE (EU) 2020/12
z dne 2. avgusta 2019
o dopolnitvi Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta glede standardov za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti, praktične izpite, odobritev simulatorjev in zdravstveno zmožnost
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/2397 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o priznavanju poklicnih kvalifikacij na področju plovbe po celinskih plovnih poteh ter razveljavitvi direktiv Sveta 91/672/EGS in 96/50/ES (1) ter zlasti členov 17(1) in (4), 21(2) ter 23(6) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V Direktivi (EU) 2017/2397 so določeni pogoji in postopki za potrjevanje kvalifikacij oseb, vključenih v upravljanje plovnih objektov na celinskih plovnih poteh Unije. Namen potrjevanja je olajšati mobilnost ter zagotoviti varnost plovbe in zaščito človeških življenj in okolja. |
(2) |
Da se zagotovijo minimalni harmonizirani standardi za potrjevanje kvalifikacij, je Komisija pooblaščena za sprejetje podrobnih pravil glede standardov za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti, standardov za praktične izpite, standardov za odobritev simulatorjev in standardov za zdravstveno zmožnost. |
(3) |
V skladu s členom 32 Direktive (EU) 2017/2397 bi se morali delegirani akti sklicevati na standarde, ki jih je določil Evropski odbor za pripravo standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh (CESNI), in vključevati njihovo celotno besedilo pod pogojem, da so taki standardi na voljo in ažurni, so v skladu z vsemi veljavnimi zahtevami, določenimi v prilogah k Direktivi, ter spremembe v postopku odločanja v odboru CESNI ne ogrožajo interesov Unije. Vsi trije pogoji so bili izpolnjeni, ko je CESNI na svojem zasedanju 8. novembra 2018 sprejel prve standarde o poklicnih kvalifikacijah na področju plovbe po celinskih plovnih poteh. |
(4) |
Standardi za kompetence bi morali določati minimalne kompetence, potrebne za varno upravljanje plovnih objektov, in sicer za člane posadke na operativni in vodstveni ravni, za voditelje čolnov z dovoljenjem za plovbo s pomočjo radarja in tiste, ki imajo dovoljenje za plovbo po plovnih poteh pomorskega značaja, za strokovnjake za potniško plovbo in strokovnjake za utekočinjeni zemeljski plin (UZP). Vsaka zahtevana kompetenca bi morala biti opredeljena z ustreznimi zahtevanimi znanji in spretnostmi. |
(5) |
Da bi lahko pristojni organi na podoben način izvajali praktične izpite, ki se zahtevajo v skladu s členom 17(3) Direktive (EU) 2017/2397, bi morali biti določeni standardi za praktične izpite. Zato bi morale biti v standardih za vsak praktični izpit opredeljene posebne kompetence in okoliščine ocenjevanja, vključno s posebnim sistemom točkovanja ter tehničnimi zahtevami za plovne objekte in kopenske naprave. Za kandidate za pridobitev potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna, ki pred tem niso zaključili ocenjevanja na operativni ravni, bi bilo treba zagotoviti dodatni modul, da bi se lahko preverila tudi zmožnost opravljanja povezanih nadzorovanih nalog. |
(6) |
Določeni bi morali biti tudi standardi za odobritev simulatorjev za zagotovitev, da so simulatorji, ki se uporabljajo za ocenjevanje kompetenc, zasnovani tako, da omogočajo preverjanje kompetenc, kot je predpisano s standardi za praktične izpite. Standardi bi morali zajemati tehnične in funkcionalne zahteve za simulatorje upravljanja plovil in simulatorje radarja ter postopek upravne odobritve takih simulatorjev. |
(7) |
Za zmanjšanje nacionalnih razlik v zdravstvenih zahtevah in izpitnem postopku ter zagotovitev, da so zdravniška potrdila, ki se izdajo članom posadke krova v plovbi po celinskih plovnih poteh, veljaven kazalnik njihove zdravstvene zmožnosti za delo, ki ga bodo opravljali, bi bilo treba določiti standarde za zdravstveno zmožnost. V standardih bi bilo treba določiti preskuse, ki jih morajo izvesti zdravniki, in merila, ki jih morajo uporabljati za določitev zmožnosti članov posadke krova za delo. Zajemati bi morali vid, sluh ter telesna in duševna stanja, ki lahko povzročijo začasno ali trajno nezmožnost za delo, ter možne blažilne ukrepe in omejitve. Za zagotovitev skladnosti bi morali standardi temeljiti na smernicah o zdravniških pregledih pomorščakov, ki sta jih objavili Mednarodna organizacija dela in Mednarodna pomorska organizacija, zlasti o merilih, ki se uporabljajo za obalne storitve. |
(8) |
Zaradi usklajenosti in učinkovitosti bi moral biti datum prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo usklajen z datumi prenosa Direktive (EU) 2017/2397. |
(9) |
V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije morajo biti informacije, ki jih morajo države članice v okviru prenosa direktive v nacionalno zakonodajo zagotoviti Komisiji, jasne in natančne. To velja tudi za ta delegirani akt – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Standardi za kompetence ter ustrezna znanja in spretnosti iz člena 17(1) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi I k tej direktivi.
Člen 2
Standardi za praktične izpite iz člena 17(3) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi II k tej direktivi.
Člen 3
Standardi za odobritev simulatorjev iz člena 21(2) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi III k tej direktivi.
Člen 4
Standardi za zdravstveno zmožnost iz člena 23(6) Direktive (EU) 2017/2397 so standardi, ki so določeni v Prilogi IV k tej direktivi.
Člen 5
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 17. januarja 2022. Besedilo navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za državo članico, ki Direktive (EU) 2017/2397 ni v celoti prenesla in izvajala v skladu s členom 39(2), (3) ali (4) navedene direktive. Če taka država članica Direktivo (EU) 2017/2397 v celoti prenese in izvaja, istočasno sprejme zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, ter o tem obvesti Komisijo.
3. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 6
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 7
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 2. avgusta 2019
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
PRILOGA I
STANDARDI ZA KOMPETENCE TER USTREZNA ZNANJA IN SPRETNOSTI
I. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA OPERATIVNO RAVEN
1. Plovba
1.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri manevriranju in upravljanju plovnega objekta na celinskih plovnih poteh. Čolnar je to sposoben opravljati na vseh vrstah plovnih poti in v vseh vrstah pristanišč.
Čolnar je zlasti sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
2. Upravljanje plovnega objekta
2.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri nadziranju upravljanja plovnega objekta in skrbi za osebe na krovu.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
2.2 Čolnar je sposoben uporabljati opremo plovnega objekta.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
3. Ravnanje s tovorom in njegovo razporejanje ter prevoz potnikov
3.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri pripravi, razporejanju in spremljanju tovora med natovarjanjem in raztovarjanjem.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
3.2 Čolnar je sposoben pomagati upravljavcem plovnega objekta pri zagotavljanju storitev potnikom ter zagotavljati neposredno pomoč invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (1).
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
4. Pomorska ter elektrotehnična, elektronska in nadzorna tehnika
4.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri pomorski, elektrotehnični, elektronski in nadzorni tehniki, da se zagotovi splošna tehnična varnost.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
4.2 Čolnar je sposoben izvajati vzdrževalna dela na pomorski, električni, elektronski in nadzorni tehnični opremi, da se zagotovi splošna tehnična varnost.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
5. Vzdrževanje in popravila
5.1 Čolnar je sposoben pomagati upraviteljem plovnega objekta pri vzdrževanju in popravilih plovnega objekta ter njegovih naprav in opreme.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
6. Sporazumevanje
6.1 Čolnar je sposoben komunicirati na splošno in strokovno, kar vključuje sposobnost uporabe standardiziranih komunikacijskih fraz v primeru komunikacijskih težav.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
6.2 Čolnar je sposoben biti družaben.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
7. Zdravje in varnost ter varstvo okolja
7.1 Čolnar je sposoben upoštevati pravila za varno delo, razumeti pomembnost pravil s področja zdravja in varnosti ter pomembnost okolja.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
7.2 Čolnar je sposoben razumeti pomen usposabljanja na krovu in ob izrednih dogodkih takoj ukrepati.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||
|
Sposobnost ohranjanja prostih poti za izhod v sili (v skladu z lokalnimi posebnostmi na krovu). |
||||||||||||||||||||||||||
|
Sposobnost uporabe komunikacijskih in alarmnih sistemov ter opreme za izredne razmere. |
7.3 Čolnar je sposoben upoštevati varnostne ukrepe za preprečevanje požara in pravilno uporabljati opremo za gašenje požara.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
7.4 Čolnar je sposoben opravljati naloge ob upoštevanju pomena varstva okolja.
Čolnar je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
II. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA VODSTVENO RAVEN
0. Nadzor
Voditelj čolna je sposoben dajati navodila drugim članom posadke in nadzirati naloge, ki jih opravljajo, kot je navedeno v oddelku 1 Priloge II k Direktivi (EU) 2017/2397, kar pomeni, da ima ustrezne sposobnosti za opravljanje teh nalog.
Osebe, ki želijo izpolnjevati pogoje za voditelja čolna, dokažejo kompetence, navedene v naslednjih oddelkih 0.1 do 7.4, razen če so izvedle enega od naslednjih korakov:
— |
zaključile odobren program usposabljanja, ki je temeljil na standardih za kompetence za operativno raven; |
— |
uspešno opravile ocenjevanje kompetenc, ki ga je izvedel upravni organ in je bilo namenjeno preverjanju, ali so izpolnjeni standardi za kompetence za operativno raven. |
0.1 Plovba
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
0.2 Upravljanje plovnega objekta
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
||||||
|
|
0.3 Ravnanje s tovorom in njegovo razporejanje ter prevoz potnikov
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
0.4 Pomorska ter elektrotehnična, elektronska in nadzorna tehnika
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Sposobnost vzdrževanja in oskrbe strojnice, glavnega motorja, glavnih strojev, pomožne opreme in nadzornih sistemov. |
||||||||||||||||
|
Sposobnost vzdrževanja in oskrbovanja črpalk, cevovodov ter kalužnih in balastnih sistemov. |
0.5 Vzdrževanje in popravila
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
0.6 Sporazumevanje
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
0.7 Zdravje in varnost ter varstvo okolja
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Sposobnost uporabe komunikacijskih in alarmnih sistemov ter opreme za izredne razmere. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
1. Plovba
1.1 Voditelj čolna je sposoben načrtovati pot in izvajati plovbo po celinskih plovnih poteh, kar vključuje njegovo sposobnost izbire najbolj logične, gospodarne in ekološke poti plovbe za dosego krajev natovarjanja in raztovarjanja ob upoštevanju veljavnih prometnih predpisov in dogovorjenega sklopa pravil, ki se uporabljajo za plovbo po celinskih plovnih poteh.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
1.2 Voditelj čolna je sposoben uporabljati znanje o pravilih, ki se uporabljajo za člane posadke plovnih objektov, vključno s poznavanjem pravil o počitku in sestavi posadke krova.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||||||
|
|
1.3 Voditelj čolna je sposoben pluti in manevrirati ter pri tem zagotavljati varno upravljanje plovnega objekta v vseh razmerah na celinskih plovnih poteh, tudi v primerih, ko je promet zelo gost ali drugi plovni objekti prevažajo nevarno blago in ko je potrebno osnovno poznavanje Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
1.4 Voditelj čolna je sposoben odzvati se na izredne dogodke pri plovbi po celinskih plovnih poteh.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
2. Upravljanje plovnega objekta
2.1 Voditelj čolna je sposoben uporabljati znanje o metodah gradnje in konstrukcije plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh pri upravljanju različnih vrst plovnih objektov in ima osnovno znanje o tehničnih zahtevah za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, iz Direktive (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta (2).
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
2.2 Voditelj čolna je sposoben nadzorovati in spremljati obvezno opremo, kot je navedena v veljavnem potrdilu o ustreznosti za plovni objekt.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
3. Ravnanje s tovorom in njegovo razporejanje ter prevoz potnikov
3.1 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in zagotavljati varno natovarjanje, razporejanje, zavarovanje in raztovarjanje tovora ter skrb zanj med potovanjem.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
3.2 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in zagotavljati stabilnost plovnega objekta.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
||||||
|
|
3.3 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in zagotavljati varen prevoz potnikov ter njihovo oskrbo med potovanjem, vključno z zagotavljanjem neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
4. Pomorska ter elektrotehnična, elektronska in nadzorna tehnika
4.1 Voditelj čolna je sposoben načrtovati potek dela v zvezi s pomorsko, elektrotehnično, elektronsko in nadzorno tehniko.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
4.2 Voditelj čolna je sposoben nadzorovati glavne stroje ter pomožne stroje in opremo.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
Sposobnost uporabe in razlage priročnikov za oceno zmogljivosti motorja in ustrezno upravljanje motorjev. |
4.3 Voditelj čolna je sposoben načrtovati in dajati navodila v zvezi s črpalko plovnega objekta in sistemom nadzora črpalke.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
4.4 Voditelj čolna je sposoben organizirati varno uporabo, vzdrževanje in popravila elektrotehničnih naprav plovnega objekta.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
4.5 Voditelj čolna je sposoben nadzorovati varno vzdrževanje in popravila tehničnih naprav.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
5. Vzdrževanje in popravila
5.1 Voditelj čolna je sposoben organizirati varno vzdrževanje in popravila plovnega objekta ter njegove opreme.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
|
Sposobnost dajanja navodil posadki in njenega nadzorovanja v skladu z delovnimi postopki in varnostnimi omejitvami pri uporabi vrvi in žic v skladu s potrdilom o ustreznosti in podatkovnimi listi za plovni objekt. |
6. Sporazumevanje
6.1 Voditelj čolna je sposoben upravljati človeške vire, prevzemati družbeno odgovornost ter skrbeti za organizacijo poteka dela in usposabljanje na krovu plovnega objekta.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
6.2 Voditelj čolna je sposoben stalno zagotavljati dobro komunikacijo, kar vključuje uporabo standardiziranih komunikacijskih fraz v primeru komunikacijskih težav.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
||||||
|
|
6.3 Voditelj čolna je sposoben spodbujati uravnoteženo in družabno delovno okolje na krovu.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
7. Zdravje in varnost, pravice potnikov ter varstvo okolja
7.1 Voditelj čolna je sposoben spremljati veljavne pravne zahteve in sprejemati ukrepe za zagotavljanje varstva človeškega življenja.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||
|
|
7.2 Voditelj čolna je sposoben vzdrževati varnost in zaščito oseb na krovu, vključno z neposredno pomočjo invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
7.3 Voditelj čolna je sposoben pripraviti načrte ukrepov ob izrednih razmerah in poškodbah ter obvladovati izredne razmere.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
||||||||
|
|
7.4 Voditelj čolna je sposoben zagotavljati skladnost z zahtevami za varstvo okolja.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
III. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA PLOVBO PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH POMORSKEGA ZNAČAJA
1. Voditelj čolna je sposoben uporabljati ažurne karte in zemljevide, obvestila kapitanom in mornarjem ter druge publikacije, specifične za plovne poti pomorskega značaja.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||
|
|
2. Voditelj čolna, ki pluje po celinskih plovnih poteh pomorskega značaja je sposoben uporabljati podatke o višini, tokovih, obdobjih in ciklusih plimovanja, času tokov plimovanja ter plimovanju in razlikah v estuariju.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||
|
|
3. Voditelj čolna, ki pluje po celinskih plovnih poteh pomorskega značaja, je sposoben uporabljati oznake SIGNI (Signalisation de voies de Navigation Intérieure) in IALA (International Association of Marine aids to Navigation and Lighthouse Authorities) za varno plovbo na celinskih plovnih poteh pomorskega značaja.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
IV. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA PLOVBO S POMOČJO RADARJA
1. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben pred izplutjem ustrezno ukrepati v zvezi s plovbo s pomočjo radarja.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||
|
|
2. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben razložiti prikaz na radarju in analizirati informacije, pridobljene z radarjem.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||
|
|
||||||||||||
|
|
3. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben zmanjšati moteče vplive različnega izvora.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
4. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben pluti s pomočjo radarja ob upoštevanju dogovorjenega sklopa pravil, ki se uporablja za plovbo po celinskih plovnih poteh, in v skladu s predpisi, ki določajo zahteve za plovbo s pomočjo radarja (kot so zahteve glede števila članov posadke ali tehnične zahteve za plovila).
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||
|
|
5. Voditelj čolna, ki pluje s pomočjo radarja, je sposoben obvladovati posebne okoliščine, kot so gostota prometa, okvara naprav, nevarne razmere.
Voditelj čolna je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||
|
|
V. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA STROKOVNJAKE ZA POTNIŠKO PLOVBO
1. Strokovnjak je sposoben organizirati uporabo reševalne opreme na krovu potniških plovil.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||
|
|
2. Strokovnjak je sposoben uporabljati varnostna navodila in sprejemati potrebne ukrepe za zaščito potnikov na splošno, zlasti v primeru izrednih dogodkov (npr. evakuacija, poškodba, trčenje, nasedanje, požar, eksplozija ali drugi dogodki, ki lahko povzročijo paniko), vključno z zagotavljanjem neposredne pomoči invalidnim osebam in osebam z zmanjšano mobilnostjo v skladu z zahtevami glede usposabljanja in navodili iz Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
||||||||||
|
|
3. Strokovnjak je sposoben osnovnega sporazumevanja v angleščini.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
4. Strokovnjak je sposoben izpolniti ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) št. 1177/2010.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||
|
|
VI. STANDARDI ZA KOMPETENCE ZA STROKOVNJAKE ZA UTEKOČINJENI ZEMELJSKI PLIN (UZP)
1. Strokovnjak je sposoben zagotavljati skladnost z veljavno zakonodajo in veljavnimi standardi za plovne objekte, ki kot gorivo uporabljajo UZP, ter z drugimi ustreznimi predpisi na področju zdravja in varnosti.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||
|
|
||||||||
|
|
2. Strokovnjak je sposoben zavedati se posebnosti v zvezi z UZP, ki jim je treba nameniti pozornost, prepoznati tveganja in jih obvladovati.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||
|
|
||||||
|
|
3. Strokovnjak je sposoben varno uporabljati sisteme za UZP.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
4. Strokovnjak je sposoben zagotoviti redno preverjanje sistema za UZP.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||
|
|
5. Strokovnjak je sposoben varno in nadzorovano izvajati postopke oskrbovanja z UZP.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||||||||||
|
|
6. Strokovnjak je sposoben pripraviti sistem za UZP za vzdrževanje plovnih objektov.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||
|
|
7. Strokovnjak je sposoben obvladovati izredne razmere, povezane z UZP.
Strokovnjak je sposoben:
STOLPEC 1 KOMPETENCE |
STOLPEC 2 ZNANJA IN SPRETNOSTI |
||||||||||||||||||||||
|
|
(1) Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).
(2) Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 118).
PRILOGA II
STANDARD ZA PRAKTIČNE IZPITE
I. STANDARD ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POSEBNEGA DOVOLJENJA ZA PLOVBO S POMOČJO RADARJA
1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja
Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita.
Ocenjevalci preverijo elemente 1–16 in najmanj enega od elementov 17–19. Kandidati morajo pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk.
Št. |
Kompetence |
Element izpita |
1 |
1.1 |
Vklop, nastavitev in nadzor delovanja radarskih navigacijskih naprav; |
2 |
1.1 |
vklop, nastavitev in nadzor delovanja kazalnika stopnje obračanja; |
3 |
1.1 |
pravilna razlaga prikaza na radarju z nastavitvijo razpona, ločljivosti, osvetljenosti, ojačevanja, kontrasta, drugih priključenih naprav, centriranja in uglaševanja; |
4 |
1.1 |
uporaba kazalnika stopnje obračanja, na primer z nastavitvijo stopnje obračanja v skladu z najvišjo stopnjo obračanja plovnega objekta; |
5 |
2.1 |
opredelitev položaja antene na zaslonu in smeri plovbe, nastavitev položaja, kurza in smeri obračanja lastnega plovnega objekta ter določanje razdalj in dosega; |
6 |
2.1 |
razlaga vedenja drugih udeležencev v prometu (mirujočih plovnih objektov, plovnih objektov, ki prihajajo iz nasprotne smeri, in plovnih objektov, ki plujejo v isto smer); |
7 |
2.2 |
analiza informacij, pridobljenih z radarjem, kot so smer plovbe, elektronska smerna črta, krogi dosega in spremenljiva oznaka oddaljenosti, sledi cilja, decentriranje in vzporedne črte, ter razlaga radarske slike; |
8 |
3.1 |
zmanjšanje motenj, ki jih povzroča lastni plovni objekt s preverjanjem antene, zmanjšanjem senc in večkratnih odsevov, na primer na območju skladišč; |
9 |
3.2 |
sprejetje ukrepov za zmanjšanje motenj iz okolja z zmanjšanjem vpliva dežja in valov, ustreznim obvladovanjem razpršenih polj (npr. z mostov), lažnih/fiktivnih odmevov z električnih vodov in kablov ter s senčenjem in učinki širjenja po več poteh; |
10 |
3.3 |
odprava motenj, ki jih povzročajo druge radarske navigacijske naprave, z uporabo zavračanja motečih vplivov; |
11 |
4.1 |
pravilna dodelitev nalog članom posadke krova; |
12 |
4.1 |
zagotavljanje sodelovanja med osebo za krmilom in osebo, ki uporablja radarske navigacijske naprave, glede na vidljivost in značilnosti krmarnice; |
13 |
4.1 |
uporaba kazalnikov stopnje obračanja in celinskega ECDIS ali podobnih prikazov v kombinaciji z radarjem; |
14 |
4.1 |
ravnanje v skladu s policijskimi predpisi v primeru zmanjšane in v primeru dobre vidljivosti; |
15 |
4.1 |
uporaba radia in zvočnih signalov ter sklenitev dogovora o kurzu z uporabo informacij, pridobljenih z radarjem; |
16 |
4.1 |
dajanje ukazov osebi za krmilom, vključno s preverjanjem zahtevanega znanja in spretnosti osebe; |
17 |
5.1 |
sprejetje ustreznih ukrepov v primeru velike gostote prometa; |
18 |
5.1 |
sprejetje ustreznih ukrepov v primeru okvare naprav; |
19 |
5.1 |
ustrezen odziv v primerih nejasnih ali nevarnih prometnih razmer. |
2. Tehnične zahteve za plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit
Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.
Plovni objekt, ki se uporablja za praktične izpite za oceno kompetence voditelja čolna, ki pluje s pomočjo radarja, izpolnjuje tehnično zahtevo iz člena 7.06 standarda ES-TRIN 2017/1 (1). Plovni objekt je opremljen z delujočim celinskim ECDIS ali primerljivo napravo za prikaz elektronskih kart.
II. STANDARDI ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA STROKOVNJAKA ZA POTNIŠKO PLOVBO
1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja
Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita.
Ocenjevalci preverijo 11 od 14 elementov kategorije I, če: se ocenjujeta elementa 16 in 20.
Ocenjevalci preverijo 7 od 8 elementov kategorije II.
Kandidati lahko pri vsakem elementu dosežejo največ 10 točk.
Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 45 točk.
Št. |
Kompetence |
Elementi izpita |
Kategorija I–II |
1 |
1.1 |
Prikaz uporabe rešilnih pasov za potnike; |
I |
2 |
1.1 |
prikaz uporabe rešilnih jopičev za potnike in člane posadke krova ter ladijsko osebje, vključno s posebno individualno reševalno opremo za osebe, ki ne opravljajo nalog v okviru varnostnega programa; |
I |
3 |
1.1 |
prikaz uporabe ustrezne opreme za evakuacijo v plitvo vodo, na brežino ali drug plovni objekt; |
I |
4 |
1.1 |
prikaz uporabe ladijskih čolnov, vključno z njihovimi motorji in reflektorji ali platformo v skladu s členom 19.15 standarda ES-TRIN 2017/1, s katerimi se nadomešča ladijski čoln ali skupinska reševalna oprema plovila v skladu s členom 19.09(5) do (7) standarda ES-TRIN 2017/1; |
I |
5 |
1.1 |
prikaz uporabe ustreznih nosil; |
I |
6 |
1.1 |
prikaz uporabe kompletov prve pomoči; |
I |
7 |
1.1 |
prikaz uporabe kompletov aparatov za samostojno dihanje in kompletov opreme ter dihalnih kapuc v skladu s členom 19.12(10) standarda ES-TRIN 2017/1 ali kombinacije naštetega; |
I |
8 |
2.1 |
preverjanje in spremljanje časovnih presledkov med inšpekcijskimi pregledi opreme, navedene pod številkami 1–7 te preglednice; |
II |
9 |
2.1 |
preverjanje in spremljanje potrebne usposobljenosti oseb, ki uporabljajo komplete prve pomoči, komplete aparatov za samostojno dihanje in komplete opreme ter dihalne kapuce; |
II |
10 |
2.1 |
ustrezno shranjevanje in razdeljevanje reševalne opreme; |
I |
11 |
2.3 |
opredelitev območij, ki so dostopna potnikom z zmanjšano mobilnostjo; |
II |
12 |
1.1 |
prikaz uporabe reševalne opreme za potnike z zmanjšano mobilnostjo; |
I |
13 |
2.1 |
pojasnitev elementov varnostnega programa in varnostnega načrta; |
II |
14 |
2.1 |
dodelitev nalog ladijskemu osebju v skladu z varnostnim programom in varnostnim načrtom; |
II |
15 |
2.3 |
dodelitev nalog ladijskemu osebju ob upoštevanju nediskriminatornega dostopa in načrtovanja varnostnega programa za potnike z zmanjšano mobilnostjo; |
II |
16 |
2.3 |
organizacija usposabljanja in navodil za osebe z zmanjšano mobilnostjo v skladu s Prilogo IV k Uredbi (EU) št. 1177/2010; |
I |
17 |
2.2 |
organizacija evakuacije prostora za potnike z obrazložitvijo posebnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru trčenja, nasedanja, dima in požara; |
I |
18 |
2.2 |
gašenje začetnih požarov ter upravljanje vodotesnih in protipožarnih vrat; |
I |
19 |
2.2 |
zagotavljanje potrebnih informacij voditelju čolna, potnikom in zunanjim reševalcem v simulaciji izrednih razmer; |
II |
20 |
3.1 |
uporaba osnovnega angleškega besedišča in besednih zvez primernih za usmerjanje potnikov in ladijskega osebja v običajnih razmerah ter za njihovo opozarjanje in usmerjanje ob izrednih dogodkih; |
I |
21 |
4.1 |
pojasnitev, katere pravice potnikov se uporabljajo; |
I |
22 |
4.1 |
izvajanje veljavnih postopkov za zagotavljanje dostopa in strokovne pomoči potnikom v skladu z Uredbo (EU) št. 1177/2010. |
II |
2. Tehnične zahteve za plovni objekt in napravo na kopnem, ki se uporabljata za praktični izpit
Lokacija, na kateri poteka ocenjevanje, je opremljena z reševalno opremo za potniška plovila, potrebno za prikaz elementa izpita št. 2, vključno s posebno reševalno opremo za plovila s kabinami v skladu z veljavnim standardom ES-TRIN 2017/1. Opremljena je z varnostnim programom in varnostnim načrtom, ki sta skladna s standardom ES-TRIN 2017/1, ter primernimi prostori in opremo za oceno sposobnosti organizacije evakuacije in ravnanja pri gašenju in odzivu v primeru požara.
Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.
III. STANDARDI ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA STROKOVNJAKA ZA UTEKOČINJENI ZEMELJSKI PLIN (UZP)
1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja
Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita. Ocenjevalci preverijo 9 od 11 elementov kategorije I.
Ocenjevalci preverijo 5 od 7 elementov kategorije II.
Kandidati lahko pri vsakem elementu dosežejo največ 10 točk.
Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu, ki se preverja, doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 30 točk.
Št. |
Kompetence |
Elementi izpita |
Kategorija I–II |
||||||||
1 |
1.1 |
Dajanje navodil članom posadke v zvezi z dejavnostmi in spremljanje takih dejavnosti, da se zagotovi skladnost z zakonodajo in standardi, ki se uporabljajo za plovne objekte, ki kot gorivo uporabljajo UZP, na krovu plovnega objekta in zlasti pri postopku oskrbe plovnega objekta z gorivom; |
II |
||||||||
2 |
1.2 |
dajanje navodil članom posadke v zvezi z dejavnostmi in spremljanje takih dejavnosti, da se zagotovi skladnost z drugimi ustreznimi predpisi na področju zdravja in varnosti pri delu; |
II |
||||||||
3 |
2.2 |
izvajanje obvladovanja tveganj, dokumentiranje varnosti na krovu (vključno z varnostnim načrtom in varnostnimi navodili), ocenjevanje in nadzorovanje nevarnih območij, izvajanje požarne varnosti in uporaba osebne zaščitne opreme; |
II |
||||||||
4 |
3.1 |
predstavitev načina delovanja UZP; |
II |
||||||||
5 |
3.1 |
odčitavanje tlaka in temperature, upravljanje sistemov za praznjenje, shranjevanje, oskrbo s plinom in prezračevanje, cevovodov, varnostnih sistemov in ventilov ter upravljanje uparjanja UZP; |
I |
||||||||
6 |
4.1 |
dnevno, tedensko in redno stalno vzdrževanje; |
I |
||||||||
7 |
4.1 |
odprava okvar, odkritih med vzdrževanjem; |
I |
||||||||
8 |
4.1 |
dokumentiranje vzdrževalnih del; |
II |
||||||||
9 |
5.1 |
začetek izvajanja in spremljanje postopkov oskrbovanja z gorivom, da se zagotovita varno privezovanje ter pravilna namestitev kablov in cevi za preprečevanje puščanja, ter sprejetje ukrepov za varno prekinitev povezave med UZP in oskrbo z gorivom, kadar koli je to potrebno; |
I |
||||||||
10 |
5.1 |
zagotavljanje skladnosti z ustreznimi predpisi o varnostnih območjih; |
II |
||||||||
11 |
5.1 |
poročanje o začetku postopka oskrbovanja z gorivom; |
II |
||||||||
12 |
5.1 |
izvajanje varnega oskrbovanja z gorivom v skladu s priročnikom, vključno s sposobnostjo nadzorovanja tlaka, temperature in ravni UZP v rezervoarjih; |
I |
||||||||
13 |
5.1 |
čiščenje cevovodov, zaprtje ventilov in odklop plovnega objekta z naprave za oskrbovanje z gorivom ter poročanje o koncu postopka po oskrbi z gorivom; |
I |
||||||||
14 |
6.1 |
izvajanje
|
I |
||||||||
15 |
7.1 |
ustrezno odzivanje v izrednih razmerah, kot so
|
I |
||||||||
16 |
7.1 |
ustrezen odziv v primeru požara v bližini rezervoarjev za UZP ali v strojnicah; |
I |
||||||||
17 |
7.1 |
ustrezen odziv v primeru zvišanja tlaka v cevovodih po aktiviranju zaustavitve v sili v primeru takojšnjega izpusta ali odzračevanja; |
I |
||||||||
18 |
7.1 |
sprejetje nujnih ukrepov in nujnih ukrepov za nadzor na daljavo, na primer za ustrezno obvladovanje požara zaradi vžiga UZP, požara razlite tekočine, požar curka tekočine ali bliskovitega požara. |
I |
2. Tehnične zahteve za plovni objekt in naprave na kopnem, ki se uporabljajo za praktični izpit
Plovni objekt in naprave na kopnem morajo biti opremljeni z
1. |
dokumentacijo, ki se uporablja za ocenjevanje, kot so
|
2. |
posebnimi sistemi za uporabo UZP, kot so
|
3. |
ustrezno strojnico, ki ima
|
Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.
IV. STANDARDI ZA PRAKTIČNI IZPIT ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA VODITELJA ČOLNA
1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja
Izpit je sestavljen iz dveh delov: prvi se nanaša na načrtovanje potovanja, drugi pa na njegovo izvedbo. Izvedba potovanja se oceni naenkrat. Vsak del izpita je sestavljen iz več elementov.
Za voditelje čolna, ki niso zaključili odobrenega programa usposabljanja, ki temelji na standardih za kompetence za operativno raven, niti niso uspešno opravili ocene kompetenc, ki jo izvede upravni organ in je namenjena preverjanju, ali so izpolnjeni standardi za kompetence za operativno raven, se zahteve dopolnijo s posebnimi elementi, določenimi v sklopu standardov iz oddelka V (dodatni modul o nadzoru v okviru praktičnega izpita za pridobitev potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna).
Izpit vsebinsko izpolnjuje naslednje zahteve:
Načrtovanje potovanja
Del izpita, ki se nanaša na načrtovanje potovanja, je sestavljen iz elementov, navedenih v preglednici k Dodatku 1. Elementi so razvrščeni v kategoriji I in II glede na njihovo pomembnost. Z navedenega seznama se izbere 10 elementov iz vsake kategorije, ki se preverijo pri izpitu.
Izvedba potovanja
Kandidati morajo dokazati, da so sposobni izvesti potovanje. Nujen pogoj za to je, da kandidati sami upravljajo plovni objekt. Posamezni elementi, ki jih je treba preveriti, so navedeni v preglednici v Dodatku 2, za razliko od dela, ki se nanaša na načrtovanje potovanja, pa jih je treba vedno vse preveriti.
Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita.
Dodatek 1
Vsebina dela izpita, ki se nanaša na načrtovanje potovanja
V vsaki kategoriji se preveri 10 elementov. Kandidat lahko pri vsakem elementu doseže največ 10 točk.
Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu, ki se preverja, doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 60 točk.
Št. |
Kompetence |
Elementi izpita |
Kategorija I–II |
1 |
1.1.1 |
Plovba po evropskih celinskih plovnih poteh, vključno z zapornicami in dvigali, v skladu s sporazumi o plovbi z zastopnikom; |
I |
2 |
1.1.3 |
upoštevanje gospodarskih in ekoloških vidikov upravljanja plovnega objekta za njegovo učinkovito uporabo in spoštovanje okolja; |
II |
3 |
1.1.4 |
upoštevanje tehničnih struktur in profilov plovnih poti ter varnostnih ukrepov; |
I |
4 |
1.2.1 |
zagotavljanje varnega upravljanja plovnega objekta v skladu z veljavnimi pravili; |
I |
5 |
1.3.3 |
zagotavljanje varnega dostopa do plovnega objekta; |
II |
6 |
2.1.1 |
spoštovanje načel gradnje in konstrukcije plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh; |
II |
7 |
2.1.2 |
razlikovanje med načini gradnje plovnih objektov in njihovim vedenjem v vodi, zlasti kar zadeva stabilnost in trdnost; |
II |
8 |
2.1.3 |
poznavanje konstrukcijskih delov plovnega objekta ter nadzor njegovih poškodb in analiza škode; |
II |
9 |
2.1.4 |
ukrepanje za zaščito neprepustnosti plovnega objekta za vodo; |
I |
10 |
2.2.1 |
razumevanje funkcij opreme plovnega objekta; |
II |
11 |
2.2.2 |
upoštevanje posebnih zahtev za prevoz tovora in potnikov; |
I |
12 |
3.1.1 |
razumevanje ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih predpisov, kodeksov in standardov v zvezi z opravljanjem prevoza tovora; |
II |
13 |
3.1.2 |
priprava natovornih načrtov, vključno z znanjem o natovarjanju tovora in poznavanjem balastnih sistemov, da se obremenitev trupa ohrani v sprejemljivih mejah; |
I |
14 |
3.1.3 |
nadzorovanje natovarjanja in raztovarjanja ob upoštevanju varnega prevoza; |
I |
15 |
3.1.4 |
razlikovanje med različnimi vrstami blaga in njihovimi značilnostmi, da se spremlja in zagotavlja varno in zanesljivo natovarjanje blaga, kot je določeno v natovornem načrtu; |
II |
16 |
3.2.1 |
upoštevanje vpliva tovora in dejavnosti prevoza tovora na preves in stabilnost. |
I |
17 |
3.2.2 |
preverjanje dejanske tonaže plovnega objekta, uporaba diagramov stabilnosti in prevesa ter opreme za izračun obremenitve, vključno z ADB (samodejna zbirka podatkov), za preverjanje natovornega načrta; |
I |
18 |
3.3.1 |
razumevanje ustreznih nacionalnih, evropskih in mednarodnih predpisov, kodeksov in standardov v zvezi s prevozom potnikov; |
II |
19 |
3.3.2 |
organizacija in spremljanje vaj na področju varnosti, kot so določene v (varnostnem) seznamu razporeditve, da se zagotovi varno ravnanje v morebitnih nevarnih situacijah; |
II |
20 |
3.3.3 |
sporazumevanje s potniki v izrednih razmerah; |
I |
21 |
3.3.4 |
opredelitev in spremljanje analize tveganja na krovu glede omejenega dostopa potnikov ter oblikovanje učinkovitega sistema zaščite na krovu za preprečevanje nepooblaščenega dostopa; |
II |
22 |
3.3.5 |
analiza prijav, ki jih podajo potniki (tj. v zvezi z nepredvidenimi dogodki, obrekovanjem, vandalizmom), da se zagotovi ustrezen odziv; |
II |
23 |
4.4.1 |
preprečevanje morebitnih poškodb električnih in elektronskih naprav na krovu; |
II |
24 |
4.5.3 |
ocena tehnične in notranje dokumentacije; |
II |
25 |
5.1.1 |
zagotavljanje varnega vedenja članov posadke, kar zadeva uporabo materialov in dodatkov; |
II |
26 |
5.1.2 |
opredelitev, spremljanje in zagotavljanje delovnih nalogov, da lahko člani posadke neodvisno opravljajo vzdrževalna dela in popravila; |
II |
27 |
5.1.3 |
nakup in nadzorovanje materialov in orodij, kar zadeva varovanje zdravja in okolja; |
II |
28 |
5.1.4 |
zagotavljanje, da se žice in vrvi uporabljajo v skladu s specifikacijami proizvajalca in predvideno uporabo; |
II |
29 |
6.3.2 |
uporaba nacionalne, evropske in mednarodne socialne zakonodaje; |
II |
30 |
6.3.3 |
upoštevanje stroge prepovedi uživanja alkohola in drog ter ustrezno odzivanje v primerih kršitev, prevzemanje odgovornosti in pojasnitev posledic neprimernega vedenja; |
II |
31 |
6.3.4 |
organizacija zagotavljanja in priprave obrokov na krovu; |
II |
32 |
7.1.1 |
uporaba nacionalne in mednarodne zakonodaje ter sprejetje ustreznih ukrepov za varovanje zdravja in preprečevanje nesreč; |
II |
33 |
7.1.2 |
nadzor in spremljanje veljavnosti potrdila o ustreznosti za plovni objekt ter drugih dokumentov, povezanih s plovnim objektom in njegovim upravljanjem; |
I |
34 |
7.1.3 |
upoštevanje varnostnih predpisov med vsemi delovnimi postopki z uporabo ustreznih ukrepov, da se preprečijo nesreče; |
I |
35 |
7.1.4 |
nadzor in spremljanje vseh varnostnih ukrepov, potrebnih za čiščenje zaprtih prostorov, preden osebe odprejo take prostore, vstopijo vanje in jih začnejo čistiti; |
II |
36 |
7.2.5 |
nadzor nad reševalno opremo in pravilna uporaba osebne zaščitne opreme; |
II |
37 |
7.3.1 |
začetek priprav načrtov za reševanje za različne vrste izrednih razmer; |
II |
38 |
7.4.1 |
upoštevanje varnostnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja okolja in uporaba ustrezne opreme; |
II |
39 |
7.4.2 |
uporaba zakonodaje o varstvu okolja; |
II |
40 |
7.4.3 |
gospodarna in okolju prijazna uporaba opreme in materialov. |
II |
Dodatek 2
Vsebina dela izpita, ki se nanaša na izvedbo potovanja
Preverijo se vsi elementi, navedeni v tem delu izpita. Kandidat mora pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk.
Št. |
Kompetence |
Elementi izpita |
1 |
1.1.1 |
Plovba s plovnim objektom in njegovo manevriranje glede na razmere in v skladu z zakonskimi zahtevami zakonodaje o plovbi (kot so funkcija hitrosti in smeri toka, preverjanje globine vode in dovoljenega ugreza natovorjenih plovil, prosta višina pod gredljem, gostota prometa, medsebojni vpliv na druge plovne objekte itd.); |
2 |
1.1.4 |
pravilno in ustrezno privezovanje plovnega objekta za plovbo po celinskih plovnih poteh v pristanišču ter njegovo pravilno in ustrezno odvezovanje, v skladu z zakonskimi in/ali z varnostjo povezanimi zahtevami; |
3 |
1.1.5 |
prilagoditev ali ponastavitev navigacijskih pripomočkov, če je to potrebno; |
4 |
1.1.5 |
zbiranje vseh informacij, potrebnih za plovbo, ki so pridobljene z navigacijskimi pripomočki, ter njihova uporaba za prilagoditev upravljanja plovnega objekta; |
5 |
1.1.6 |
vklop potrebnih naprav v krmarnici (navigacijskih pripomočkov, kot sta celinski AIS in celinski ECDIS) in njihova nastavitev; |
6 |
2.2.2 |
preverjanje, ali je plovni objekt pripravljen za potovanje v skladu s predpisi in ali so tovor in drugi predmeti varno natovorjeni v skladu s predpisi; |
7 |
4.2.2 |
ustrezno odzivanje na okvare (ki se simulirajo, kjer je to ustrezno) med plovbo (npr. zvišanje temperature hladilne vode, znižanje tlaka v olju motorja, okvara glavnega(-ih) motorja(-ev), odpoved krmila, motene radijske komunikacije, okvara radiotelefonske naprave, negotova smer drugega plovnega objekta), sprejetje odločitve o nadaljnjih ukrepih in organizacija ali sprejetje ustreznih ukrepov v zvezi z vzdrževalnim deli za zagotovitev varne plovbe; |
8 |
5.1.2 |
upravljanje plovnega objekta na način, ki omogoča predvidevanje možnosti nesreče, in preprečevanje nepotrebne obrabe; pogosto preverjanje razpoložljivih kazalnikov; |
9 |
6.1.1 |
vzpostavitev posebne komunikacije s člani posadke (komunikacija na krovu) v zvezi z različnimi manevri in v okviru sestankov osebja (na primer uvodni sestanki) ali z osebami, s katerimi je potrebno sodelovanje (z uporabo vseh radiokomunikacijskih omrežij); |
10 |
6.2.2 |
komuniciranje z zadevnimi osebami (na krovu) in drugimi akterji (sektorsko prometno središče, drug plovni objekt itd.) med temi dejavnostmi v skladu s predpisi (omrežja, plovne poti vzdolž poti, po kateri pluje plovni objekt): uporaba radijskega telefona in telefona; |
11 |
7.3.3 |
obvladovanje izrednih razmer (za katere se po potrebi izvede simulacija – npr. človek v morju, okvara, požar na krovu, uhajanje nevarnih snovi, iztekanja) s takojšnjimi in preudarnimi manevri ali ukrepi reševanja in/ali omejevanja škode. obveščanje in informiranje ustreznih posameznikov in pristojnih organov ob izrednem dogodku; |
12 |
7.3.4 |
komuniciranje z zadevnimi osebami primeru okvar (na krovu) in drugimi akterji (uporaba radijskega telefona in telefona), da se rešijo težave. |
2. Tehnične zahteve za plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit
Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.
V. STANDARDI ZA DODATNI MODUL O NADZORU V OKVIRU PRAKTIČNEGA IZPITA ZA PRIDOBITEV POTRDILA O USPOSOBLJENOSTI ZA VODITELJA ČOLNA
Kandidati, ki niso zaključili odobrenega programa usposabljanja, ki temelji na standardih za kompetence za operativno raven, niti niso uspešno opravili ocene kompetenc, ki jo izvede upravni organ in je namenjena preverjanju, ali so izpolnjeni standardi za kompetence za operativno raven, morajo uspešno opraviti ta modul.
V nadaljevanju navedene zahteve je treba izpolniti poleg zahtev iz standardov za praktični izpit za pridobitev potrdila o kvalifikacijah za voditelja čolna.
1. Posamezne kompetence in situacije ocenjevanja
Ocenjevalci lahko sami določijo vsebino posameznih elementov izpita. Ocenjevalci preverijo 20 od 25 elementov kategorije I.
Ocenjevalci preverijo 8 od 12 elementov kategorije II.
Kandidati lahko pri vsakem elementu dosežejo največ 10 točk.
Za kategorijo I morajo kandidati pri vsakem elementu doseči najmanj 7 od 10 točk. Za kategorijo II morajo kandidati doseči najmanj 40 točk.
Št. |
Kompetence |
Elementi izpita |
Kategorija I–II |
1 |
0.1.1 |
Uporaba materialov, ki so na voljo na krovu, kot so vitli in privezniki, vrvi in žice, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme; |
I |
2 |
0.1.2 |
priklop in odklop kombinacij potiskača in barže z uporabo zahtevane opreme in materialov; |
I |
3 |
0.1.2 |
uporaba opreme in materialov, ki so na voljo na krovu za postopke priključitve, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme; |
I |
4 |
0.1.3 |
prikaz postopkov sidranja; |
I |
5 |
0.1.3 |
uporaba opreme in materialov, ki so na voljo na krovu za postopkesidranja, ob upoštevanju ustreznih ukrepov za varnost pri delu, vključno z uporabo osebne zaščitne in reševalne opreme; |
I |
6 |
0.1.4 |
zagotavljanje neprepustnosti plovnega objekta za vodo; |
I |
7 |
0.1.4 |
delo v skladu s kontrolnim seznamom na krovu in v bivalnih prostorih, kot sta hidroizolacija žrel in skladišč ter njihova zaščita; |
I |
8 |
0.1.5 |
pojasnitev in prikaz veljavnih postopkov članom posadke pri prehodu skozi zapornice, pregrade in pod mostovi; |
II |
9 |
0.1.6 |
upravljanje in vzdrževanja sistema dnevnega in nočnega označevanja, oznak in zvočnih signalov plovnega objekta; |
I |
10 |
0.3.3 |
uporaba metod za določanje količine natovorjenega ali raztovorjenega tovora; |
II |
11 |
0.3.3 |
izračun količine tekočega tovora z uporabo sondiranj ali preglednic rezervoarjev ali obojega; |
II |
12 |
0.4.1 |
upravljanje in nadzorovanje strojev v strojnici ob upoštevanju postopkov; |
I |
13 |
0.4.1 |
pojasnitev varnega delovanja, upravljanja in vzdrževanja kalužnega in balastnega sistema, vključno s: poročanjem o nesrečah, povezanih z dejavnostmi prevoza, ter sposobnost pravilnega merjenja in sporočanja ravni goriva v rezervoarjih; |
II |
14 |
0.4.1 |
priprava in izvedba postopkov za zaustavitev motorjev po delovanju; |
I |
15 |
0.4.1 |
upravljanje kalužnih, balastnih in tovornih črpalk; |
I |
16 |
0.4.1 |
uporaba hidravličnih in pnevmatskih sistemov; |
I |
17 |
0.4.2 |
uporaba stikalne plošče; |
I |
18 |
0.4.2 |
uporaba oskrbe na kopnem; |
I |
19 |
0.4.3 |
uporaba postopkov za varno delo pri vzdrževanju in popravilih motorjev in opreme; |
I |
20 |
0.4.5 |
vzdrževanje in oskrbovanje črpalk, cevovodov ter kalužnih in balastnih sistemov; |
II |
21 |
0.5.1 |
čiščenje vseh bivalnih prostorov in krmarnice ter ustreznega vzdrževanja gospodinjstva na plovilu ob upoštevanju pravil higiene, vključno sprevzemanjem odgovornosti za svoj bivalni prostor; |
II |
22 |
0.5.1 |
čiščenje strojnic in motorjev z uporabo ustreznih čistil; |
I |
23 |
0.5.1 |
čiščenje in vzdrževanje urejenosti zunanjih delov, trupa in krovov plovnega objekta z uporabo ustreznih materialov v skladu z okoljskimi predpisi; |
II |
24 |
0.5.1 |
oskrbovanje plovnega objekta in odstranjevanje gospodinjskih odpadkov v skladu z okoljskimi predpisi; |
II |
25 |
0.5.2 |
vzdrževanje in oskrbovanje vse tehnične opreme v skladu s tehničnimi navodili ter uporaba programov vzdrževanja (tudi digitalnih); |
I |
26 |
0.5.3 |
uporaba in shranjevanja vrvi in žic v skladu s praksami in pravili za varno delo; |
II |
27 |
0.5.4 |
spletanje žic in vrvi, izdelava vozlov glede na njihovo uporabo ter vzdrževanje žic in vrvi; |
I |
28 |
0.6.1 |
uporaba zahtevanih tehničnih in navtičnih izrazov ter izrazov, povezanih z družbenimi vidiki, v standardiziranih komunikacijskih frazah; |
I |
29 |
0.7.1 |
preprečevanje nevarnosti, povezanih z nevarnostmi na krovu; |
I |
30 |
0.7.1 |
preprečevanje dejavnosti, ki bi bile lahko nevarne za osebje ali plovni objekt; |
I |
31 |
0.7.2 |
uporaba osebne zaščitne opreme; |
I |
32 |
0.7.3 |
uporaba plavalnih spretnosti za reševalne akcije; |
II |
33 |
0.7.3 |
uporaba reševalne opreme v primeru reševalnih akcij ter reševanje in prevoz poškodovanih oseb; |
II |
34 |
0.7.4 |
ohranjanje prostih poti za izhod v sili; |
II |
35 |
0.7.5 |
uporaba komunikacijskih in alarmnih sistemov ter opreme za izredne razmere; |
I |
36 |
0.7.6, 0.7.7 |
uporaba različnih metod gašenja požara in opreme za gašenje ter fiksnih naprav; |
I |
37 |
0.7.8 |
nudenje medicinske prve pomoči. |
I |
2. Minimalne zahteve za plovni objekt, na katerem po potekal praktični izpit
Plovni objekt, ki se uporablja za praktični izpit, je zajet v členu 2 Direktive (EU) 2017/2397.
(1) Evropski standardi, ki določajo tehnične zahteve za plovila, namenjena plovbi po celinskih plovnih poteh, so dostopni na povezavi https://www.cesni.eu.
PRILOGA III
STANDARDI ZA ODOBRITEV SIMULATORJEV
I. TEHNIČNE IN FUNKCIONALNE ZAHTEVE ZA UPRAVLJANJE PLOVILA IN SIMULATORJE RADARJA PRI PLOVBI PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH
Št. |
Element |
Raven kakovosti tehnične opreme |
Preskusni postopek |
Simulator upravljanja plovila |
Simulator radarja |
||||||||
1 |
Radarska navigacijska naprava za plovbo po celinskih plovnih poteh |
Na simulator je treba namestiti vsaj eno radarsko navigacijsko napravo za plovbo po celinskih plovnih poteh z enakimi funkcijami, kot jih ima homologirana radarska navigacijska naprava za plovbo po celinskih plovnih poteh v skladu s standardom ES-TRIN. |
Preveriti je treba, ali ima naprava enake funkcije kot homologirana radarska navigacijska naprava za plovbo po celinskih plovnih poteh. |
x |
x |
||||||||
2 |
Komunikacijski sistem |
Simulator je opremljen s komunikacijskim sistemom, ki je sestavljen iz
|
Preveriti je treba, ali je simulator opremljen s komunikacijskim sistemom. |
x |
x |
||||||||
3 |
Celinski ECDIS |
Na simulator je treba namestiti vsaj en celinski ECDIS. |
Preveriti je treba, ali ima naprava enake funkcije kot celinski ECDIS. |
x |
|
||||||||
4 |
Območje izvajanja vaj |
Območje izvajanja vaj vsebuje vsaj reprezentativno reko s stranskimi rokavi ali kanali in pristanišči. |
Vizualni pregled območja |
x |
x |
||||||||
5 |
Zvočni signali |
Zvočni signali se lahko oddajajo z uporabo nožnih pedalov ali gumbov. |
Preveriti je treba, ali nožni pedali ali gumbi pravilno delujejo. |
x |
x |
||||||||
6. |
Plošča za navigacijske luči za nočno plovbo |
Plošča za navigacijske luči za nočno plovbo je nameščena na simulator. |
Preveriti je treba, ali plošča za navigacijske luči za nočno plovbo pravilno deluje. |
x |
x |
||||||||
7. |
Matematični modeli za plovni objekt |
Vsaj trije matematični modeli reprezentativnih vrst plovnih objektov z različnimi načini pogona in pogoji obremenitve, vključno z enim majhnim plovnim objektom, ki je lahko vlačilec, enim srednje velikim plovnim objektom (npr. dolžine 86 m) in enim velikim plovnim objektom (npr. dolžine 110 ali 135 m). |
Preveriti je treba, ali so na voljo vsi trije obvezni modeli. |
x |
|
||||||||
8 |
Matematični modeli za plovni objekt |
Vsaj en matematični model reprezentativne vrste plovnega objekta (npr. dolžine 86 m). |
Preveriti je treba, ali je na voljo obvezni model. |
|
x |
||||||||
9 |
Število razpoložljivih ciljnih plovnih objektov (1) |
Simulator vključuje ciljne plovne objekte vsaj petih razredov, ki jih je opredelila Evropska konferenca ministrov za promet (CEMT). |
Preveriti je treba, ali sta na voljo zahtevano število in raznovrstnost ciljnih plovnih objektov. |
x |
x |
||||||||
10. |
Prostor upravljavca |
Upravljavec je sposoben komunicirati prek vseh kanalov z zelo visokimi frekvencami (VHF). Upravljavec je sposoben spremljati uporabo kanalov. |
Preveriti je treba, ali lahko upravljavec komunicira prek vseh kanalov VHF in ali lahko spremlja uporabo vseh kanalov. |
x |
x |
||||||||
11 |
Različne vaje |
Omogočiti je treba pripravo, shranjevanje in izvajanje različnih vaj, ki jih je med izvajanjem mogoče spreminjati. |
Izvedejo se različne dejavnosti. |
x |
x |
||||||||
12 |
Vaje, ki se lahko izvajajo ločeno |
Če izpit opravlja več kot en kandidat, vaje kandidata ne ovirajo opravljanja izpita drugega kandidata. |
Vaja se ponovi za vsakega kandidata. |
x |
x |
||||||||
13 |
Funkcije in zasnova mostu plovnega objekta |
Krmarnica je zasnovana tako, da lahko radarsko navigacijo izvaja ena oseba, kot je določeno v standardu ES-TRIN 2017/1. |
Preveriti je treba, ali zasnova mostu in funkcije opreme izpolnjujejo veljavne tehnične zahteve za plovni objekt za plovbo po celinskih plovnih poteh. Preveriti je treba, ali je krmarnica zasnovana tako, da lahko krmarjenje izvaja ena oseba. |
x |
x |
||||||||
14 |
Krmarnica (most/kabina) |
Kar zadeva obliko in dimenzije, so krmarnice podobne tistim na plovilih za plovbo po celinskih plovnih poteh. |
Vizualni pregled. |
x |
x |
||||||||
15 |
Prostor upravljavca |
|
Vizualni pregled prostora upravljavca in preverjanje funkcionalnosti. |
x |
x |
||||||||
16 |
Prostor za uvodne/zaključne sestanke |
Možnost ponovnega predvajanja v prostoru upravljavca ali prostoru za zaključne sestanke. |
Dejavnosti ocenjevanja je treba spremljati. |
x |
x |
||||||||
Lasten plovni objekt (2) |
|||||||||||||
17 |
Prostostne stopnje |
Simulator je sposoben vizualizirati gibanje v šestih prostostnih stopnjah. |
Prostostne stopnje, izvedene v simulatorju, se lahko ocenijo z opazovanjem sistema vizualizacije ali instrumenti. Zato se izvedejo naslednji manevri z uporabo majhnih plovnih objektov, katerih premiki so običajno izrazitejši in hitrejši kot pri večjih plovnih objektih.
|
x |
|
||||||||
18 |
Prostostne stopnje |
Simulator je sposoben simulirati gibanje v treh prostostnih stopnjah. |
Prostostne stopnje, izvedene v simulatorju, je treba oceniti. |
|
x |
||||||||
19 |
Pogonski sistem |
Simulacija vseh sestavnih delov pogonskega sistema je podobna dejanskemu stanju, pri čemer se upoštevajo vsi pomembni vplivi. |
Pogonski sistem je treba preskusiti z manevri pospeševanja in zaustavljanja, med katerimi se lahko opazuje zmogljivost motorja (kar zadeva odziv dušilnega ventila) in plovnega objekta (kar zadeva najvišjo hitrost in vedenje skozi čas). |
x |
x |
||||||||
20 |
Krmilni elementi |
Vedenje krmilnega elementa je blizu dejanskemu glede stopnje obračanja krmila in upošteva najpomembnejše vplive. |
Za preskus kakovosti simulacije krmilnih elementov se lahko izvedejo različne preiskave. Določene so omejitve za primere, ko ni mogoče oceniti vedenja brez protokolov spremenljivk stanja.
|
x |
x |
||||||||
21 |
Učinki plitve vode |
Učinek omejene globine vode na potrebo po moči in manevriranje je pravilno modeliran v smislu kakovosti. |
Predlagani sta dve vrsti preskusa, ki omogočata oceno kakovosti glede upoštevanja vpliva plitve vode: Plovba naravnost naprej: na različnih globinah vode se izmeri najvišja dosežena hitrost, standardizirana s hitrostjo v globoki vodi in grafično prikazana v primerjavi s parametrom ugreza glede na globino vode (T/h). Primerjava z obstoječimi podatki iz preskusov na modelu zagotavlja informacije o značilnostih vpliva plitve vode pri simulaciji. Obračalni krog: pri plovbi plovnega objekta ob nespremenljivi moči in kotu krmila 20° v vodi brez lateralnih omejitev se lahko vrednosti za hitrost, kot zanosa, stopnja obračanja in premer obračalnega kroga plovnega objekta, ki obrača na mestu, evidentirajo na globini vode, ki se postopoma znižuje. Z grafičnim prikazom teh podatkov v primerjavi s T/h se lahko določi, kako se kot zanosa, stopnja obračanja, hitrost in premer spreminjajo glede za globino vode. |
x |
|
||||||||
22 |
Vpliv toka |
Na plovnem objektu obstajata vsaj dve točki merjenja toka, tako da se lahko izračuna moment zasuka zaradi toka. |
Načrtovani so preskusi za preverjanje obstoja izvedbene značilnosti in njeno upoštevanje pri simulaciji:
|
x |
x |
||||||||
23 |
Vpliv vetra |
Vpliv vetra ustvarja sile na vodoravni ravnini glede na dejansko hitrost in smer vetra. Veter ustvarja tudi momente zasuka in vrtilne momente okoli vzdolžne osi. |
Za preverjanje ravni kakovosti vpliva vetra se lahko izvedejo različni preskusi. Za enostavno zaznavanje teh učinkov je treba izbrati razmeroma visoke hitrosti vetra. Preskus opravite na naslednji način: izvedite preskus za čelni in bočni veter pri dveh različnih hitrostih vetra na območju brez vpliva, vendar z vetrom. Zaženite veter in opazujte vedenje. Ustavite veter in ponovno opazujte vedenje. Začnite z nepremičnim plovnim objektom. |
x |
|
||||||||
24 |
Učinek brega |
Bočna sila in moment zasuka se ustrezno spreminjata z razdaljo do brega in hitrostjo. |
Za preverjanje, kakšen je učinek brega na simulatorju, mora imeti območje izvajanja vaj na eni strani nasip ali zid. Izvesti je treba naslednje preskuse:
|
x |
|
||||||||
25 |
Medsebojni vpliv plovnih objektov |
Plovni objekti vplivajo drug na drugega in izračunajo se dejanski učinki. |
Za celotno preverjanje medsebojnega vpliva plovnih objektov se začne izvajati vaja z dvema lastnima plovnima objektoma na simulatorju v vodi brez lateralnih omejitev. Če to ni mogoče, se preskus lahko izvede tudi s prometnim plovnim objektom kot drugim plovnim objektom. Da bi se lahko rezultati dobro ocenili, se plovni objekt zažene v vzporednih smereh na razmeroma kratki bočni razdalji.
|
x |
|
||||||||
26 |
Počep |
Dinamična potopitev in preves sta modelirana v odvisnosti od hitrosti, globine vode in ugreza. |
To lastnost je najbolje preskusiti na območju z vodo brez lateralnih omejitev in nespremenljivo globino vode.
|
x |
|
||||||||
27 |
Učinek kanala |
Upoštevanje povratnega toka. Povratni tok ni linearen s hitrostjo plovnega objekta. |
Povratni tok je fizikalni učinek, ki ga ustvari simulator kot silo upora na plovni objekt. Za preskus tega se plovni objekt spusti v ozek kanal in pluje enakomerno s stalno močjo. Nato se izmeri hitrost. Moč se poveča in izmeri se hitrost. Preskus se ponovi v odprtih vodah z uporabo enake stalne moči (dve stopnji). Pričakovani učinek je:
|
x |
|
||||||||
28 |
Učinek zapornice |
V zapornici je učinek na plovni objekt enak kot v kanalu. Zapornica povzroči dodaten učinek zaradi izpodrivnega toka, ki ga ustvari plovni objekt z velikim zapornim faktorjem ob vstopu vanjo (batni učinek). |
Preskus za učinek kanala kaže povratni tok. Tega preskusa ni treba ponoviti. Batni učinek se lahko prikaže na naslednji način:
|
x |
|
||||||||
29 |
Nasedanje |
Nasedanje upočasnjuje plovni objekt in ga je mogoče prepoznati po zvoku, vendar ne povzroči vedno ustavitve plovila. O nasedanju se obvesti upravljavca. |
Za preverjanje nasedanja je potrebno območje izvajanja vaj z ravnim dnom in dnom, ki se rahlo dviga. Pri tem se obravnavajo informacije o ustrezni globini v samem simulatorju in ne prikaz v sistemu vizualizacije. Pri nasedanju na obalo je treba preveriti, ali se plovni objekt dejansko zaustavi in, če se, ali se zaustavi nenadoma ali se upočasni. Med nasedanjem je treba s sistemom vizualizacije preveriti spremembo vodoravne ravnine plovnega objekta. Pri plovbi čez ravno dno v izjemno plitvi vodi je treba preveriti, ali plovni objekt naseda zaradi počepa, medtem ko se hitrost stalno zvišuje. Pri vseh nasedanjih je treba preveriti, ali ta dogodek spremlja zvok. |
x |
|
||||||||
30 |
Nasedanje Trčenje plovnega objekta ob obalo, trčenje plovnih objektov in trčenje plovnega objekta ob most |
O nasedanju, trčenju plovnega objekta ob obalo, trčenju plovnih objektov in trčenju plovnega objekta ob most se pri simulaciji obvesti kandidata in upravljavca. |
Vizualni pregled |
|
x |
||||||||
31 |
Trčenje plovnega objekta ob obalo |
O trčenjih plovnega objekta ob obalo se pri simulaciji obvesti vsaj z zvokom. Simulacija upočasni plovni objekt. Trčenje se izračuna z uporabo dvodimenzionalnega plovnega objekta. |
Simulacija trčenja plovnega objekta ob obalo se lahko preskusi samo na območju izvajanja vaj z različnimi objekti na obali. S plovbo proti različnim objektom se lahko preveri, ali lahko simulator zazna te objekte in se odzove nanje. Za različne objekte se preveri, ali obstajajo določene vrste, pri katerih ne pride do trčenja. Zvok ob trčenju se lahko preskusi z zvočnim sistemom simulatorja, če je na voljo. Z opazovanjem trčenja v sistemu vizualizacije je mogoče videti, ali pride do trčenja nemudoma in ali je simulirana deformacijska cona. Trčenje pod topim kotom pri nizki hitrosti lahko pokaže, ali je izračunan elastični potisk. |
x |
|
||||||||
32 |
Trčenje plovnih objektov |
O trčenjih plovnih objektov se pri simulaciji obvesti vsaj z zvokom. Simulacija upočasni plovni objekt. Trčenje se izračuna z uporabo dvodimenzionalnega plovnega objekta. |
Pod pogojem, da ni razlike, ali je drug plovni objekt, ob katerega trči lasten plovni objekt, drug lasten plovni objekt ali prometni plovni objekt, se lahko izvedejo različna trčenja. Na simulatorju se preveri, kaj se med trčenjem dveh plovnih objektov zgodi z lastnim plovnim objektom in ali se zazna zvok. V prostoru za inštruktorja se z zadostno povečavo preveri, ali se za zaznavanje trčenja uporabljajo zunanji robovi plovnega objekta. Preskusi se, ali pride do trčenja v trenutku dotika zunanjih robov plovnih objektov. Preveri se, ali se trčenje natančno zazna tudi za različne plovne objekte različnih oblik. |
x |
|
||||||||
33 |
Trčenje plovnega objekta ob most |
Trčenja plovnega objekta ob most se zaznajo z uporabo vrednosti statične višine (ki ustreza spuščeni krmarnici in spuščenemu jamboru). O trčenjih se pri simulaciji obvesti vsaj z zvokom. Simulacija upočasni plovni objekt. |
Za preverjanje, ali je to doseženo, mora na območju izvajanja vaj obstajati most in uporabi se elektronska navigacijska karta za plovbo po celinskih plovnih poteh. Preveri se, ali pride med prehodom pod mostom brez zadostne proste višine do trčenja in kakšen je rezultat nadaljnje simulacije. Preveri se, ali je mogoč varen prehod z zadostnim znižanjem vodostaja ali povečanjem ugreza. To je treba preveriti tudi v sistemu vizualizacije. Potrebne so različne ponovitve preskusa za preverjanje točke trčenja na ladji, če je taka točka samo ena. V tem primeru je mogoče tudi določiti, ali most povzroči trčenje na središčnici ali na zunanjih mejah. |
x |
|
||||||||
34 |
Dvižna krmarnica |
Višino trčenja in točko gledišča je mogoče prilagajati glede na položaj mosta. Na voljo je funkcija neprekinjenega premikanja dvižne krmarnice. |
Pogoj za preskus te funkcije delovanja je razpoložljivost značilnega plovnega objekta za plovbo po celinskih plovnih poteh, na primer plovnega objekta dolžine 110 m. Osnovna razpoložljivost te funkcije se lahko preveri z uporabo delujoče naprave za spreminjanje položaja mostu. Funkcija se lahko preskusi na mostu in preveri se, ali se lahko izberejo poljubni položaji in ali je gibanje nenadno ali z resničnostno hitrostjo. S postavitvijo drugega lastnega plovnega objekta v bližini se lahko preveri, ali je ta funkcija na voljo tudi za druge plovne objekte v sistemu vizualizacije. Opazuje se lahko, ali se tudi navigacijske luči in dnevne oznake premikajo v skladu z gibanjem dvižne krmarnice drugega plovnega objekta v sistemu vizualizacije. |
x |
|
||||||||
35 |
Vrvi |
Sistem vizualizacije prikazuje dinamiko plovnega objekta in vrvi (npr. popuščanje, elastičnost, težo in pretrganje ter povezave s točkami priveznika). |
Na območju izvajanja vaj s steno pomola se preskusi privezovanje z vrvjo. Pri uporabi vrvi se preveri, ali je vrv povezana z določenimi točkami priveznika. Pretrganje vrvi se preveri s poskusom zaustavitve plovnega objekta z vrvjo pri polni hitrosti. Popuščanje vrvi se preveri z zmanjšanjem sile in razdalje. |
x |
|
||||||||
36 |
Sidra |
Sidra se lahko spustijo in izvlečejo. Upoštevata se globina vode in dinamika verige. |
Funkcija sidra se lahko preveri na območju izvajanja vaj z omejeno globino vode in lastnim plovnim objektom z enim ali več sidri. To je smiselno, če je na voljo stalen tok s spremenljivo hitrostjo. Spuščanje in izvlek sidra sta mogoča le, če obstajajo ustrezni delujoči elementi. Preveriti je treba tudi, ali obstajajo instrumenti, ki kažejo dolžino verige. Preveri se, ali se hitrosti med spuščanjem in izvlekom razlikujeta. Poleg tega je treba preveriti, ali je mogoče slišati ustrezen zvok. S spreminjanjem globine vode je treba preveriti, ali globina vode vpliva na delovanje sidra. Pri nizki hitrosti toka je treba preskusiti, ali plovni objekt niha in se po zasidranju zaustavi. Pri stalnem povečevanju toka je treba preskusiti, ali sidro drži plovni objekt na mestu. Če eno sidro ne drži plovnega objekta na mestu, je treba preveriti, ali plovni objekt stoji na mestu z dvema sidroma, če se uporabita dve sidri. |
x |
|
||||||||
37 |
Vleka (dejavnost med dvema plovnima objektoma) |
Med vleko se upošteva dinamika plovnega objekta in povezave z vrvjo. |
Območje izvajanja vaj za preverjanje funkcije vleke je lahko odprto morje. Poleg vlečnega ali vlečenega lastnega plovnega objekta je potreben še en plovni objekt (lasten plovni objekt ali prometni plovni objekt). Osnovni pogoj za vleko se lahko preskusi z namestitvijo vlečne vrvi med lasten in drug plovni objekt. Če to ni mogoče, je treba preveriti, ali obstaja vsaj alternativna metoda za določitev sile, ki jo povzroča navidezna vleka. Preveri se, ali lahko drug plovni objekt, ki se uporablja za pomoč pri vleki, pospeši vlečeni lasten plovni objekt in povzroči tudi zasuk z bočnim vlečenjem. Preveri se, ali lahko vlečeni lasten plovni objekt z ustreznimi manevri premika drug plovni objekt in ga zaustavi in ali je mogoče drug plovni objekt z bočnim vlečenjem tudi obračati. |
x |
|
||||||||
Prometni plovni objekti |
|||||||||||||
38 |
Količina prometnih plovnih objektov |
Na voljo je najmanj deset prometnih plovnih objektov. |
Preskus mora pokazati, ali se lahko zahtevana količina vključi v vajo. |
x |
x |
||||||||
39 |
Nadzor prometnih plovnih objektov |
Prometni plovni objekti lahko pluje po poteh, katerih kurz in hitrost se resničnostno spreminjata. |
Razpoložljivost nadzornih funkcij je treba preveriti z oblikovanjem nove vaje, ki vključuje prometni plovni objekt. |
x |
x |
||||||||
40 |
Način gibanja |
Dokaj nemoteno gibanje. |
Uporablja se preskusni postopek za nadzor prometnih plovnih objektov. |
x |
x |
||||||||
41 |
Vpliv vetra |
Prometni plovni objekt se odzove na določen veter z izkazanim kotom zanosa. |
Veter, ki se uporabi pri vaji, mora kazati spreminjanje kota zanosa na prometnem plovnem objektu glede na hitrost in smer vetra. |
x |
|
||||||||
42 |
Vpliv toka |
Prometni plovni objekt se odzove na določen tok z izkazanim kotom zanosa. |
Tok, uporabljen pri vaji, mora kazati spreminjanje kota zanosa na prometnem plovnem objektu glede na hitrost in smer toka. |
x |
x |
||||||||
43 |
Izsek in velikost slike |
Sistem vizualizacije omogoča pogled, ki zajame celotno obzorje (360 stopinj). Vodoravno polje pogleda se lahko pridobi s fiksnim pogledom, ki zajame vsaj 210°. in dodatnimi pogledi, ki jih je mogoče spreminjati, za preostali del obzorja. Navpični pogled omogoča pogled navzdol na vodo in navzgor proti nebu, kot bi bila vidna z običajnega krmilnega položaja v krmarnici. |
Vizualni pregled delujočega simulatorja. |
x |
|
||||||||
44 |
Ločljivost po sličicah |
Ločljivost dosega ločljivost človeškega očesa. Pri hitrosti slikanja (idealno > 50 sličic na sekundo, prikaz vsaj resničnostno gladke slike) ni opaziti tresljajev. |
Ločljivost je treba preveriti z vizualnim pregledom. |
x |
|
||||||||
45 |
Prikaz dodatnih podrobnosti in kakovost prikaza |
Stopnja podrobnosti sistema za prikaz presega poenostavljen prikaz. Kaže dober pogled na območje plovbe v vseh okoliščinah. |
Vizualni model je treba preveriti z vizualnim pregledom. |
x |
|
||||||||
46 |
Vodna gladina |
Valovi, ki jih ustvari plovni objekt, so odvisni od hitrosti plovnega objekta. Upošteva se globina vode. Valovi, ki jih ustvari veter, so odvisni od smeri in hitrosti vetra. |
Vizualni pregled mora pokazati, ali se valovi, ki jih ustvari plovni objekt, spreminjajo s hitrostjo plovnega objekta ter ali se valovi, ki jih ustvari veter, spreminjajo s smerjo in hitrostjo vetra. |
x |
|
||||||||
47 |
Sonce, luna, nebesna telesa |
Sonce in luna sledita 24-urnemu intervalu. Položaji ne ustrezajo natančno kraju in datumu simulacije. Nočno nebo lahko sestavljajo poljubne zvezde. |
Vizualni pregled mora pokazati, ali je mogoče sonce, luno in nebesna telesa spreminjati glede na dnevne ali nočne razmere ali razmere ob mraku |
x |
|
||||||||
48 |
Vreme |
Prikazane so nepremične plasti visokih oblakov. Poleg tega se lahko prikažejo padavine, meglice in megla. |
Vizualni pregled pokaže zahtevano raven podrobnosti. |
x |
|
||||||||
49 |
Hrup v okolju |
Hrup motorja je poustvarjen resničnostno. |
Hrup motorja je treba preskusiti v mirnem vremenu in na mirnem morju z oceno hrupa pri vseh hitrostih motorja. Ugotoviti je treba, ali je zvok motorja slišen in ali sta glasnost in zvok ustrezna. |
x |
x |
||||||||
50 |
Zunanji viri hrupa (npr. hrup motorja, zvočni opozorilni signali in sidro). |
Posamezni zvočni signali se predvajajo resničnostno, vendar jih ni mogoče slušno locirati. |
V prvem koraku se v krmarnici nepremičnega lastnega plovnega objekta eden za drugim aktivirajo vsi razpoložljivi zvočni signali. Oceni se, ali so zvočni signali resničnostni, kar zadeva zvok in glasnost. V drugem koraku se enaki zvočni signali aktivirajo na drugem plovnem objektu, razdalja do plovnega objekta pa se spremeni. Preskusiti je treba, ali se predvajajo pravilni zvočni signali in ali se glasnost predvajanja ustrezna. Vse delujoče pomožne pogonske enote (npr. sidra) v krmarnici se aktivirajo ločeno. Preveriti je treba, ali se status delovanja lahko slušno zazna. |
x |
|
||||||||
51 |
Zunanji hrup (zvočni signali) |
Zvočni signali s ciljnega plovnega objekta so slišni. |
Med vajo se zvočni signal odda s ciljnega plovnega objekta. |
|
x |
||||||||
52 |
Notranje zvočne informacije |
Zvočni signali z naprav na mostovih zvenijo resničnostno, vendar se predvajajo prek zvočnikov na konzoli simulatorja. |
Vsi zvočni signali vseh razpoložljivih naprav v krmarnici se aktivirajo eden za drugim. Preveri se, ali signale oddajajo same naprave ali zvočniki simulatorja in kako resničnostno zvenijo. |
x |
|
||||||||
53 |
Poslušanje |
Upravljavec je sposoben slišati vse zvoke, ki prihajajo iz krmarnice plovnega objekta. |
V okviru simulacije je treba preveriti, ali se zvoki iz krmarnice plovnega objekta prenašajo jasno in razumljivo ter ali je glasnost nastavljiva. |
x |
|
||||||||
54 |
Snemanje |
Zvoki iz krmarnice se snemajo sočasno s simulacijo. |
Vaja se izvede vključno z radijsko komunikacijo in zvoki. Pri ponovnem predvajanju se ustrezen zvočni posnetek predvaja sočasno s ponovitvijo simulacije. |
x |
|
||||||||
55 |
Skladnost radarja |
Kotna točnost za vodoravno smer je skladna z evropsko tehnično specifikacijo (ETSI) EN 302 194. Učinke, povezane z navpično omejenim kotom odpiranja, je mogoče opredeliti na primer pri prehodu pod mostovi. |
Skladnost v navpični smeri: simulacija prehoda pod mostom ob upoštevanju:
|
x |
x |
||||||||
56 |
Ločljivost |
Radarska simulacija ustvari resničnostno radarsko sliko. Radarska simulacija izpolnjuje zahteve evropske tehnične specifikacije ETSI EN 302 194 [1]. |
Ustrezno ločljivost je treba prikazati na razdalji 1 200 m: dva objekta z azimutno razdaljo 30 m je treba opredeliti kot dva ločena objekta. Dva objekta na razdalji 1 200 m v isti smeri z medsebojno razdaljo 15 m je treba opredeliti kot dva različna objekta. |
x |
x |
||||||||
57 |
Senčenje, ki ga povzroča lasten ali drug plovni objekt |
Senčenje ustreza trigonometričnim razmerjem, vendar ne upošteva sprememb dinamičnega položaja plovnega objekta. |
Senčenje, ki ga povzroči lasten plovni objekt, je treba preskusiti s približevanjem boji in določitvijo razdalje, ko je boja skrita za premcem plovnega objekta. Razdalja je resničnostna. Senčenje, ki ga povzroči drug plovni objekt, je treba preskusiti s postavitvijo dveh plovnih objektov v isti smeri. Ko se manjši plovni objekt postavi za večji plovni objekt, se manjši plovni objekt ne pojavi na prikazu na radarju. |
x |
x |
||||||||
58 |
Šum zaradi morja in dežja |
Nastavitev filtrov in njihov učinek ustrezajo številu dejanskih odobrenih naprav. |
Ocena se izvede z vključitvijo in nastavitvijo filtrov. |
x |
x |
||||||||
59 |
Lažni odmevi |
Ustvarijo se lažni odmevi. Poleg tega se frekvenca večkratnih odmevov resničnostno spreminja z razdaljo. |
Pri vaji z več ciljnimi plovnimi objekti so lažni odmevi vidni. Med preskusom mora opazovalec iskati moteče vplive in večkratne odmeve. |
x |
x |
||||||||
60 |
Globina vode |
Topografija dna je podrobno opisana z globinskimi črtami in sondiranji ali v kakršni koli drugi obliki z visoko resolucijo, če so na voljo podatki. |
Pri plovbi čez območje, ki ga je treba pregledati, je treba preveriti, ali globinomer kaže resničnostne vrednosti. |
x |
|
||||||||
61 |
Tok |
Tok je lahko poljubno določen z najmanj dvodimenzionalnimi vektorskimi polji visoke ločljivosti, prilagojene velikosti plovnega objekta in območju. |
Učinek toka je treba preskusiti tako, da se plovni objekt prepusti toku reke. Plovni objekt se resničnostno giblje s tokom. |
x |
x |
||||||||
62 |
Plimovanje |
Podatki o plimovanju so navedeni z grobo prostorsko ali časovno ločljivostjo ali obema. |
Učinek plimovanja na plavajoče objekte se lahko oceni s simulacijo po možnosti majhnega plavajočega objekta brez pogonskih ali drugih sil (npr. zaradi vetra ali vrvi). S spreminjanjem časa dneva se lahko preveri, ali sta tok plimovanja in vodostaj odvisna od časa in resničnostna. Vodostaj se lahko neposredno opazuje na globinomeru in se lahko evidentira za cel dan, da se primerja z izmerjenimi ali izračunanimi podatki. |
x |
|
||||||||
63 |
Veter |
Določijo se lahko nihanja in vektorska polja vetra, ki omogočajo lokalne spremembe. |
Če je na krovu „nameščen“ anemometer, instrument na mostu kaže relativno hitrost in smer vetra. Preskusiti je treba vpliv različnih polj vetra na dinamiko plovnega objekta. |
x |
|
||||||||
64 |
Dvo-/tridimenzionalni modeli nepremičnih objektov |
Dvodimenzionalne zamenjave objektov so dovoljene samo za objekte, ki so zelo oddaljeni in niso prepoznani. |
Medtem ko se plovni objekt giblje po celotnem območju simulacije, ki ga je treba potrditi, se opazujejo nepremični objekti. Ugotovi se lahko, na kakšni razdalji in kako se raven podrobnosti zmanjšuje ter ali se uporabljajo dvodimenzionalni modeli. |
x |
|
||||||||
65 |
Raven podrobnosti nepremičnih objektov |
Zaradi precejšnje ravni podrobnosti se lahko objekti zdijo resnični, čeprav so opazne poenostavitve oblike in površja. |
Naloži se območje usposabljanja, ki ga je treba oceniti, in nastavi se lasten plovni objekt. Najprej je treba proučiti, ali so opredeljeni vsi za plovbo pomembni objekti. Ozadje mora biti na prvi pogled resničnostno. |
x |
|
||||||||
66 |
Dnevni/nočni modeli premičnih objektov |
V temi je mogoče vsak objekt osvetliti. Za plovbo pomembni viri svetlobe lahko oddajajo svetlobo v skladu s predhodno določenimi značilnostmi. |
Naloži se območje usposabljanja, ki ga je treba oceniti, in nastavi se lasten plovni objekt. Čas simulacije je nastavljen na polnoč. Preveriti je treba, ali so vsi za plovbo pomembni objekti med simulacijo osvetljeni tako, kot so osvetljeni dejansko. Poleg tega je treba preveriti, ali so osvetljeni drugi objekti. Če ima programska oprema simulatorja to funkcijo, inštruktor vklaplja in izklaplja luči predvidenih objektov. |
x |
|
||||||||
67 |
Dvo-/tridimenzionalni modeli premičnih objektov |
Dvodimenzionalni objekti se uporabljajo samo v ozadju (velika razdalja), tako da so komaj opazni. Sicer se uporabljajo tridimenzionalni modeli. |
Naloži se območje usposabljanja, ki ga je treba oceniti, in izbere se lasten plovni objekt. Pluje se po celotnem območju usposabljanja; hkrati se uporabljajo, opazujejo in ocenjujejo razpoložljivi premični objekti, da se ugotovi, ali so proti opazovalcu usmerjene njihove ravne ploskve. |
x |
|
||||||||
68 |
Raven podrobnosti |
V primeru izboljšane ravni podrobnosti se predstavijo resničnostni objekti, čeprav so oblike in površine prikazane poenostavljeno. |
Lasten plovni objekt pluje na poljubno izbranem območju delovanja. Uporabijo se premični objekti, ki jih je mogoče oceniti. Prikazani so resničnostno. |
x |
|
||||||||
69 |
Nastavitev luči in dnevnih signalov |
Luči in prikazane signale je mogoče posamezno vklapljati/izklapljati, kar pomeni, da so vse luči in signali ločeno shranjeni v podatkovni zbirki in nameščeni v skladu z zahtevami dejanskega plovnega objekta in v skladu z veljavnimi predpisi za uporabljeni plovni objekt. |
V neposredni bližini prometnega plovnega objekta se uporabi lasten plovni objekt na katerem koli območju usposabljanja. Če je mogoče, upravljavec nastavi vse vrste dnevnih signalov in semaforjev na krovu prometnega plovnega objekta. Če simulator to omogoča, se uporabi še en lasten plovni objekt namesto prometnega plovnega objekta. Tudi na drugem lastnem plovnem objektu se nastavijo luči in dnevni signali. V krmarnici prvega plovnega objekta se preveri, katere luči in dnevni signali so vidni na obeh drugih plovnih objektih. |
x |
|
||||||||
70 |
Dnevni/nočni modeli |
Svetlobni viri lahko svetijo v skladu z določenimi značilnostmi. |
Lasten plovni objekt pluje na območju delovanja. Čas simulacije je nastavljen na 24.00. Uporabijo se vsi premični objekti, ki jih je mogoče oceniti. Če je to mogoče, upravljavec vklopi vse razpoložljive svetlobne vire, nameščene na objektih za vizualni pregled. |
x |
|
||||||||
71 |
Radarska odbojnost |
Odboj na radarski sliki je resničnosten in odvisen od zornega kota. |
Preveri se, ali odbojni objekti kažejo resničnosten odboj. |
x |
x |
||||||||
72 |
Odboji, ki jih povzročajo valovi in padavine. |
Odboji zaradi stanja morja so shranjeni za značilen vzorec valov, ki zajema tudi različne ravni stanja morja. Odboji zaradi padavin so prikazani resničnostno. |
Odboje zaradi stanja morja je treba preveriti z uporabo različnih višin in smeri valov. Preverijo se odboji zaradi padavin. |
x |
x |
||||||||
73 |
Valovi |
Stanje morja in smer valov se lahko prilagodita; plovni objekt se giblje resničnostno. |
Preveriti je treba, ali se gibanje plovnega objekta spreminja glede na stanje morja. Smeri in višina valov morajo biti vidne. |
x |
|
||||||||
74 |
Padavine |
Na voljo so vse vremenske razmere (omejena vidljivost, padavine z izjemo strele in nastajanje oblakov), kar zagotavlja celovito sliko. |
Vizualni pregled se izvede za preverjanje, ali se vidljivost lahko zmanjša. |
x |
|
||||||||
75. |
Prikaz na karti |
Celinski ECDIS v informacijskem prikazu mora izpolnjevati zahteve najnovejšega standarda, ki ga objavi Evropska unija ali Centralna komisija za plovbo po Renu (Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 909/2013 ali izdaja 2.3 celinskega ECDIS Centralne komisije za plovbo po Renu ali njena posodobljena različica). |
Preveriti je treba, ali je programska oprema za ECDIS certificirana in ali se uporablja elektronska navigacijska karta za plovbo po celinskih plovnih poteh. |
x |
|
||||||||
76. |
Merske enote |
Simulator uporablja enote za plovbo po evropskih celinskih plovnih poteh (km, km/h). |
Prikazane enote je treba oceniti. |
x |
x |
||||||||
77. |
Jezikovne možnosti |
Uporabljata se jezik izpita in/ali angleščina. |
Preveriti je treba jezik instrumentov. |
x |
x |
||||||||
78. |
Število vaj |
Omogočiti je treba pripravo, shranjevanje in izvajanje različnih vaj, ki jih je med izvajanjem mogoče spreminjati. |
Izvedejo se različne dejavnosti. |
x |
x |
||||||||
79. |
Število lastnih plovnih objektov |
Za vsak most se lahko naloži drug lasten plovni objekt. |
Predstavitev ločenih vaj na več mostovih (če je ustrezno). |
x |
|
||||||||
80. |
Shranjevanje podatkov |
Shraniti je treba vse vrednosti simulacije, potrebne za ponovno predvajanje simulacije, vključno z video in zvočnim posnetkom opravljanja izpita kandidata. |
Simulacija se začne in izvaja se shranjevanje. Simulacija se ponovno naloži in pregleda, da se ugotovi, ali so na voljo vsi ustrezni podatki posnetega izvajanja simulacije. |
x |
x |
||||||||
81. |
Shranjevanje prikazanega izpita |
Obstajati mora možnost ponovnega predvajanja v prostoru upravljavca ali v prostoru za zaključne sestanke. Radijsko komunikacijo je mogoče posneti. |
Vaja se ponovno predvaja. |
x |
x |
II. STANDARDI ZA UPRAVNI POSTOPEK ZA ODOBRITEV SIMULATORJEV UPRAVLJANJA PLOVIL IN SIMULATORJEV RADARJA
I. Postopek za odobritev simulatorjev, ki se uporabljajo pri izpitih iz točk (a) in (b) člena 17(3) Direktive (EU) 2017/2397
1. |
Subjekt, ki uporablja simulatorje za oceno kompetenc, pri pristojnem organu države članice vloži vlogo za odobritev,
|
2. |
Pristojni organ zagotovi, da se minimalne zahteve, določene v standardu za funkcionalne in tehnične zahteve simulatorjev, preverijo v skladu s preskusnim postopkom za vsak element. V ta namen pristojni organ uporabi strokovnjake, ki so neodvisni od subjekta, ki izvaja program usposabljanja. Strokovnjaki dokumentirajo preverjanje izpolnjevanja zahtev za vsak element. Če se s preskusnim postopkom potrdi, da so zahteve izpolnjene, pristojni organ odobri simulator. V odobritvi se navede, konkretno katero kompetenco je dovoljeno ocenjevati na zadevnem simulatorju. |
II. Obvestilo o odobritvi in sistem standardov kakovosti
1. |
Pristojni organ za odobritev simulatorjev o odobritvi simulatorja obvesti Evropsko komisijo in vse zadevne mednarodne organizacije, pri čemer navede vsaj naslednje:
|
2. |
Pristojni organ hrani vloge iz oddelka I.1(a) in dokumentacijo iz oddelka I.2 za sistem ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti iz člena 27 Direktive (EU) 2017/2397. |
(1) Ciljni plovni objekt se v celoti nadzoruje s simulatorjem in njegovo gibanje je lahko veliko enostavnejše kot gibanje lastnega plovnega objekta.
(2) Lasten plovni objekt je objekt v simulatorju, ki ga v celoti nadzoruje človek in zagotavlja vizualni prikaz scenarija.
PRILOGA IV
STANDARDI ZA ZDRAVSTVENO ZMOŽNOST
MERILA ZA ZDRAVSTVENO ZMOŽNOST ZA ZDRAVSTVENA STANJA (SPLOŠNA ZMOŽNOST, VID IN SLUH)
Uvod
Zdravnik, ki opravlja pregled, bi moral upoštevati, da ni mogoče pripraviti celovitega seznama meril za zdravstveno zmožnost, ki bi zajemal vsa možna stanja in različne načine njihovega izražanja ter prognoze. Načela, na katerih temelji pristop, uporabljen v preglednici, se lahko pogosto ekstrapolirajo na stanja, ki v njej niso zajeta. Odločitve o zmožnosti v primeru zdravstvenih težav so odvisne od natančne klinične ocene in analize, poleg tega pa je treba pri sprejemanju odločitve o zmožnosti upoštevati naslednje:
• |
Zdravstvena zmožnost, ki zajema fizično in psihično zmožnost, pomeni stanje brez bolezni ali invalidnosti, ki bi osebi, ki dela na krovu plovnega objekta za plovbo po celinskih plovnih poteh, onemogočala kar koli od naslednjega:
|
• |
Navedena zdravstvena stanja so običajni primeri stanj, zaradi katerih lahko člani posadke postanejo nezmožni za delo. Seznam se lahko uporablja tudi za določitev ustreznih omejitev glede zmožnosti. Navedena merila lahko zagotavljajo le smernice za zdravnike in ne nadomeščajo utemeljenega zdravniškega mnenja. |
• |
Posledice dela in življenja na celinskih vodah so zelo različne ter so odvisne od naravne anamneze posameznega stanja in možnosti zdravljenja. Za sprejetje odločitve o zmožnosti se uporabita poznavanje stanja in ocena njegovih značilnosti pri posamezniku, pri katerem se izvaja pregled. |
• |
Če zdravstvene zmožnosti ni mogoče v celoti dokazati, se lahko sprejmejo blažilni ukrepi in uvedejo omejitve, pod pogojem, da zagotavljajo enakovredno varnost plovbe. Seznam blažilnih ukrepov in omejitev je dodan opombam k temu besedilu. Po potrebi se sklicevanja na take blažilne ukrepe in omejitve navedejo v opisih meril za zdravstveno zmožnost. |
Preglednica je oblikovana na naslednji način:
Stolpec 1: Mednarodna klasifikacija bolezni Svetovne zdravstvene organizacije, 10. revizija (ICD-10). Oznake so navedene kot pomoč za analizo in zlasti mednarodno zbiranje podatkov.
Stolpec 2: Splošno ime stanja ali skupine stanj s kratko obrazložitvijo njihovega pomena za delo na celinskih plovnih poteh.
Stolpec 3: Merila za zdravstveno zmožnost, na katerih temelji odločitev: nezmožnost.
Stolpec 4: Merila za zdravstveno zmožnost, na katerih temelji odločitev: zmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob katerem koli času.
Obstajata dva dodatka:
Dodatek 1 Ustrezna merila za vid iz diagnostične oznake H00–59 in
Dodatek 2 Ustrezna merila za sluh iz diagnostične oznake H68–95.
ICD 10 Diagnostične oznake |
Stanje Utemeljitev meril |
Nezmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob katerem koli času
|
Zmožnost izvajanja dodeljenih nalog ob katerem koli času |
||||||
A00–B99 |
OKUŽBE |
|
|
||||||
A00–09 |
Črevesne infekcijske bolezni Prenos na druge, ponovitev |
T – Če je odkrita medtem, ko je oseba na kopnem (trenutni simptomi ali čakanje na rezultate preiskav o statusu prenašalca bolezni), ali v primeru potrjenega statusa prenašalca bolezni, dokler se ne dokaže odprava okužbe |
Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo |
||||||
A15–16 |
Pljučna tuberkuloza Prenos na druge, ponovitev |
T – Pozitiven presejalni test ali klinična anamneza, do zaključka preiskav. Če je oseba okužena, dokler se njeno stanje z zdravljenjem ne stabilizira in ni potrjena odsotnost okužbe P – Poslabšanje stanja ali velika škoda zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti |
Uspešno zaključeno zdravljenje |
||||||
A50–64 |
Infekcije, prenosljive pretežno s spolnimi odnosi Akutna okvara, ponovitev |
T – Če so odkrite, medtem ko je oseba na kopnem: do potrjene diagnoze, začetka zdravljenja in uspešnega zaključka zdravljenja. P – Poznejši škodljivi zapleti, ki jih ni mogoče zdraviti |
Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo |
||||||
B15 |
Hepatitis A Prenosljiv z okuženo hrano ali vodo |
T – Dokler se ne pozdravi zlatenica ali vzpostavi toleranca za telesno aktivnost |
Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo |
||||||
B16–19 |
Hepatitis B Prenosljiv s stikom s krvjo ali z drugimi telesnimi tekočinami. Možnost trajne okvare jeter in raka jeter |
T – Dokler se ne pozdravi zlatenica ali vzpostavi toleranca za telesno aktivnost P – Dolgotrajna okvara jeter s simptomi, ki vplivajo na varno delo, ali z verjetnostjo zapletov |
Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo. Zmožnost za delo z največ dveletno časovno omejitvijo |
||||||
|
Hepatitis C Prenosljiv s stikom s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami. Možnost trajne okvare jeter |
T – Dokler se ne pozdravi zlatenica ali vzpostavi toleranca za telesno aktivnost P – Dolgotrajna okvara jeter s simptomi, ki vplivajo na varno delo, ali z verjetnostjo zapletov |
Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo |
||||||
B20–24 |
Bolezen, ki jo povzroča virus človeške imunske pomanjkljivosti [HIV] Prenosljiv s stikom s krvjo ali z drugimi telesnimi tekočinami. Napredovanje v bolezni, povezane s HIV, ali aids |
T – Dobra ozaveščenost o stanju in polno upoštevanje priporočil glede zdravljenja P – Nereverzibilne škodljive bolezni, povezane s HIV Še vedno trajajoči škodljivi učinki zdravil |
Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo. Zmožnost za delo z največ dveletno časovno omejitvijo |
||||||
A00–B99 niso navedene ločeno |
Druga okužba Osebna okvara, okužba drugih |
T – V primeru resne okužbe in resnega tveganja prenosa P – Če obstaja stalna verjetnost ponovitve ponavljajočih se škodljivih ali nalezljivih bolezni |
Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo |
||||||
C00–48 |
NEOPLAZME |
|
|
||||||
C00–D48 |
Maligne neoplazme – vključno z limfomom, levkemijo in podobnimi stanji Ponovitev – zlasti akutni zapleti, npr. samopoškodovanje v primeru krvavitve |
T – Do zaključka preiskav, zdravljenja in ocene prognoze P – Dolgotrajna okvara s simptomi, ki vplivajo na varno delo, ali z veliko verjetnostjo ponovitve |
Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo Se potrdi z uradno presojo specialista |
||||||
D50–89 |
BOLEZNI KRVI IN KRVOTVORNIH ORGANOV |
||||||||
D50–59 |
Anemija/motnje zaradi nepravilnega hemoglobina Zmanjšana toleranca za telesno aktivnost. Občasne anomalije rdečih krvničk |
T – Dokler ni raven hemoglobina normalna ali stabilna P – Huda ponavljajoča se ali dolgotrajna anemija ali škodljivi simptomi zaradi razkroja rdečih krvničk, ki jih ni mogoče zdraviti |
Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo |
||||||
D73 |
Odstranitev vranice (anamneza operacije) Večja dovzetnost za nekatere okužbe |
T – Do zaključka kliničnega zdravljenja in vzpostavitve tolerance za fizično aktivnost |
Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo |
||||||
D50–89 niso navedene ločeno |
Druge bolezni krvi in krvotvornih organov Različne – ponovitev nenormalne krvavitve in morda tudi manjša toleranca za telesno aktivnost ali nizka odpornost na okužbe |
T – V času preiskav P – Kronične motnje koagulacije |
Presoja posameznega primera |
||||||
E00–90 |
ENDOKRINE IN PRESNOVNE (METABOLIČNE) BOLEZNI |
||||||||
E10 |
Sladkorna bolezen – uporaba inzulina Akutna okvara zaradi hipoglikemije. Zapleti zaradi izgube nadzora nad ravnijo glukoze v krvi. Večja verjetnost težav z vidom, nevroloških težav in težav s srcem |
T – V primeru pomanjkanja:
P – Če se ne nadzoruje ustrezno in se ne upoštevajo priporočila glede zdravljenja. Anamneza hipoglikemije ali neozaveščenost o hipoglikemiji. Škodljivi zapleti zaradi sladkorne bolezni |
Presoja posameznega primera z največ petletno časovno omejitvijo. Če obstajajo dokazi o ustreznem nadzoru, polnem upoštevanju priporočil glede zdravljenja in dobri ozaveščenosti o hipoglikemiji. Navede se lahko omejitev 04*** |
||||||
E11–14 |
Sladkorna bolezen – zdravljena brez inzulina. Zdravljenje z drugimi zdravili Prehod na uporabo inzulina, večja verjetnost težav z vidom, nevroloških težav in težav s srcem |
T – V primeru pomanjkanja:
|
Ko se stabilizira, v odsotnosti škodljivih zapletov: zmožnost za delo z največ petletno časovno omejitvijo |
||||||
Sladkorna bolezen – brez uporabe inzulina; zdravljenje samo z dieto Prehod na uporabo inzulina, večja verjetnost težav z vidom, nevroloških težav in težav s srcem |
T – V primeru pomanjkanja:
|
Ko se stabilizira, v odsotnosti škodljivih zapletov: zmožnost za delo z največ petletno časovno omejitvijo |
|||||||
E65–68 |
Debelost in druge vrste prenahranjenosti – majhna ali velika Nevarnost samopoškodbe, zmanjšana mobilnost in toleranca za fizično aktivnost pri opravljanju rutinskih nalog in nalog v izrednih razmerah. Večja verjetnost sladkorne bolezni, arterijske bolezni in artritisa |
T – Če ni mogoče izvajati nalog, pomembnih za varnost, so rezultati preskusa zmogljivosti ali fizične aktivnosti slabi ali je indeks telesne teže (BMI) ≥ 40 (stopnja debelosti 3) P – Nalog, pomembnih za varnost, ni mogoče izvajati; rezultati preskusa zmogljivosti ali fizične aktivnosti so slabi in ni mogoče doseči izboljšav |
Sposobnost za opravljanje dodeljenih rutinskih nalog in nalog v izrednih razmerah, ki so pomembne za varnost. Navedeta se lahko omejitvi 07*** ali/in 09*** |
||||||
E00–90 niso navedene ločeno |
Druga endokrina in presnovna bolezen (bolezen ščitnice, bolezen nadledvične žleze, vključno z Addisonovo boleznijo, bolezen hipofize, jajčnikov in testisov) Verjetnost ponovitve ali zapletov |
T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do enega leta po začetni diagnozi ali poslabšanju stanja, v katerem je bil opravljen redni pregled P – V primeru dolgotrajne okvare, potrebe po pogostem prilagajanju zdravil ali večje verjetnosti hujših zapletov |
Presoja posameznega primera: Če je zdravljenje z zdravili stabilno in nadzor stanj ni pogost, ni nobene okvare, verjetnost zapletov pa je zelo majhna |
||||||
F00–99 |
ORGANSKE, VKLJUČNO SIMPTOMATSKE, DUŠEVNE MOTNJE |
||||||||
F10 |
Zloraba alkohola(odvisnost) Ponovitev, nesreče, nepredvidljivo vedenje/učinkovitost pri zagotavljanju varnosti |
T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do enega leta po začetni diagnozi ali poslabšanju stanja, v katerem je bil opravljen redni pregled P – Če se zloraba ne preneha ali obstaja soobolevnost, če obstaja verjetnost napredovanja ali poslabšanja stanja na delovnem mestu |
Za tri zaporedna leta: zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo, z omejitvama 04*** in 05***. Nato: zmožnost za delo za triletno obdobje z omejitvama 04*** in 05***. Nato: zmožnost za delo brez omejitev za zaporedna obdobja dveh, treh in petih let, brez ponovitve in soobolevnosti, če krvna preiskava ob koncu vsakega obdobja ne kaže težav |
||||||
F11–19 |
Odvisnost od drog/dolgotrajna zloraba snovi, vključno z uporabo prepovedanih drog in odvisnostjo od predpisanih zdravil Ponovitev, nesreče, nepredvidljivo vedenje/učinkovitost pri zagotavljanju varnosti |
T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do enega leta po začetni diagnozi ali poslabšanju stanja, v katerem je bil opravljen redni pregled P – Če se odvisnost ne preneha ali obstaja soobolevnost, če obstaja verjetnost napredovanja ali poslabšanja stanja na delovnem mestu |
Za tri zaporedna leta: zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo, z omejitvama 04*** in 05***. Nato: zmožnost za delo za triletno obdobje z omejitvama 04*** in 05***. Nato: zmožnost za delo brez omejitev za zaporedna obdobja dveh, treh in petih let, brez ponovitve in soobolevnosti, če krvna preiskava ob koncu vsakega obdobja ne kaže težav |
||||||
F20-31 |
Psihoza (akutna) – bodisi organska, shizofrena ali druga kategorija, navedena v ICD. Ponavljajoče se bipolarne (manično depresivne) motnje, ki povzročajo spremembe dojemanja/zaznavanja, nezgode, nepredvidljivo in nevarno vedenje |
Po enkratni epizodi s sprožilnimi dejavniki: T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do treh mesecev po začetni diagnozi |
Če se član posadke krova zaveda svojega stanja, upošteva priporočila glede zdravljenja in ne občuti škodljivih učinkov zdravil: zmožnost za delo z omejitvijo 04***. Navede se lahko omejitev 05***. Zmožnost za delo brez omejitve: eno leto po epizodi, pod pogojem, da se sprožilni dejavniki lahko in se vedno preprečijo Časovna omejitev: prvi dve leti, šest mesecev. Naslednjih pet let, eno leto |
||||||
|
Po enkratni epizodi brez sprožilnih dejavnikov ali več kot eni epizodi s sprožilnimi dejavniki ali brez njih: T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do preteka dveh let od zadnje epizode. P – Več kot ena epizoda ali stalna verjetnost ponovitve. Merila za zmožnost z omejitvami ali brez njih niso izpolnjena |
Če ni prišlo do poslabšanja stanja in se dve leti niso uporabljala zdravila: zmožnost za delo, če je zdravnik specialist ugotovil, da je mogoče vzrok nedvoumno opredeliti kot prehoden in je poslabšanje stanja zelo malo verjetno |
|||||||
F32–38 |
Razpoloženjske/afektivne motnje. Stanje hude anksioznosti, depresija ali katera koli druga duševna motnja, ki lahko zmanjša učinkovitost Ponovitev, zmanjšana učinkovitost, zlasti v izrednih razmerah |
T – Med akutno fazo, med preiskavami ali ob pojavu škodljivih simptomov ali stranskih učinkov zdravil. P – Dolgotrajni ali ponavljajoči se škodljivi simptomi |
Po popolnem okrevanju in celoviti proučitvi posameznega primera. Ocena zmožnosti za delo se lahko navede glede na značilnosti in resnost motnje razpoloženja. Časovna omejitev: prvi dve leti, šest mesecev. Navedeta se lahko omejitvi 04*** in/ali 07***. Naslednjih pet let, eno leto |
||||||
Razpoloženjske/afektivne motnje. Blagi ali reaktivni simptomi anksioznosti/depresije. Ponovitev, zmanjšana učinkovitost, zlasti v izrednih razmerah |
T – Dokler simptomi ne izginejo in se ne prenehajo jemati zdravila P – Dolgotrajni ali ponavljajoči se škodljivi simptomi |
Če škodljivi simptomi izginejo ali ni več škodljivih stranskih učinkov zdravil. Navedeta se lahko omejitvi 04*** in/ali 07***. |
|||||||
F00–99 niso navedene ločeno |
Druge motnje npr. motnje osebnosti in pozornosti (ADHD) ter motnje v razvoju (npr. avtizem). Zmanjšanje učinkovitosti in zanesljivosti ter vpliv na odnose |
P – Če se šteje, da imajo za varnost pomembne posledice |
Ni predvidenih negativnih učinkov med delom. Incidenti v prejšnjih obdobjih zaposlitve. Navedeta se lahko omejitvi 04*** in/ali 07*** |
||||||
G00–99 |
BOLEZNI ŽIVČEVJA |
||||||||
G40–41 |
Enkratni napad Poškodovanje plovnega objekta in drugih ter samopoškodovanje zaradi napadov |
Enkratni napad T – V času preiskav in eno leto po napadu |
Eno leto po napadu in ob rednem jemanju zdravil: zmožnost za delo z omejitvijo 04*** Zmožnost za delo brez omejitev: eno leto po napadu in eno leto po zaključku zdravljenja |
||||||
Epilepsija – brez sprožilnih dejavnikov (več napadov) Poškodovanje plovnega objekta in drugih ter samopoškodovanje zaradi napadov |
T – V času preiskav in dve leti po zadnjem napadu P – Ponavljajoči se napadi, ki se ne obvladujejo z zdravili |
Brez jemanja ali ob rednem jemanju zdravil z ustreznim upoštevanjem navodil: zmožnost za delo z omejitvijo 04*** Zmožnost za delo brez omejitev, če oseba nima napadov in ne jemlje zdravil vsaj deset let |
|||||||
Epilepsija – ki jo povzročijo alkohol, zdravila, poškodba glave (več napadov) Poškodovanje plovnega objekta in drugih ter samopoškodovanje zaradi napadov |
T – V času preiskav in dve leti po zadnjem napadu P – Ponavljajoči se napadi, ki se ne obvladujejo z zdravili |
Brez jemanja ali ob rednem jemanju zdravil z ustreznim upoštevanjem navodil: zmožnost za delo z omejitvijo 04*** Zmožnost za delo brez omejitev, če oseba nima napadov in ne jemlje zdravil vsaj pet let |
|||||||
G43 |
Migrena (pogosti napadi, ki povzročajo nezmožnost za delo) Verjetnost ponovitve napadov, zaradi katerih človek ni sposoben za delo |
P – Pogosti napadi, ki povzročajo nezmožnost za delo |
Ni predvidenih negativnih učinkov med delom, ki bi povzročali nezmožnost za delo. Brez incidentov v prejšnjih obdobjih zaposlitve |
||||||
G47 |
Apneja v spanju Utrujenost in epizode spanja med delom |
T – Dokler se zdravljenje ne začne in ni uspešno tri mesece P – Zdravljenje ni uspešno ali se ne upoštevajo priporočila glede zdravljenja |
Ko je zdravljenje tri mesece dokazano učinkovito. Polletne ocene upoštevanja priporočil glede zdravljenja. Navede se lahko omejitev 05*** |
||||||
Narkolepsija Utrujenost in epizode spanja med delom |
T – Dokler ni vsaj dve leti nadzorovana z zdravljenjem P – Zdravljenje neuspešno ali se ne upoštevajo priporočila glede zdravljenja |
Če specialist potrdi vsaj dveletni popoln nadzor nad zdravljenjem: zmožnost za delo z omejitvijo 04*** |
|||||||
G00–99 niso navedene ločeno |
Druge organske bolezni živčevja npr. multipla skleroza, Parkinsonova bolezen. Ponovitev/napredovanje. Omejitve glede mišične moči, ravnotežja, koordinacije in gibljivosti |
T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja P – Če omejitve vplivajo na varno delo ali onemogočajo izpolnjevanje zahtev glede telesne zmogljivosti |
Presoja posameznega primera na podlagi zahtev glede dela in ravnanja v izrednih razmerah, v skladu z nasvetom specialista za nevropsihiatrijo |
||||||
R55 |
Sinkopa in druge motnje zavesti Ponovitev, ki povzroči poškodbo ali izgubo nadzora |
T – Dokler potekajo preiskave, da se ugotovi, iz katerega osnovnega zdravstvenega stanja izvira, in dokaže nadzor tega stanja. Dogodek je: |
|
||||||
(a) Preprosta omedlevica/idiopatska sinkopa
|
Presoja posameznega primera. Navede se lahko omejitev 04*** |
||||||||
(b) Ni preprosta omedlevica/idiopatska sinkopa. Nepojasnjena motnja: ni ponavljajoča se in v zvezi z njo ni ugotovljeno, da bi izvirala iz osnovnega srčnega, presnovnega ali nevrološkega stanja T – Štirje tedni |
Presoja posameznega primera. Navede se lahko omejitev 04***. |
||||||||
(c) Motnja: ponavljajoča se ali obstaja možnost, da izvira iz osnovnega srčnega, presnovnega ali nevrološkega stanja T – Obstaja možnost, da izvira iz osnovnega stanja, ki ga ni mogoče opredeliti ali zdraviti: šest mesecev po dogodku, če ni ponovitev T – Obstaja možnost, da izvira iz osnovnega stanja ali stanja, ugotovljenega in zdravljenega en mesec po uspešnem zdravljenju.
(d)Motnja zavesti z značilnostmi, ki kažejo na napad. Pojdi na G40–41 P – Za vse zgoraj navedeno, če se ponavljajoče se epizode nadaljujejo, kljub celoviti preiskavi in ustreznemu zdravljenju |
|
||||||||
T90 |
Intrakranialna operacija/poškodba, vključno z zdravljenjem vaskularnih anomalij ali hudo poškodbo glave s poškodbo možganov. Poškodovanje ladje in drugih ter samopoškodovanje zaradi napadov. Okvare kognitivne, senzorične ali motorične funkcije. Ponovitev ali zapleti osnovnega stanja |
T – Za eno leto ali dlje, dokler ni verjetnost napada majhna*, na podlagi nasveta specialista P – Dolgotrajna okvara, ki izhaja iz osnovnega stanja ali poškodbe ali ponavljajoči se napadi |
Po najmanj enem letu, če je verjetnost napada majhna* in ni nobene okvare, ki bi izhajala iz osnovnega stanja ali poškodbe: zmožnost za delo z omejitvijo 04*** Zmožnost za delo brez omejitev, če ni okvare, ki bi izhajala iz osnovnega stanja ali poškodbe, in oseba ne jemlje zdravil proti epilepsiji. Verjetnost napada zelo majhna* |
||||||
H00-99 |
BOLEZNI OČI IN UŠES |
||||||||
H00-59 |
Okvare oči: napredujoče ali ponavljajoče se (npr. glavkom, degeneracija makule, diabetična retinopatija, retinitis pigmentoza, keratokonus, diplopija, blefarospazem, uveitis, vnetje roženice in odstop mrežnice) Nezmožnost izpolnjevanja meril v prihodnosti, tveganje ponovitve |
T – Začasna nezmožnost izpolnjevanja ustreznih meril za vid (glej Dodatek 1) in majhna verjetnost poznejšega poslabšanja ali ponovitve s škodljivi posledicami po zdravljenju ali okrevanju P – Nezmožnost izpolnjevanja ustreznih meril za vid (glej Dodatek 1) ali, v primeru zdravljenja, večja verjetnost poznejšega poslabšanja ali ponovitve s škodljivimi posledicami |
Zelo majhna verjetnost ponovitve. Napredovanje do stopnje, ko merila za vid niso izpolnjena v obdobju veljavnosti potrdila, je zelo malo verjetno. |
||||||
H65-67 |
Vnetje ušesa – zunanjega ali srednjega Ponavljajoče se, tveganje kot vir okužbe pri osebah, ki ravnajo z živili, težave pri uporabi opreme za varovanje sluha |
T – Ni simptomov, ki bi vplivali na varno delo P – Če ima oseba, ki ravna z živili, kronični izcedek iz ušes |
Učinkovito zdravljenje, brez verjetnosti ponovitve |
||||||
H68-95 |
Okvare ušesa: progresivna (npr. otoskleroza) |
T – Začasna nezmožnost izpolnjevanja ustreznih meril za sluh (glej Dodatek 2) in majhna verjetnost poznejšega poslabšanja ali ponovitve s škodljivi posledicami po zdravljenju ali okrevanju P – Nezmožnost izpolnjevanja ustreznih meril za sluh (glej Dodatek 2) ali, v primeru zdravljenja, večja verjetnost poznejšega poslabšanja ali ponovitve s škodljivimi posledicami |
Zelo nizka stopnja ponovitve*. Napredovanje do stopnje, ko merila za sluh niso izpolnjena v obdobju veljavnosti spričevala, je zelo malo verjetno. |
||||||
H81 |
Ménierova bolezenin druge oblike kronične ali ponavljajoče se vrtoglavice, ki povzročajo nezmožnost za delo Nezmožnost ohranjanja ravnotežja, kar povzroča izgubo gibljivosti in slabost |
T – V akutni fazi P – Pogosti napadi, ki povzročajo nezmožnost za delo |
Majhna verjetnost* škodljivih učinkov med delom |
||||||
I00-99 |
BOLEZNI OBTOČIL |
||||||||
I05-08 I34-39 |
Prirojena srčna bolezen in bolezen srčne zaklopke(vključno z operacijo, povezano s tema boleznima). Šum na srcu, v zvezi s katerim predhodno niso bile opravljene preiskave Verjetnost napredovanja, omejitve glede telesne aktivnosti |
T – Do zaključka preiskav in, po potrebi, uspešnega zdravljenja P – Če je toleranca za telesno aktivnost omejena ali se pojavijo epizode nezmožnosti ali če poteka zdravljenje z antikoagulanti ali če obstaja stalna velika verjetnost škodljive epizode |
Presoja posameznega primera na podlagi nasveta kardiologa |
||||||
I10–15 |
Hipertenzija Večja verjetnost ishemične bolezni srca, poškodbe oči in ledvic ter kapi. Možnost akutne hipertenzijske epizode |
T – Običajno, če je vrednost sistoličnega krvnega tlaka > 160 ali diastoličnega krvnega tlaka > 100 mm Hg, do zaključka preiskav in, po potrebi, uspešnega zdravljenja P – Če je vrednost sistoličnega krvnega tlaka dolgotrajno > 160 ali diastoličnega krvnega tlaka > 100 mm Hg, z zdravljenjem ali brez njega |
Če se oseba zdravi in ne obstajajo škodljivi učinki stanja ali jemanja zdravil |
||||||
I20–25 |
Bolezni srca tj. miokardni infarkt, elektrokardiografski dokaz preteklega miokardnega infarkta ali novo ugotovljeni levokračni blok, angina, srčni infarkt, zamašitev presadka po premostitveni operaciji koronarnih arterij, koronarna angioplastika Nenadna izguba zmogljivosti, omejitev telesne aktivnosti. Težave z obvladovanjem srčnega dogodka pri delu |
T – Tri mesece po začetni preiskavi in zdravljenju, dlje časa, če simptomi ne izginejo, in v primeru večje verjetnosti ponovitve zaradi patoloških ugotovitev P – Če merila za izdajo potrdila niso izpolnjena in je verjetno nadaljnje zmanjševanje verjetnosti ponovitve |
V primeru zelo nizke stopnje ponovitve* in polnega upoštevanja priporočil glede zmanjševanja tveganja ter če ne obstajajo pomembne težave, povezane s soobolevnostjo, se sprva izda šestmesečno potrdilo, nato pa letno potrdilo. Nizka stopnja ponovitve*: zmožnost za delo z omejitvijo 04*** Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo |
||||||
I44–49 |
Srčna aritmija in motnje prevajanja (vključno s tistimi, povezanimi s srčnimi spodbujevalniki in vsadnimi kardioverter defibrilatorji (ICD)) Verjetnost okvare zaradi ponovitve, nenadna izguba zmogljivosti, omejitev telesne aktivnosti Na delovanje srčnega spodbujevalnika/ICD lahko vplivajo močna električna polja |
T – Do zaključka preiskav, zdravljenja in potrjene ustreznosti zdravljenja P – Če obstajajo simptomi, ki povzročajo nezmožnost za delo, ali velika verjetnost okvare zaradi ponovitve, vključno z vsadkom ICD |
Nizka stopnja ponovitve*: zmožnost za delo z omejitvijo 04*** Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo |
||||||
I61–69 G46 |
Ishemična možgansko-žilna bolezen (kap ali prehodni ishemični napad) Večja verjetnost ponovitve, nenadna izguba zmogljivosti, omejitev gibljivosti. Dovzetnost za razvoj druge žilne bolezni, ki povzroči nenadno izgubo zmogljivosti |
T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja Do treh mesecev po začetni diagnozi P – Če preostali simptomi vplivajo na naloge ali obstaja pomembna velika verjetnost ponovitve |
Presoja zmožnosti opravljanja nalog za posamezni primer Navedena je omejitev 04***. Presoja vključuje verjetnost prihodnjih srčnih dogodkov. Sposobnost doseganja zmogljivosti za opravljanje dodeljenih rutinskih nalog in nalog v izrednih razmerah, ki so pomembne za varnost Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo |
||||||
I73 |
Ateroskleroza arterij s klavdikacijo Verjetnost druge žilne bolezni, ki povzroči nenadno izgubo zmogljivosti. Omejitve zmogljivosti za telesno aktivnost |
T – Do opravljene presoje P – Če oseba ni zmožna opravljati nalog |
Zmožnost za delo z omejitvijo 04***, če so simptomi blagi in ne ovirajo izvajanja bistvenih nalog ali če se odpravijo z operacijo ali drugim zdravljenjem. Ocena verjetnosti prihodnjih srčnih dogodkov. Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo |
||||||
I83 |
Varice (krčne žile) Možnost krvavenja ob poškodbi, spremembe na koži in razjede |
T – Do zaključka zdravljenja, če obstajajo škodljivi simptomi. Po operaciji do enega meseca |
Brez škodljivih simptomov ali zapletov |
||||||
I80.2–3 |
Globoka venska tromboza/pljučna embolija Verjetnost ponovitve in hude pljučne embolije. Verjetnost krvavenja zaradi zdravljenja z antikoagulanti |
T – Do zaključka preiskav in zdravljenja ter običajno med kratkotrajnim zdravljenjem z antikoagulanti P – Upoštevajte v primeru ponavljajočih se dogodkov ali pri trajnem zdravljenju z antikoagulanti |
Oseba se lahko šteje kot zmožna za delo z majhno verjetnostjo za poškodbe po stabilizaciji odmerka antikoagulantov z rednim spremljanjem ravni koagulacije |
||||||
I00–99 niso navedene ločeno |
Druge bolezni srca, npr. kardiomiopatija, perikarditis, odpoved srca Verjetnost ponovitve, nenadna izguba zmogljivosti, omejitev fizične aktivnosti |
T – Do zaključka preiskav, zdravljenja in potrjene ustreznosti zdravljenja P – V primeru škodljivih simptomov ali verjetnosti okvare zaradi ponovitve |
Presoja posameznega primera na podlagi poročil specialista |
||||||
J00–99 |
BOLEZNI DIHAL |
||||||||
J02–04 J30–39 |
Bolezni nosu, grla in sinusov Škodljive za posameznika. Prenos okužbe na hrano/druge člane posadke v določenih pogojih |
T – Dokler ne izginejo simptomi, ki vplivajo na varno delo P – Če so škodljive in ponavljajoče se |
Po zaključku zdravljenja, če noben dejavnik ne kaže na ponovitev |
||||||
J40–44 |
Kronični bronhitis in/ali emfizem Zmanjšana toleranca za telesno aktivnost in škodljivi simptomi |
T – V primeru akutne epizode P – V primeru ponavljajočih se hudih ponovitev ali nezmožnosti izpolnitve splošnih standardov za zmožnost ali škodljive kratke sape |
Upoštevajte zmožnost za delo v izrednih razmerah. Sposobnost za opravljanje dodeljenih rutinskih nalog in nalog v izrednih razmerah, ki so pomembne za varnost. Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo |
||||||
J45–46 |
Astma (podrobna presoja na podlagi informacij specialista o vseh novozaposlenih) Nepredvidene epizode hude zadihanosti |
T – Do zaključka zdravljenja epizode, proučitve vzroka (vključno z morebitno poklicno povezavo) in vzpostavitve učinkovitega režima zdravljenja Pri osebah, mlajših od 20 let, ki so bile v zadnjih treh letih sprejete v bolnišnico ali jemale oralne steroide P – V primeru verjetnosti nenadnega življenjsko nevarnega astmatičnega napada pri delu ali anamneze nenadzorovane astme, tj. večkratni pretekli sprejemi v bolnišnico |
Zmožnost za delo v primeru astme v odrasli dobi** z ustreznim nadzorom z inhalatorji in brez epizod, zaradi katerih bi bil potreben sprejem v bolnišnico, ali uporabe oralnih steroidov v zadnjih dveh letih ali anamnezo astme ali astme, ki jo povzroči telesna aktivnost in zahteva redno zdravljenje |
||||||
J93 |
Pnevmotoraks (spontani ali poškodbeni) Akutna poslabšanje zaradi ponovitve |
T – Običajno 12 mesecev po prvi epizodi P – Po ponavljajočih se epizodah, razen če se izvede plevrektomija ali plevrodeza |
Običajno 12 mesecev po epizodi ali krajše obdobje po nasvetu specialista |
||||||
K00–99 |
BOLEZNI PREBAVIL |
||||||||
K01–06 |
Zdravje ustne votline Akutna bolečina zaradi zobobola. Ponavljajoče se okužbe ust in dlesni |
T – Dokler ne izginejo simptomi, ki vplivajo na varno delo |
Če se zobje in dlesni (same dlesni brez manjkajočih zob in z dobro prilagajočo se zobno protezo, ki se dobro vzdržuje) zdijo zdravi. Brez kompleksne proteze ali, če je bil v zadnjem letu opravljen zobozdravniški pregled, z zaključenim nadaljnjim spremljanjem in brez težav od takrat |
||||||
K25–28 |
Peptični ulkus Ponovitev z bolečino, krvavitev ali perforacija |
T – Dokler se ne zaceli ali pozdravi z operacijo ali nadzorovanjem bakterije helikobakter in običajno trimesečno dieto P – Če ulkus kljub operaciji in zdravilom ne izgine |
V primeru zdravljenja in običajne trimesečne diete |
||||||
K40–41 |
Hernije – ingvinalna ali femoralna Verjetnost zadušitve |
T – Do zaključka preiskav, da se potrdi, da ne obstaja verjetnost zadušitve, in, po potrebi, zdravljenja |
Če se zadovoljivo zdravi ali če kirurg sporoči, da ni verjetnosti zadušitve |
||||||
K42–43 |
Hernije – umbilikalna, ventralna Nestabilnost trebušne stene pri sklanjanju in dviganju |
Presoja posameznega primera glede na resnost simptomov ali okvaro. Upoštevajte posledice rednega fizičnega napora, ki vključuje celo telo |
Presoja posameznega primera glede na resnost simptomov ali okvaro. Upoštevajte posledice rednega fizičnega napora, ki vključuje celo telo |
||||||
K44 |
Hernije – diafragemska (hiatusna) Refluks vsebine želodca in kislina, ki povzroča zgago, itd. |
Presoja posameznega primera na podlagi resnosti simptomov pri ležanju in morebitnih motenj spanja, ki jih povzročajo |
Presoja posameznega primera na podlagi resnosti simptomov pri ležanju in morebitnih motenj spanja, ki jih povzročajo |
||||||
K50, 51,57,58, 90 |
Neinfekcijski enteritis, kolitis, Crohnova bolezen, divertikulitis itd. Poslabšanje in bolečine |
T – Do zaključka preiskav in zdravljenja P – Če je bolezen huda in ponavljajoča se |
Presoja posameznega primera s strani specialista. Majhna verjetnost ponovitve. |
||||||
K60 I84 |
Bolezni anusa: hemoroidi, fisure, fistule Verjetnost, da bo epizoda povzročila bolečino in omejila aktivnost |
T – Če simptomi vplivajo na varno delo P – Upoštevajte, če bolezni ni mogoče zdraviti ali je ponavljajoča se |
Presoja posameznega primera |
||||||
K70, 72 |
Ciroza jeter Odpoved jeter. Krvaveče ezofagealne varice |
T – Dokler se ne opravijo vse preiskave. P – Če je huda ali če zaradi trebušne vodenice ali ezoofaginalnih varic prihaja do zapletov |
Presoja posameznega primera s strani specialista. Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo. |
||||||
K80–83 |
Bolezni žolčnega trakta Žolčna kolika zaradi žolčnih kamnov, zlatenice, odpovedi jeter |
T – Žolčna kolika, dokler ni dokončno pozdravljena P – Napredovala bolezen jeter, ponavljajoči se ali dolgotrajni škodljivi simptomi |
Presoja posameznega primera s strani specialista. Nenaden nastanek žolčne kolike je malo verjeten |
||||||
K85–86 |
Vnetje trebušne slinavke Verjetnost ponovitve |
T – Dokler se ne odpravi P – Če je bolezen ponavljajoča se ali povezana z alkoholom, razen če je potrjena abstinenca |
Presoja posameznega primera na podlagi poročil specialista |
||||||
Y83 |
Stoma (ileostoma, kolostoma) Poslabšanje, če se ne nadzira več – potreba po vrečkah itd. Možne težave med dlje časa trajajočimi izrednimi razmerami |
T – Do zaključka preiskav, ustrezen nadzor in upoštevanje priporočil glede zdravljenja. P – Slabo nadzorovana |
Presoja posameznega primera |
||||||
N00–99 |
BOLEZNI SEČIL IN SPOLOVIL |
||||||||
N00, N17 |
Akutni nefritis Odpoved ledvic, hipertenzija |
P – Dokler se ne pozdravi |
Presoja posameznega primera v primeru kakršnih koli posledic |
||||||
N03–05, N18–19 |
Subakutni ali kronični nefritis ali subakutna ali kronična nefroza Odpoved ledvic, hipertenzija |
T – Do zaključka preiskav |
Presoja specialista za vsak primer posebej na podlagi delovanja ledvic in verjetnosti zapletov |
||||||
N20–23 |
Kamni v ledvici ali sečevodu Bolečina zaradi ledvične kolike |
T – Do zaključka preiskav, da se potrdi, da ne obstaja verjetnost simptomov, ki bi vplivali na varno delo P – V hudih primerih ponovitve tvorbe kamnov |
Presoja posameznega primera |
||||||
N33, N40 |
Povečanje prostate/obstrukcija sečil Akutno zadrževanje urina |
T – Do zaključka preiskav in zdravljenja P – Če je neozdravljivo |
Presoja posameznega primera |
||||||
N70–98 |
Ginekološke bolezni in motnje – huda vaginalna krvavitev, hude menstrualne bolečine, endometrioza, prolaps spolnih ali drugih organov Poslabšanje zaradi bolečine ali krvavitve |
T – Če so bolezni ali motnje škodljive ali je potrebna preiskava za ugotovitev njihovega vzroka in njihovo odpravo |
Presoja posameznega primera, ali bo treba stanje verjetno zdraviti na potovanju ali bo vplivalo na zmožnost za delo |
||||||
R31, 80, 81, 82 |
Proteinurija, hematurija, glikozurija ali drugi nenormalni izvidi pri preiskavi urina Pokazatelj bolezni ledvic ali drugih bolezni |
T– Če so začetne ugotovitve klinično pomembne P – Resen in neozdravljiv osnovni vzrok – npr. okvara delovanja ledvic |
Zelo majhna verjetnost, da bi bil vzrok resno osnovno stanje |
||||||
Z90.5 |
Odstranitev ledvice ali ena nedelujoča ledvice Omejitve pri uravnavanju tekočine v izrednih pogojih, če preostala ledvica ni v celoti delujoča |
P – Vsako zmanjšanje delovanja preostale ledvice pri novem članu posadke krova. Večja disfunkcija preostale ledvice zaposlenega člana posadke krova |
V celoti delujoča preostala ledvica, ki ni dovzetna za napredujočo bolezen, na podlagi preiskav ledvic in poročila specialista |
||||||
O00–99 |
NOSEČNOST |
||||||||
O00–99 |
Nosečnost Zapleti, poznejša omejena gibljivost. Možnost poškodbe matere in otroka v primeru prezgodnjega poroda na delu |
T – Odločitev mora biti skladna z nacionalno zakonodajo Nenormalna nosečnost, ki zahteva visoko stopnja nadzora |
Nekomplicirana nosečnost brez škodljivih učinkov: Odločitve morajo biti skladne z nacionalno prakso in zakonodajo |
||||||
L00–99 |
BOLEZNI KOŽE |
||||||||
L00–08 |
Infekcije kože Ponovitev, prenos na druge |
T – Če simptomi vplivajo na varno delo P – Upoštevajte pri članih posadke krova s ponavljajočimi se težavami |
Na podlagi vrste in resnosti okužbe |
||||||
L10–99 |
Druge bolezni kože, npr. ekcem, dermatitis, psoriaza Ponovitev, včasih je vzrok poklicna bolezen |
T – Če simptomi vplivajo na varno delo |
Odločitev glede na posamezni primer, po potrebi omejena, če jo otežujejo vročina ali snovi pri delu |
||||||
M00–99 |
BOLEZNI MIŠIČNOSKELETNEGA SISTEMA |
||||||||
M10–23 |
Osteoartritis, druge bolezni sklepov in posledična zamenjava sklepov Bolečina in omejena gibljivost, ki vpliva na običajne naloge in naloge v izrednih razmerah. Možnost okužbe ali izpaha in omejena življenjska doba umetnih sklepov |
T – Popolna povrnitev delovanja in potrditev z uradno presojo specialista, ki se zahteva pred vrnitvijo na delo po zamenjavi kolka ali kolena P – Za napredovale in hude oblike bolezni |
Presoja posameznega primera. Sposobnost polnega izpolnjevanja zahtev pri rutinskih nalogah in nalogah v izrednih razmerah z zelo majhno verjetnostjo poslabšanja do te mere, da nalog ne bi bilo mogoče opravljati |
||||||
M24.4 |
Ponavljajoči se izpah ramenskega ali kolenskega sklepa Nenadna omejitev gibljivosti, z bolečinami |
T – Do ustreznega okrevanja in stabilnega delovanja sklepa |
Presoja občasne nestabilnosti za posamezni primer |
||||||
M54.5 |
Bolečina v križu Bolečine in omejena gibljivost, ki vpliva na običajne naloge in naloge v izrednih razmerah. Poslabšanje stanja |
T – V akutni fazi P – Če je bolečina ponavljajoča se ali onemogoča delo |
Presoja posameznega primera |
||||||
Y83.4 Z97.1 |
Proteze za ude Omejena gibljivost, ki vpliva na običajne naloge in naloge v izrednih razmerah |
P – Če ni mogoče izvajati bistvenih nalog |
Če se rutinske naloge in naloge v izrednih razmerah lahko izvajajo, so dovoljene nebistvene dejavnosti, pri katerih se upoštevajo omejitve. Navede se lahko omejitev 03*** |
||||||
|
SPLOŠNO |
||||||||
R47, F80 |
Motnje govora Omejitve, povezane s sposobnostjo komuniciranja |
P – Nezdružljive z zanesljivim izvajanjem rutinskih nalog in nalog v izrednih razmerah na varen in učinkovit način |
Brez škodljivega vpliva na osnovno govorno komunikacijo |
||||||
T78 Z88 |
Alergije (razen alergijskega dermatitisa in astme) Verjetnost ponovitve in povečevanja resnosti odziva. Zmanjšana sposobnost izvajanja nalog |
T – Dokler ne izginejo simptomi, ki vplivajo na varno delo P – Če je življenjsko nevaren odziv razumno predvidljiv |
Če je odziv škodljiv in ne življenjsko nevaren ter je mogoče učinke v celoti nadzorovati z dolgotrajnim samozdravljenjem brez steroidov ali s spremembami življenjskega sloga, ki so izvedljive pri delu brez škodljivih učinkov, pomembnih za varnost |
||||||
Z94 |
Presadki (transplantati)– ledvica, srce, pljuča, jetra (za protetiko, tj. sklepi, udi, leče, slušni pripomočki, srčne zaklopke itd., glej oddelke o posameznih stanjih) Možnost zavrnitve. Neželeni učinki zdravila |
T – Dokler ni z učinki operacije in odmerki zdravil proti zavrnitvi dosežena stabilnost P – Presoja posameznega primera in potrditev z uradno presojo specialista |
Presoja posameznega primera z nasvetom specialista. Zmožnost za delo z enoletno časovno omejitvijo |
||||||
Razvrstitev po stanju |
Napredujoča (progresivna) stanja, ki trenutno izpolnjujejo merila, npr. Huntingtonova bolezen (vključno z družinsko anamnezo), keratokonus |
T – Do zaključka preiskav in zdravljenja, če je bolezen ugotovljena P – Če je verjetno škodljivo napredovanje |
Presoja posameznega primera z nasvetom specialista. Taka stanja so sprejemljiva, če se presodi, da je škodljivo napredovanje pred naslednjim zdravniškim pregledom malo verjetno |
||||||
Razvrstitev po stanju |
Stanja, ki niso posebej navedena |
T – Do zaključka preiskav in zdravljenja, če so stanja ugotovljena P – Če se trajno poslabšujejo |
Uporaba analogije s sorodnimi stanji kot smernic. Upoštevajte čezmerno verjetnost nenadne nezmožnosti, ponovitve ali napredovanja ter omejitve pri izvajanju običajnih nalog in nalog v izrednih razmerah. V primeru dvomov se posvetujte ali razmislite o omejitvi in napotitvi k izvedencu |
Dodatek 1
Ustrezna merila za vid iz diagnostične oznake H 0059
Minimalna merila za vid
1. Ostrina vida podnevi:
Ostrina vida obeh očes skupaj ali zdravega očesa s korekcijo ali brez nje mora biti večja od ali enaka 0,8. Monokularni vid je sprejemljiv.
Očiten dvojni vid (motiliteta), ki ga ni mogoče popraviti, ni sprejemljiv. V primeru monokularnega vida: normalna motiliteta zdravega očesa.
Navede se lahko omejitev 01***.
2. Vid ob zori in mraku:
Se preveri v primeru glavkoma, motenj mrežnice ali motnih očesnih medijev (npr. katarakta). Kontrastna občutljivost pri 0,032 cd/m2 v odsotnosti bleščanja; rezultati preverjanja vida 1 : 2,7 ali boljši pri preverjanju z napravo Mesotest.
3. Vidno polje:
Vodoravno vidno polje je najmanj 120 stopinj. Razširitev je najmanj 50 stopinj levo in desno ter 20 stopinj gor in dol. V polmeru osrednjih 20 stopinj ne sme biti nobenih okvar.
Vsaj eno oko dosega standard za ostrino vida in ima vidno polje brez patološkega skotoma. Uradni pregled, ki ga opravi okulist, je obvezen, če se pri prvem pregledu ugotovijo nepravilnosti, ali v primeru glavkoma ali distrofije mrežnice.
4. Barvni čut pri članih posadke krova, ki izvajajo naloge, povezane s plovbo:
Barvni čut se šteje za ustreznega, če kandidat opravi preskus Ishihara s 24 tablicami z največ dvema napakama. Če kandidat pri tem preskusu ni uspešen, je treba izvesti enega od navedenih odobrenih alternativnih preskusov. V primeru dvomov se izvede preskus z anomaloskopom. Količnik pri anomaloskopu je med 0,7 in 1,4 in tako izraža normalno trikromacijo.
Odobreni alternativni preskusi tablicam Ishihara so:
(a) |
Velhagen/Broschmannov preskus (rezultat z največ dvema napakama); |
(b) |
Kuchenbecker-Broschmannov preskus (največ dve napaki); |
(c) |
preskus HRR (minimalni rezultat „blaga okvara“); |
(d) |
preskus TMC (minimalni rezultat „druga stopnja“); |
(e) |
Holmes–Wrightov preskus z barvno svetilko B (rezultat z največ 8 napakami za majhna); |
(f) |
Farnsworthov preskus 15 odtenkov (Panel D 15) (minimalni rezultat: največ eno diametralno križanje na grafičnem prikazu razporeditve barv); |
(g) |
preskus Colour Assessment and Diagnosis (CAD) (rezultat z največ štirimi enotami CAD). |
Imetniki potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov, izdanih v skladu z Direktivo Sveta 96/50/ES (1), pri katerih je količnik pri anomaloskopu za barvni čut med 0,7 in 3,0, se štejejo za zmožne za delo, če je bilo potrdilo izdano pred 1. Aprilom 2004.
Uporaba optične korekcije za barvni čut s filtrskim steklom, kot so kontaktne leče in očala, ni dovoljena.
Dodatek 2
Ustrezna merila za sluh iz diagnostične oznake H68–95
Minimalna merila za sluh
Sluh se šteje za ustreznega, če povprečna vrednost izgube sluha na obeh ušesih, s slušnimi pripomočki ali brez njih, ne presega 40 dB pri frekvencah 500, 1 000, 2 000 in 3 000 Hz. Če je vrednost 40 dB presežena, se sluh kljub temu šteje za ustreznega, če se uspešno opravi preskus sluha z avdiometrom, ki izpolnjuje standard ISO 8253-1:2010.
Navede se lahko omejitev 02***.
Opombe k preglednici in dodatkom
* Stopnje ponovitve:
Če se za prekomerno verjetnost ponovitve uporabljata izraza zelo majhna in majhna. Pri tem gre v bistvu za klinične presoje, vendar so za nekatere bolezni na voljo kvantitativni dokazi o verjetnosti ponovitve. Če so na voljo, npr. za napad in srčne dogodke, lahko kažejo potrebo po dodatnih preiskavah za določitev prekomerne verjetnosti ponovitve pri posamezniku. Kvantitativni stopnji ponovitve sta približno opredeljeni kot:
zelo majhna: stopnja ponovitve manj kot dva odstotka na leto;
majhna: stopnja ponovitve od dva do pet odstotkov na leto.
** Astma v odrasli dobi:
Astma lahko traja od otroštva ali se začne po 16. letu starosti. Obstaja veliko različnih notranjih in zunanjih vzrokov za astmo, ki se razvije v odraslem življenju. Pri zaposlenih, ki so se posadki pridružili pozneje, z anamnezo astme, ki se je začela v odrasli dobi, se prouči vloga določenih alergenov, vključno s tistimi, ki povzročajo poklicno astmo. Upoštevati je treba tudi manj značilne sprožilce, kot so mraz, telesna aktivnost in okužba dihal. ki lahko vplivajo na zmožnost za delo na celinskih plovnih poteh.
Blaga občasna astma – redke epizode blagega sopenja, ki se pojavi manj kot enkrat na dva tedna ter se takoj in brez težav ublaži z inhalatorjem beta-agonista.
Blaga astma: pogoste epizode sopenja, zaradi katerih je potrebna uporaba inhalatorja beta-agonista ali uvedba inhalatorja kortikosteroidov. Redno inhaliranje steroidov (ali steroidnih/dolgo delujočih beta-agonistov) lahko učinkovito odpravi simptome in potrebo po uporabi zdravljenja z beta-agonisti.
Astma, ki jo povzroči telesna aktivnost: epizode sopenja in zadihanosti, ki jih povzroči napor, zlasti na mrazu. Epizode se lahko učinkovito zdravijo z inhaliranjem steroidov (ali steroidnih/dolgo delujočih beta-agonistov) ali drugimi oralnimi zdravili.
Zmerna astma: pogoste epizode sopenja, kljub zdravljenju z rednim inhaliranjem steroidov (ali steroidnih/dolgo delujočih beta-agonistov), zaradi katere je potrebno stalno zdravljenje s pogosto uporabo inhalatorja beta-agonistov ali dodajanje drugih zdravil, z občasno potrebo po oralnih steroidih.
Huda astma: pogoste epizode sopenja in zadihanosti, pogoste hospitalizacije, pogosto zdravljenje z oralnimi steroidi.
*** Blažilni ukrepi in omejitve
01 Potrebna korekcija vida (očala ali kontaktne leče)
02 Potrebni slušni pripomočki
03 Potrebna proteza za ud
04 Samostojno izvajanje nalog v krmarnici ni dovoljeno
05 Samo podnevi
06 Izvajanje nalog, povezanih s plovbo, ni dovoljeno
07 Omejitev na en plovni objekt, imenovan ...
08 Omejeno območje, in sicer ...
09 Omejena naloga, in sicer...
Blažilni ukrepi in omejitve se lahko združujejo. Združujejo se po potrebi.
(1) Direktiva Sveta 96/50/ES z dne 23. julija 1996 o uskladitvi pogojev za pridobitev nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolnov za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 235, 17.9.1996, str. 31).