(1)

Uredba (ES) št. 1005/2008 (v nadaljnjem besedilu: uredba o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu) vzpostavlja sistem Unije za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(2)

V poglavju VI uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu so določeni postopek v zvezi z opredelitvijo nesodelujočih tretjih držav, demarše v zvezi z državami, opredeljenimi kot nesodelujoče tretje države, priprava seznama nesodelujočih držav, črtanje s seznama nesodelujočih držav, objava seznama nesodelujočih držav in morebitni izredni ukrepi.

(3)

Komisija v skladu s členom 31 uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu opredeli tretje države, ki jih obravnava kot nesodelujoče države v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Tretja država je lahko opredeljena kot nesodelujoča tretja država, če ne izpolnjuje dolžnosti, ki so ji kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga naložene z mednarodnim pravom ter v skladu s katerimi mora ukrepati za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(4)

Opredelitev nesodelujočih tretjih držav temelji na preučitvi vseh informacij, kot je določeno v členu 31(2) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu.

(5)

Svet v skladu s členom 33 uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu pripravi seznam nesodelujočih tretjih držav. Za navedene države se uporabljajo ukrepi iz člena 38 uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu.

(6)

V skladu s členom 12(2) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu se lahko ribiški proizvodi v Unijo uvozijo samo, kadar jim je priloženo potrdilo o ulovu v skladu z navedeno uredbo.

(7)

V skladu s členom 20(1)(a) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu se potrdila o ulovu, ki jih potrdi določena država zastave, sprejmejo le, če navedena država Komisijo obvesti o svoji ureditvi za izvajanje, nadzorovanje in izvrševanje zakonov, predpisov ter ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih morajo upoštevati njena ribiška plovila.

(8)

Unija Komori (v nadaljnjem besedilu: Komori) Komisiji ni predložila obvestila kot država zastave v skladu s členom 20 uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu.

(9)

Komisija v skladu s členom 20(4) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu upravno sodeluje s tretjimi državami na področjih v zvezi z izvajanjem določb o potrdilih o ulovu iz navedene uredbe.

(10)

Na podlagi informacij iz člena 31(2) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu je Komisija menila, da obstajajo jasni znaki, da Unija Komori ni izpolnila dolžnosti, ki so ji kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga naložene z mednarodnim pravom ter v skladu s katerimi mora ukrepati za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(11)

Komisija je zato v skladu s členom 32 uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu sklenila, da bo Komore s Sklepom z dne 1. oktobra 2015 (2) obvestila o možnosti, da bodo opredeljeni kot nesodelujoča tretja država v skladu z uredbo o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu.

(12)

Sklep z dne 1. oktobra 2015 vključuje informacije o bistvenih dejstvih in ugotovitvah, na katerih temelji taka morebitna opredelitev.

(13)

Komisija je uradno obvestila Komore o Sklepu skupaj z dopisom, v katerem jih je pozvala, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo izvedejo akcijski načrt za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

(14)

Komisija je Komore pozvala zlasti, naj: (i) sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta, ki ga je predlagala Komisija, (ii) ocenijo izvajanje ukrepov iz akcijskega načrta, ki ga je predlagala Komisija, in (iii) Komisiji za ocenjevanje izvajanja posameznih ukrepov vsakih šest mesecev pošljejo podrobno poročilo, med drugim v zvezi z njihovo individualno in/ali splošno učinkovitostjo pri zagotavljanju sistema za nadzor ribolova, skladnega z dolžnostmi, ki so ji kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga naložene z mednarodnim pravom ter v skladu s katerimi mora ukrepati za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

(15)

Komorom je bila dana možnost, da se pisno in ustno odzovejo na vprašanja, ki so bila izrecno navedena v Sklepu z dne 1. oktobra 2015, ter na druge pomembne informacije, ki jih je sporočila Komisija, in možnost, da predložijo dokaze, ki izpodbijajo ali dopolnjujejo dejstva, navedena v Sklepu z dne 1. oktobra 2015. Komorom je bila zagotovljena pravica, da zahtevajo ali predložijo dodatne informacije.

(16)

Komisija je s Sklepom in dopisom z dne 1. oktobra 2015 s Komori začela dialog in navedla, da meni, da šest mesecev načeloma zadostuje za dosego pričakovanih rezultatov.

(17)

Komisija je še naprej zahtevala in preverjala vse informacije, ki jih je štela za potrebne. Obravnavane in upoštevane so bile ustne in pisne pripombe, ki so jih po Sklepu z dne 1. oktobra 2015 predložili Komori. Komori so bili o ugotovitvah Komisije obveščeni pisno ali ustno.

(18)

Komisija na podlagi zbranih elementov, predstavljenih v uvodnih izjavah 37 do 93, meni, da Komori niso ustrezno obravnavali zadevnih področij in pomanjkljivosti, navedenih v Sklepu z dne 1. oktobra 2015. Komori prav tako niso v celoti izvedli ukrepov, predlaganih v spremnem akcijskem načrtu.

(19)

Komisija je 1. oktobra 2015 v skladu s členom 32 uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu Komore uradno obvestila, da preučuje možnost, da jih bo opredelila kot nesodelujočo tretjo državo (3).

(20)

Komisija je Komorom predlagala, naj v tesnem sodelovanju z njenimi službami izvedejo akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v Sklepu z dne 1. oktobra 2015.

(21)

Glavne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila Komisija, so se nanašale na več pomanjkljivosti pri izvajanju obveznosti mednarodnega prava, predvsem v zvezi s sprejetjem ustreznega pravnega okvira ter postopki registracije in izdajanja dovoljenj, upravljanjem komorskega registra, pomanjkanjem sodelovanja in izmenjave informacij v komorski upravi in s tretjimi državami, v katerih opravljajo dejavnost komorska plovila, pomanjkanjem ustreznega in učinkovitega spremljanja ter odsotnostjo sistema odvračilnih sankcij. Druge ugotovljene pomanjkljivosti se na splošno nanašajo na izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, vključno s priporočili in resolucijami regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. Ugotovljeno je bilo tudi pomanjkanje skladnosti s priporočili in resolucijami ustreznih organov, kot so mednarodni akcijski načrt Združenih narodov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova) ter prostovoljne smernice FAO o uspešnosti države zastave. Vendar se pomanjkanje skladnosti z nezavezujočimi priporočili in resolucijami obravnava samo kot dodaten dokaz in ne kot podlaga za opredelitev.

(22)

Dne 5. januarja 2016 je Komisija organizirala konferenčni klic s komorskimi organi, da bi poudarila pomembnost reakcije Komorov na Sklep z dne 1. oktobra 2015.

(23)

Komori so z dopisom z dne 6. januarja 2016, poslanim Komisiji dne 29. januarja 2016, Komisijo obvestili o institucionalnih ureditvah, ki so bile uvedene za obravnavo pomanjkljivosti, ugotovljenih v Sklepu z dne 1. oktobra 2015. Dopisu je bila priložena dodatna dokumentacija.

(24)

Komisija se je s Komori sestala na posvetovanjih 16. marca 2016 v Bruslju. Komori so na navedenem sestanku predvsem izrazili zavezo za reševanje vprašanj v zvezi z upravljanjem komorskega registra. Komori so na tem sestanku predložili seznam ribiških plovil in plovil, povezanih z ribištvom, ki naj bi plula pod zastavo Komorov.

(25)

Komorski organi so 31. marca 2016 predložili ministrsko odredbo o ustanovitvi skupnega odbora organov, pristojnih za registracijo plovil, in organov, pristojnih za ribištvo. Komori so 2. aprila 2016 predložili osnutek okrožnice o upravljanju komorskega registra, na katerega se je Komisija odzvala z dopisom z dne 13. aprila 2016.

(26)

Dne 30. aprila 2016 in 2. maja 2016 so Komori z uporabo elektronskih sredstev predložili naslednje dokumente: (i) dopis s predstavitvijo predhodnih ukrepov, sprejetih v zvezi z upravljanjem komorskega registra ter komorske ribiške flote in flote, povezane z ribištvom; (ii) spremenjeno okrožnico, ki je bila podpisana 25. aprila 2016 in zadeva predvsem začasno ukinitev registracije ribiških plovil in plovil, povezanih z ribištvom, pod komorsko zastavo; (iii) seznam ribiških plovil in plovil, povezanih z ribištvom, ki naj bi plula pod zastavo Komorov, drugačen od seznama, predloženega 16. marca 2016; (iv) kopije dopisov, poslanih trem regionalnim organom za ribištvo, ki pokrivajo območja, na katerih so opravljala dejavnost komorska ribiška plovila in plovila, povezana z ribištvom, ter (v) kopijo dopisa o pravni pomoči, poslanega tretji državi. Po predložitvi navedenih dokumentov so bile 18. maja 2016 prejete različice nekaterih dokumentov na papirju. Ta pošiljka je vsebovala tudi naslednje dokumente: (i) spremni dopis s pojasnili; (ii) novi seznam ribiških plovil in plovil, povezanih z ribištvom, ki naj bi plula pod zastavo Komorov, drugačen od zgoraj navedenih seznamov, ter (iii) nepodpisano začasno potrdilo o registraciji. Komisija se je na predložene dokumente odzvala po elektronski poti 31. maja 2016 in z dopisom z dne 13. junija 2016. V teh sporočilih je Komisija zlasti poudarila potrebo po tem, da Komori sprejmejo ustrezne dodatne ukrepe v zvezi s komorsko ribiško floto in floto, povezano z ribištvom, zlasti na področju izvršilnih ukrepov in sodelovanja z državami članicami, pristojnimi organi za obale in pristanišča tretjih držav ter regionalnimi organi za ribištvo. Komisija je poudarila tudi, da je morda več ribiških plovil in plovil, povezanih z ribištvom, imelo pravico pluti pod zastavo Komorov po začasni ukinitvi registracije, ki je bila potrjena z okrožnico, podpisano 25. aprila 2016.

(27)

Komori so 31. maja 2016 predložili naslednje dokumente: (i) akcijski načrt na podlagi akcijskega načrta, ki ga je predlagala Komisija; (ii) osnutek sprememb pravnega okvira, ki ureja ribolov, vključno s sistemom sankcij, in (iii) povzetek obveznosti Komorov, ki so jim kot državi zastave naložene v skladu z mednarodnim pravom.

(28)

Komisija je Komorom večkrat ustno in pisno pojasnila pomembnost odziva na svoji sporočili z dne 31. maja 2016 in 13. junija 2016, zlasti 8. junija 2016, 21. junija 2016, 28. junija 2016 in 29. junija 2016.

(29)

Komori so 7. julija 2016 in 11. julija 2016 Komisijo seznanili tudi z nadaljnjimi izmenjavami informacij med komorskimi organi in regionalnim organom za ribištvo o statusu komorske ribiške flote in flote, povezane z ribištvom. Ob tej priložnosti so Komori predložili novi seznam ribiških plovil in plovil, povezanih z ribištvom, ki naj bi plula pod zastavo Komorov, drugačen od zgoraj navedenih.

(30)

Komisija je z dopisom z dne 20. julija 2016 komorskim organom predlagala, da obišče Komore.

(31)

Komorski organi so se na sporočili Komisije z dne 31. maja 2016 in 13. junija 2016 odzvali z dopisom z dne 20. julija 2016, v katerem opozarjajo, da v skladu z določbami Kodeksa ribištva in akvakulture, ki ga določa zakon št. 07-011/AU z dne 29. avgusta 2007, in odlokom št. 15-050/PR z dne 15. aprila 2015 komorska plovila brez dovoljenja komorskih organov ne bi smela opravljati dejavnosti zunaj komorske izključne ekonomske cone (IEC) in da komorska ribiška plovila in plovila, povezana z ribištvom, ne bi smela opravljati ribolova ali z ribolovom povezanih dejavnosti zunaj območja pristojnosti Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC). Komori so Komisijo zaprosili tudi za pomoč, med drugim da obvesti pristojne organe držav članic o statusu komorske ribiške flote in flote, povezane z ribištvom, in jih zaprosi, da komorskim organom posredujejo vse pomembne informacije, ki so jim na voljo o dejavnostih teh plovil. Komisija je Komorom odgovorila 27. julija 2016 in 28. julija 2016 s predložitvijo zahtevanih podatkov in tudi z zahtevo po pojasnilih. Komisija je pristojnim organom držav članic 5. avgusta 2016 v pisni obliki posredovala tudi podatke, ki so jih predložili Komori.

(32)

Komori so 11. avgusta 2016 predložili zapisnik prvega sestanka skupnega odbora organov, pristojnih za registracijo plovil, in organov, pristojnih za ribištvo, ki je bil 2. avgusta 2016. Glavno priporočilo tega sestanka je bilo, da se ribiškim plovilom in plovilom, povezanim z ribištvom, ki plujejo pod komorsko zastavo in brez dovoljenja komorskih organov opravljajo dejavnost zunaj komorske izključne ekonomske cone (IEC) in tudi zunaj območja pristojnosti Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC), odobri šestmesečno obdobje odloga. Cilj obdobja odloga je bil, da se upravljavce teh plovil obvesti o njihovih obveznostih v skladu s komorskim pravnim okvirom, ki ureja ribolov.

(33)

Pristojni organi države članice so 18. avgusta 2016 Komisijo obvestili tudi o okrožnici, ki jo je 8. avgusta 2016 podpisala komorska uprava, pristojna za registracijo plovil. Ta okrožnica je med drugim razveljavila začasno ukinitev registracije ribiških plovil in plovil, povezanih z ribištvom, ki plujejo pod komorsko zastavo.

(34)

Od maja 2016 je bila Komisija v celoti obveščena tudi o prošnjah za medsebojno pomoč, ki so jih pristojni organi držav članic v skladu s členom 51 uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu poslali komorskim organom, in o prošnjah drugih tretjih držav v zvezi s statusom in dejavnostmi komorskih ribiških plovil in plovil, povezanih z ribištvom, ter o odgovorih teh organov. Komisija je informacije o statusu in dejavnostih te flote prejela tudi iz drugih virov, vključno iz tretjih držav. Ti podatki so bili obravnavani kot dodaten dokaz.

(35)

Komisija je zadevne komorske organe obiskala med 23. in 26. avgustom 2016. Med obiskom Komisije so imeli komorski organi možnost obvestiti Komisijo o najnovejših dogajanjih. Komisija je dne 30. avgusta 2016 in 2. septembra 2016 Komorom poslala informacije za nadaljnje ukrepanje in dodatne zahteve glede informacij in dokumentov. Komorski organi so prejem teh sporočil potrdili 2. septembra 2016 oziroma 4. septembra 2016.

(36)

Komisija je z dopisom z dne 28. oktobra 2016 komorskim organom poslala informacije o do 21 pretovarjanjih na morju, ki so potekala od aprila do junija 2016 ob obali zahodne Afrike in so vključevala komorska ribiška plovila in plovila, povezana z ribištvom. Komisija je v tem sporočilu opozorila na svoje pomisleke v zvezi z vprašanji, povezanimi z upravljanjem komorskega registra.

(37)

Komisija je na podlagi člena 31(3) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu preverila izpolnjevanje mednarodnih obveznosti s strani Komorov kot države zastave, pristanišča, obalne države ali države trga ob upoštevanju ugotovitev iz Sklepa z dne 1. oktobra 2015 in ustreznih informacij, ki so jih zagotovili Komori, predlaganega akcijskega načrta ter ukrepov, sprejetih za izboljšanje razmer. Pri tem pregledu je upoštevala merila iz člena 31(4) do (7) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu.

(38)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 36 Sklepa z dne 1. oktobra 2015, je Komisija ugotovila, da Komori niso izpolnili dolžnosti, ki so jim kot državi zastave, pristanišča, obalni državi in državi trga naložene v skladu z mednarodnim pravom in zadevajo nezakonita, neprijavljena in neregulirana plovila ter nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, ki ga opravljajo ali omogočajo plovila pod njihovo zastavo ali njihovi državljani, ter niso preprečili dostopa ribiških proizvodov, pridobljenih z nezakonitim, neprijavljeni in nereguliranim ribolovom, na svoj trg.

(39)

V uvodnih izjavah od 20 do 23 Sklepa z dne 1. oktobra 2015 je ugotovljeno, da je bilo okrog 20 komorskih ribiških plovil in plovil, povezanih z ribištvom, v obdobju od 2010 do 2015 vključenih v nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne dejavnosti. Komisija je predvsem ugotovila, da so ta plovila brez dovoljenja in nadzora komorskih organov opravljala dejavnost zunaj komorske izključne ekonomske cone (IEC) in tudi zunaj območja pristojnosti Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC), zlasti v vzhodnem Atlantiku. To je v nasprotju s priporočili iz točke 45 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter člena 8.2.2 Kodeksa ravnanja za odgovorno ribištvo FAO (v nadaljnjem besedilu: Kodeks ravnanja FAO), ki določajo, da države zastave zagotovijo, da ima vsako plovilo, ki ima pravico pluti pod njihovo zastavo in izvaja dejavnosti zunaj njihovih voda, veljavno dovoljenje. Prav tako to pomeni neupoštevanje priporočil iz točk 29 in 30 prostovoljnih smernic FAO o uspešnosti države zastave. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31, so komorski organi priznali, da komorska plovila brez dovoljenja komorskih organov ne bi smela opravljati dejavnosti zunaj komorske izključne ekonomske cone (IEC) in da komorska ribiška plovila in plovila, povezana z ribištvom, ne bi smela opravljati ribolova ali z ribolovom povezanih dejavnosti zunaj območja pristojnosti Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC).

(40)

Dokazi, ki jih je zbrala Komisija od sprejetja Sklepa z dne 1. oktobra 2015, ne kažejo nobene spremembe stanja, opisanega v uvodni izjavi 39.

(41)

Komisija je na podlagi podatkov, ki jih je zbrala predvsem od držav članic ter pristojnih organov za obale in pristanišča tretjih držav, odkrila več pojavov pretovarjanja na morju, v katerih so bila udeležena plovila iz uvodne izjave 39, medtem ko so Komori, kot je navedeno v uvodni izjavi 60, predložili pisne izjave, ki potrjujejo, da so komorski organi prepovedali pretovarjanja na morju. Zato so te dejavnosti potekale brez dovoljenja komorskih organov. To je v nasprotju s točko 49 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, ki določa, da morajo države zastave zagotoviti, da imajo vsa njihova plovila, ki sodelujejo pri pretovarjanjih, predhodno dovoljenje, ki ga izda država zastave, in poročajo nacionalnim organom.

(42)

Komisija je v skladu s členom 31(4)(b) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu preučila tudi ukrepe, ki so jih Komori sprejeli glede dostopa ribiških proizvodov, pridobljenih z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, na svoj trg. Mednarodni akcijski načrt za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova določa smernice za mednarodno dogovorjene tržne ukrepe, ki podpirajo zmanjšanje ali odpravo trgovine z ribami in ribiškimi proizvodi, ki izhajajo iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. V točki 71 predlaga tudi, da bi morale države sprejeti ukrepe za izboljšanje preglednosti na svojih trgih, kar bi omogočilo sledljivost rib ali ribiških proizvodov. Tudi v Kodeksu ravnanja FAO, zlasti v členu 11, so določene dobre prakse za dejavnosti po ulovu in odgovorno mednarodno trgovino. Člen 11.1.11 navedenega kodeksa ravnanja od držav zahteva zagotovilo, da se z ribami in ribiškimi proizvodi na mednarodni in domači ravni trguje skladno s premišljenimi praksami za ohranjanje in upravljanje, tako da se izboljša prepoznavanje porekla rib in ribiških proizvodov.

(43)

Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 23 Sklepa z dne 1. oktobra 2015, Komori ne morejo zagotoviti podatkov o vrstah, ki jih ulovi komorska ribiška flota, in podatkov o trgovinskih tokovih ulovljenih proizvodov. Komisija je na podlagi podatkov, zbranih od komorskih organov, ugotovila, da ni bil dosežen nikakršen napredek v zvezi z dejstvi, navedenimi v uvodnih izjavah 23 in 33 Sklepa z dne 1. oktobra 2015, ki se nanašajo na pomanjkanje nadzora s strani komorskih organov na komorskih plovilih, ki opravljajo dejavnost zunaj komorske izključne ekonomske cone (IEC), glede njihovih ribolovnih dejavnosti, iztovarjanj in pretovarjanj. Komori zato niso mogli zagotoviti preglednosti na svojih trgih, kar bi omogočilo sledljivost rib ali ribiških proizvodov, kot je določeno v točki 71 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

(44)

V zvezi s tem je ugotovljeno, da sledljivost proizvodov ovirata tudi nezadostna preglednost komorskih postopkov za registracijo in izdajanje dovoljenj ter nezadostno notranje sodelovanje in izmenjava informacij, kot je navedeno v uvodni izjavi 24 Sklepa z dne 1. oktobra 2015.

(45)

Komori zaradi pomanjkanja podatkov ne morejo ustrezno spremljati sledljivosti ribiških proizvodov, zmanjšana pa je tudi njihova zmožnost, da preprečijo trgovanje s proizvodi iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Zaradi ugotovljene nezadostne sledljivosti in pomanjkanja podatkov, ki so na voljo komorskim organom o ribah, iztovorjenih ali pretovorjenih s plovili pod njihovo zastavo, Komori niso preprečili iztovarjanja ribiških proizvodov, pridobljenih z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, v svojih pristaniščih, s poznejšim tveganjem, da se navedenim proizvodom dovoli dostop na trg. Komisija zato ne more zagotoviti, da trgovanje z ribiškimi proizvodi v tej državi ne izvira iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Komori tudi niso upoštevali priporočil iz točke 24 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, v skladu s katerimi naj bi države zastave zagotovile celovito ter učinkovito spremljanje, nadzor in obvladovanje ribolova od njegovega začetka, prek iztovarjanja do končnega namembnega kraja.

(46)

Od sprejetja Sklepa z dne 1. oktobra 2015 Komori niso uvedli nobenega ustreznega korektivnega ukrepa za odpravo zgoraj opisanega stanja. Komori zato ne morejo zagotoviti preglednosti na svojih trgih, kar bi omogočilo sledljivost rib ali ribiških proizvodov, kot je določeno v točki 71 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter členu 11.1.11 Kodeksa ravnanja FAO.

(47)

Komisija ob upoštevanju uvodnih izjav od 20 do 35 Sklepa z dne 1. oktobra 2015 in razvoja dogodkov po tem datumu ter na podlagi člena 31(3) ter člena 31(4)(a) in (b) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu meni, da Komori niso izpolnili dolžnosti, ki so jim naložene z mednarodnim pravom kot državi zastave, pristanišča, obalni državi in državi trga ter zadevajo nezakonita, neprijavljena in neregulirana plovila ter nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, ki ga opravljajo ali omogočajo ribiška plovila pod njeno zastavo ali njeni državljani, ter da niso sprejeli zadostnih ukrepov za preprečevanje dostopa ribiških proizvodov, ki izvirajo iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, na svoj trg.

(48)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 37 do 41 Sklepa z dne 1. oktobra 2015, je Komisija analizirala, ali so Komori učinkovito sodelovali s Komisijo pri preiskavah in povezanih dejavnostih.

(49)

Po sprejetju Sklepa z dne 1. oktobra 2015 je Komisija naletela na težave pri vzpostavljanju sodelovanja s komorskimi organi. Zanesljivost njihovih odgovorov je bila ogrožena tudi s pošiljanjem delnih odgovorov, ki vsebujejo nasprotujoče si informacije in dokazujejo tudi nizko stopnjo odzivnosti.

(50)

Komisija je med svojim obiskom Komorov avgusta 2016 pozvala komorske organe, naj zagotovijo več dokumentov. Komisija do sprejetja tega sklepa in kljub naknadni zahtevi po podatkih, ki jo je poslala komorskim organom 2. septembra 2016, teh dokumentov ni prejela.

(51)

Poleg tega se dokumenti, predloženi Komisiji v zvezi z akcijskim načrtom po datumu Sklepa z dne 1. oktobra 2015, niso odrazili v nobenih konkretnih ukrepih.

(52)

Komisija je na podlagi stanja, opisanega v uvodnih izjavah 33, 34 in 50, ugotovila tudi, da ni prejela ključnih informacij.

(53)

To nesodelovanje je še slabše zaradi pomanjkanja notranjega usklajevanja v komorski upravi med organom, pristojnim za registracijo plovil, in organom, pristojnim za ribištvo, ki so ga navedli komorski organi ob obisku Komisije avgusta 2016. Glede na to je Komisija ugotovila, je bil od sprejetja Sklepa z dne 1. oktobra 2015 v zvezi s to kritično pomanjkljivostjo dosežen le majhen napredek ali pa napredka ni bilo in da znotraj komorske uprave ni bilo izmenjave ključnih informacij.

(54)

Poleg tega je Komisija je v okviru celovite presoje, ali Komori izpolnjujejo dolžnosti, s čimer spoštujejo svoje obveznosti kot država zastave, pristanišča, obalna država in država trga, kot je navedeno v uvodni izjavi 42 Sklepa z dne 1. oktobra 2015, preučila tudi, ali Komori sodelujejo z drugimi državami pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

(55)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 39 do 41, je Komisija ugotovila, da ribiška plovila in plovila, povezana z ribištvom, pod komorsko zastavo opravljajo dejavnost zunaj komorske izključne ekonomske cone (IEC) in zunaj območja pristojnosti Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC), zlasti v vzhodnem Atlantiku. Komisija priznava poskuse Komorov za vzpostavitev poti sodelovanja z državami ob vzhodnem Atlantiku prek regionalnih organov za ribištvo, pristojnih za območja, na katerih opravljajo dejavnost komorska plovila. Komori so pojasnili, da so predložili pobude za navezovanje neposrednih stikov s tretjimi državami, v katerih opravljajo dejavnost komorska plovila, in Komisija je ponudila rešitve za lažje navezovanje takšnih stikov. Vendar Komisija še ni prejela nobenih informacij o morebitnih izmenjavah podatkov.

(56)

Opozoriti je treba, da je v uvodni izjavi 34 pojasnjeno, da so pristojni organi držav članic komorskim organom poslali zahteve za medsebojno pomoč v zvezi s statusom in dejavnostmi komorskih ribiških plovil in plovil, povezanih z ribištvom. Komisija je obveščena, da so podobne pobude predložile tudi tretje države. Vendar je Komisija ugotovila, da neustrezna stopnja sodelovanja komorskih organov pri izmenjavi podatkov s Komisijo vpliva tudi na te zahteve za medsebojno pomoč. Te razmere so ogrozile ukrepe, ki so jih pristojni organi zadevnih držav na podlagi informacij komorskih organov uvedli proti več komorskim plovilom.

(57)

Stanje, ki je opisano v uvodnih izjavah od 54 do 56, kaže, da Komori niso učinkovito sodelovali in usklajevali dejavnosti z državami, v katerih opravljajo dejavnost komorska plovila, pri preprečevanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, odvračanju od njega ter njegovem odpravljanju v skladu s točko 28 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Komori bi kot država zastave morali v skladu s točko 31 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova z drugimi državami zlasti skleniti dogovore ali sporazume in tudi drugače sodelovati pri izvrševanju veljavnih zakonov ter ukrepov ali določb za ohranjanje in upravljanje na nacionalni, regionalni ali mednarodni ravni.

(58)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 44 Sklepa z dne 1. oktobra 2015, je Komisija analizirala tudi, ali so Komori sprejeli učinkovite izvršilne ukrepe v zvezi z izvajalci dejavnosti, odgovornimi za nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, in ali se uporabljajo dovolj stroge sankcije, da ostanejo kršitelji brez koristi, ki izhajajo iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

(59)

Razpoložljivi dokazi potrjujejo, da Komori niso izpolnili svojih obveznosti glede učinkovitih izvršilnih ukrepov v skladu z mednarodnim pravom.

(60)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 31, so komorski organi priznali, da komorska plovila brez dovoljenja komorskih organov ne bi smela opravljati dejavnosti zunaj komorske izključne ekonomske cone (IEC) in da komorska ribiška plovila in plovila, povezana z ribištvom, ne bi smela opravljati ribolova ali z ribolovom povezanih dejavnosti zunaj območja pristojnosti Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC). Ugotovljeno je tudi, da so komorski organi v času izmenjav, ki so potekale v okviru zahtev za pomoč in so se nanašale na do 12 komorskih plovil, dejavnih pri pretovarjanju na morju in skupnih operacijah, Komisiji in državam članicam predložili pisne izjave, ki potrjujejo, da so komorski organi prepovedali pretovarjanja na morju in da zato ta plovila opravljajo nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne dejavnosti.

(61)

Vendar je Komisija ugotovila, da po sprejetju Sklepa z dne 1. oktobra 2015 komorski organi niso poročali o sprejetju izvršilnih ukrepov proti plovilom, ki brez dovoljenja komorskih organov opravljajo dejavnost zunaj komorske izključne ekonomske cone (IEC) in tudi zunaj območja pristojnosti Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC).

(62)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 32, je ugotovljeno tudi, da je bilo šestmesečno obdobje odloga, ki se je začelo avgusta 2016 in je bilo dejansko odobreno ribiškim plovilom in plovilom, povezanim z ribištvom, ki plujejo pod komorsko zastavo, v nasprotju s komorsko zakonodajo in zahtevami. Ta odločitev je skupaj s stanjem, opisanim v uvodni izjavi 56, ogrozila ukrepe, ki so jih pristojni organi držav članic na podlagi informacij komorskih organov uvedli proti več komorskim plovilom. Komorski organi so Komisijo obvestili o morebitnem preklicu registracije za plovila, ki ne bi legalizirala svojega statusa do konca šestmesečnega obdobja odloga. Vendar je treba opozoriti, da preklic registracije plovil ne zagotavlja dovolj strogih sankcij za kršitelje in jim ne odvzema koristi, ki izhajajo iz njihovih nezakonitih dejavnosti.

(63)

Komisija je med obiskom avgusta 2016 ugotovila tudi, da organi niso sprejeli nobene konkretne odločitve o preklicu registracije. Takšen teoretični preklic registracije v nobenem primeru ne bi vključeval preiskave nezakonitih, neprijavljenih in nereguliranih ribolovnih dejavnosti, ki jih opravljajo plovila, ali naložitve sankcij zaradi ugotovljenih kršitev.

(64)

Na podlagi podatkov, zbranih med obiskom avgusta 2016, je Komisija ugotovila, da so komorski organi, pristojni za ribištvo, pripravili kontrolni seznam, v katerem so našteti pogoji za izdajo ribolovnih dovoljenj za pomoč pri legalizaciji v šestmesečnem prehodnem obdobju iz uvodne izjave 62. Ta dokument je bil poslan komorskim organom, pristojnim za registracijo plovil. Cilj je bil, da se dokument pošlje zasebnim pravnim osebam s sedežem zunaj Komorov, na katere je bilo delno preneseno upravljanje komorskega registra ribiške flote in flote, povezane z ribištvom. Zasebne pravne osebe so bile zadolžene za prenos navedenega dokumenta gospodarskim subjektom. Komisija je ugotovila, da je ta dokument zelo teoretične narave in ne odraža potrebnih tehničnih elementov, ki bi gospodarskim subjektom omogočili uskladitev s komorsko zakonodajo, komorskim organom pa spremljanje dejavnosti zadevnih komorskih plovil.

(65)

Na podlagi stanja iz uvodnih izjav od 62 do 64 je Komisija ugotovila, da komorski organi niso sprejeli nobenih ustreznih previdnostnih ukrepov v zvezi z ribiškimi plovili in plovili, povezanimi z ribištvom, ki plujejo pod komorsko zastavo ter opravljajo dejavnost v nasprotju s komorsko zakonodajo in zahtevami.

(66)

Opozoriti je treba tudi, da so komorski organi, kot je navedeno v uvodni izjavi 46 Sklepa z dne 1. oktobra 2015, že pred tem sklepom vedeli, da so plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, v nasprotju s komorsko zakonodajo in zahtevami opravljala dejavnost zunaj komorske izključne ekonomske cone (IEC), vendar niso sprejeli izvršilnih ukrepov v zvezi z navedenimi plovili.

(67)

Stanje iz uvodnih izjav od 58 do 66 je v nasprotju s členom 94 konvencije UNCLOS, ki določa obveznosti države zastave, da učinkovito izvaja nacionalno pristojnost in nadzor plovil, ki plujejo pod njeno zastavo, njihovih poveljnikov, častnikov in posadk. To stanje je tudi v nasprotju s priporočili za sprejemanje izvršilnih ukrepov v zvezi z nezakonitimi, neprijavljenimi in nereguliranimi ribolovnimi dejavnostmi in za dovolj strogo sankcioniranje takih dejavnosti, da se učinkovito prepreči nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, se odvrača od njega in se ga odpravlja ter da kršitelji ostanejo brez koristi, ki izhajajo iz takega ribolova, kot je določeno v členu 8.2.7 Kodeksa ravnanja FAO, točki 21 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter točkah 31 do 33, 35 in 38 prostovoljnih smernic FAO o uspešnosti države zastave.

(68)

Ugotovljeno je, da komorski ribiški pravni okvir še vedno temelji na Kodeksu ribištva in akvakulture, ki ga določa zakon št. 07-011/AU z dne 29. avgusta 2007, in odloku št. 15-050/PR z dne 15. aprila 2015, ki sta veljala v času Sklepa z dne 1. oktobra 2015. Opozoriti je treba tudi, da je v uvodnih izjavah 49 in 50 navedenega sklepa ugotovljeno, da: (i) so komorski organi priznali, da je treba pripraviti nova besedila za izvajanje Kodeksa ribištva in akvakulture, da se zagotovi skladnost med nacionalno zakonodajo ter veljavnimi mednarodnimi in regionalnimi predpisi; (ii) komorski Kodeks ribištva in akvakulture v opredelitvi ribiških plovil ne vključuje plovil, ki opravljajo z ribolovom povezane dejavnosti, in (iii), medtem ko komorski pravni okvir vključuje resne kršitve, kot so opredeljene v skladu z mednarodnim pravom, pa izrecno ne opredeljuje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova in izrecno ne določa izvršilnih ukrepov in sankcij za državljane, ki omogočajo ali opravljajo tak ribolov, kot je navedeno v točkah 18 in 21 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

(69)

Opozoriti je treba tudi, da je v uvodni izjavi 50 Sklepa z dne 1. oktobra 2015 ugotovljeno, da kazni, ki so v sistemu sankcij predvidene v okviru industrijskih ribiških dejavnosti, temeljijo na vrednosti dajatev za izdajo dovoljenj. Vendar so kategorije dovoljenj za gospodarski ribolov v komorskem pravu omejene samo na tuna. Zato v primeru kršitev industrijske flote, ki lovi druge vrste, ni ustreznih kazni, saj ni ustreznih dajatev za izdajo dovoljenj. To stanje zmanjšuje stopnjo odvračanja komorskega sistema sankcioniranja in komorskim organom ne omogoča dovolj strogih sankcij za nezakonite, neprijavljene in neregulirane ribolovne dejavnosti, da bi se zagotovilo učinkovito preprečevanje teh dejavnosti, odvračanje od njih in njihovo odpravljanje ter kršiteljem odvzele ugodnosti, ki izhajajo iz njihovih nezakonitih dejavnosti.

(70)

Ugotovljeno je, da so komorski organi, pristojni za ribištvo, Komisiji predstavili osnutek sprememb določb Kodeksa ribištva in akvakulture, ki ga določa zakon št. 07-011/AU z dne 29. avgusta 2007, in odloka št. 15-050/PR z dne 15. aprila 2015. Vendar je Komisija med obiskom avgusta 2016 ugotovila, da na postopek revizije vpliva neustrezno upravno okolje. Komisija je ugotovila tudi, da je del komorske uprave menil, da je postopek revizije priložnost za podkrepitev politike zastave ugodnosti (flag of convenience) Komorov. Komisija zato ugotavlja, da je pravni okvir z vidika skladnosti z veljavnimi mednarodnimi in regionalnimi pravili še vedno neustrezen.

(71)

Komisija je na podlagi podatkov, pridobljenih od komorskih organov in tudi med obiskom avgustu 2016 ugotovila, da Komori še vedno ne izvajajo in izvršujejo številnih obveznosti, ki so določene v komorski zakonodaji (npr. obveznost glede prenosa podatkov iz sistema za spremljanje plovil in sporočanja podatkov o ulovu, omejitve na področju opravljanja dejavnosti komorskih plovil itd.). Kot je navedeno v uvodni izjavi 47 Sklepa z dne 1. oktobra 2015, to stanje kaže na nezmožnost pristojnih organov, da spremljajo dejavnosti komorskih plovil, in zmanjšuje zmožnost pristojnih organov, da učinkovito izvršujejo pravila, ki veljajo na različnih zadevnih področjih.

(72)

Poleg tega ni bil dosežen nikakršen napredek glede dejstev, navedenih v uvodni izjavi 51 Sklepa z dne 1. oktobra 2015 v zvezi z odsotnostjo nacionalnega inšpekcijskega načrta za zagotavljanje skladne politike nadzora dejavnosti komorske flote in nezadostnim številom opazovalcev.

(73)

Komisija je med obiskom avgusta 2016 ugotovila, da kljub temu, da komorski organi priznavajo, da jim primanjkuje zmogljivosti za spremljanje in nadzor ribolova in z ribolovom povezanih dejavnosti komorske flote ne glede na to, kje opravlja dejavnost, in tuje flote, ki opravlja dejavnost v komorski izključni ekonomski cone (IEC), še vedno obstaja namera glede nadaljevanja širitve strategije flote.

(74)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 67 in 72 Sklepa z dne 1. oktobra 2015, stopnje razvoja Komorov ni mogoče obravnavati kot dejavnika, ki bi zmanjševal zmogljivost pristojnih organov v zvezi s sodelovanjem z drugimi državami in sprejemanjem izvršilnih ukrepov. Ocena določenih omejitev, ki izhajajo iz stopnje razvoja Komorov, je podrobneje opisana v uvodnih izjavah od 88 do 93 tega sklepa.

(75)

Komisija na podlagi uvodnih izjav od 37 do 54 Sklepa z dne 1. oktobra 2015 ter dogajanj po 1. oktobra 2015 ter v skladu s členom 31(3) ter členom 31(5)(b), (c) in (d) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu meni, da Komori niso izpolnili dolžnosti v zvezi s prizadevanji za sodelovanje in izvrševanje, ki so jim bile kot državi zastave, pristanišča, obalni državi in državi trga naložene z mednarodnim pravom.

(76)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah od 57 do 60 Sklepa z dne 1. oktobra 2015, je Komisija analizirala podatke, ki jih šteje za pomembne in so na voljo v objavljenih podatkih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (RFMO), zlasti Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC) in Komisije za ribištvo jugozahodnega Indijskega oceana (SWIOFC). Komisija je po sprejetju Sklepa z dne 1. oktobra 2015 opravila tudi analizo podatkov, ki jih šteje za pomembne glede na status Komorov kot pogodbenice Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC) in Komisije za ribištvo jugozahodnega Indijskega oceana (SWIOFC).

(77)

Opozoriti je treba, da so v uvodnih izjavah 57 in 58 Sklepa z dne 1. oktobra 2015 navedene ponavljajoče in neponavljajoče se težave Komorov v zvezi s skladnostjo z resolucijami Komisije za tune v Indijskem oceanu (IOTC), ki so bile ugotovljene za leto 2014 v Poročilu IOTC o skladnosti za Komore z dne 25. marca 2015 (4).

(78)

V skladu z informacijami iz Poročila IOTC o skladnosti za Komore z dne 16. aprila 2016 (5) je bilo leta 2015 ugotovljenih več ponavljajočih se težav v zvezi s skladnostjo. Komori so zlasti samo delno izpolnjevali zahteve glede: (i) predložitve agregiranih statističnih podatkov o nominalnem ulovu morskih psov, kot zahteva Resolucija 05/05; (ii) predložitve agregiranih statističnih podatkov o ulovu in naporu za morske pse, kot zahteva Resolucija 05/05, in (iii) predložitve agregiranih statističnih podatkov o pogostosti velikosti za morske pse, kot zahteva Resolucija 05/05. Komori niso predložili niti podatkov o pokritju z orodjem za iztovarjanje ulova malega ribolova, kot zahteva Resolucija 11/04.

(79)

V istem poročilu so opredeljene tudi neponavljajoče se težave v zvezi s skladnostjo. Komori niso predložili niti podatkov o prepovedi v zvezi z oceanskimi beloplavutimi morskimi psi, kot zahteva Resolucija 13/06, niti podatkov o izvajanju smernic FAO za morske želve, kot zahteva Resolucija 12/04.

(80)

Težave v zvezi s skladnostjo, ki jih imajo Komori z resolucijami IOTC, kažejo na neizpolnjevanje obveznosti, ki jih Komorom kot državi zastave nalaga člen 94 UNLCOS. Kažejo tudi, da Komori ne upoštevajo priporočil iz točk od 31 do 33, 35 in 38 prostovoljnih smernic FAO o uspešnosti države zastave in točke 24 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

(81)

Z izjemo IOTC in SWIOFC Komori niso pogodbenica drugih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. Ob upoštevanju strukture komorske flote, ki ne opravlja dejavnosti samo v regiji Indijskega oceana, ta ugotovitev zmanjšuje prizadevanja Komorov, da bi izpolnjevali obveznosti v skladu s konvencijo UNCLOS, zlasti členoma 117 in 118.

(82)

Poleg tega Komori niso ratificirali drugih mednarodnih pravnih instrumentov v zvezi z upravljanjem ribištva, razen konvencije UNCLOS. Ob upoštevanju pomembnosti čezconskih in izrazito selivskih staležev rib za Komore ta ugotovitev zmanjšuje prizadevanja Komorov, da bi izpolnjevali svoje obveznosti kot država zastave, obalna država, država pristanišča in trga v skladu s konvencijo UNCLOS, zlasti členoma 63 in 64 Konvencije.

(83)

Ravnanje Komorov pri izvajanju mednarodnih instrumentov ni v skladu s priporočili iz točke 11 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, ki države prednostno spodbujajo k ratifikaciji, sprejemu ali pristopu k Sporazumu Združenih narodov o uporabi določb konvencije UNCLOS glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib (UNFSA) in k Sporazumu FAO o usklajevanju. Prav tako ne upoštevajo točke 14, ki določa, da države v celoti in učinkovito izvajajo Kodeks ravnanja in z njim povezane mednarodne akcijske načrte.

(84)

Komori niso ratificirali niti sporazuma FAO o ukrepih države pristanišča iz leta 2009.

(85)

Komori v nasprotju s priporočili iz točk od 25 do 27 mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova doslej niso pripravili nacionalnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

(86)

Komisija je na podlagi podatkov, ki so jih zbrali komorski organi, ugotovila, da je upravljanje registra komorske ribiške flote in flote, povezane z ribištvom, še vedno delno preneseno na zasebno podjetje s sedežem zunaj Komorov. Na podlagi informacij, ki jih je zbrala Komisija, in izjav Komorov je bilo ugotovljeno, da Komori niso zagotovili, da imajo plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, dejansko povezavo z njimi. To je v nasprotju s členom 91 konvencije UNCLOS, ki določa, da mora obstajati dejanska povezava med državo zastave in njenimi ladjami.

(87)

Komisija na podlagi uvodnih izjav od 55 do 65 Sklepa z dne 1. oktobra 2015 in dogajanj po 1. oktobra 2015 ter v skladu s členom 31(3) in (6) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu meni, da Komori niso izpolnili svojih dolžnosti v zvezi z mednarodnimi pravili, predpisi ter ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki so jim bile naložene z mednarodnim pravom.

(88)

Po podatkih indeksa človekovega razvoja Združenih narodov (UNHDI) imajo Komori nizek indeks človekovega razvoja in so bili leta 2014 (6) na 159. mestu med 188 državami. Opozoriti je treba tudi, da so Komori po Uredbi (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (7) uvrščeni v kategorijo najmanj razvitih držav (8).

(89)

Dokazov, ki bi potrdili, da so razlog za neizpolnjevanje dolžnosti, ki so bile Komorom naložene z mednarodnim pravom, razvojne ovire, ni bilo mogoče najti. Čeprav lahko na splošno obstajajo posebne omejitve zmogljivosti glede spremljanja, nadzora in obvladovanja, posebne omejitve Komorov, ki izhajajo iz njihove stopnje razvoja, ne morejo upravičiti pomanjkljivosti, opredeljenih v prejšnjih oddelkih. To se nanaša zlasti na status komorskega registra in popolno odsotnost nadzora dela komorske flote.

(90)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 69 Sklepa z dne 1. oktobra 2015, se zdi, da ugotovljene pomanjkljivosti izvirajo predvsem iz neustreznega upravnega okolja ter nezadostnega notranjega sodelovanja in izmenjave informacij v komorski upravi, da bi se zagotovilo učinkovito in uspešno izpolnjevanje dolžnosti Komorov kot države zastave, obalne države, države pristanišča in trga. To stanje je še slabše zaradi neuravnotežene velikosti komorske ribiške flote in flote, povezane z ribištvom, ter njenega območja opravljanja dejavnosti.

(91)

Opozoriti je treba tudi, da sta Evropska unija in Komori podpisali sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju (9). Zadnji protokol (10) tega sporazuma vključuje finančno podporo sektorju v okviru finančnega prispevka za Komore. Cilj finančne podpore sektorju je spodbujati trajnostni razvoj ribištva s krepitvijo upravnih in znanstvenih zmogljivosti, pri čemer je poudarek na trajnostnem upravljanju, spremljanju, nadzoru in obvladovanju ribištva. To bi moralo pomagati Komorom kot državi zastave, pristanišča, obalni državi in državi trga pri izpolnjevanju njihovih obveznosti v skladu z mednarodnim pravom in pri preprečevanju nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

(92)

Poleg tega Komorom zagotavljajo podporo regionalne pobude, kot je projekt SmartFish, ki ga financira Evropska unija in izvaja Komisija za Indijski ocean (IOC), njegov cilj pa je med drugim boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu s pomočjo skupnih virov, izmenjave informacij, usposabljanja in razvoj operativnih sistemov za spremljanje, nadzor in obvladovanje; ter projekt upravljanja ribištva v jugozahodnem Indijskem oceanu v okviru prvega projekta Svetovne banke Skupna rast, ki je namenjen izboljšanju učinkovitosti upravljanja izbranih prednostnih nalog na področju ribištva na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni skupnosti.

(93)

Komisija na podlagi ugotovitev iz tega oddelka, pripravljenih na podlagi dejanskih elementov, ki jih je zbrala, in tudi podatkov, ki so jih predložili Komori, meni, da je v skladu s členom 31(7) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu primerno upoštevati določene omejitve Komorov glede na njihovo stopnjo razvoja, ki lahko negativno vpliva na splošno ravnanje Komorov pri upravljanju ribištva. Vendar je bilo ob upoštevanju vrste ugotovljenih pomanjkljivosti Komorov ugotovljeno, da stopnja razvoja ne more v celoti upravičiti ali drugače utemeljiti njihovega splošnega ravnanja kot države zastave, pristanišča, obalne države ali države trge glede ribolova ter neustreznosti njihovih ukrepov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega in za njegovo odpravljanje.

(94)

Na podlagi navedenih ugotovitev v zvezi z neizpolnjevanjem dolžnosti Komorov, ki so jim z mednarodnim pravom naložene kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga, ter nesprejetjem ukrepov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje bi bilo treba Komore v skladu s členom 31 uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu opredeliti kot državo, ki jo Komisija obravnava kot nesodelujočo tretjo državo pri boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

(95)

Pristojni organi držav članic ob upoštevanju člena 18(1)(g) uredbe o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu zavrnejo uvoz ribiških proizvodov v Unijo, ne da bi jim bilo treba zahtevati kakršne koli dodatne dokaze ali pošiljati prošnjo za pomoč državi zastave, ko ugotovijo, da so potrdilo o ulovu potrdili organi države zastave, ki je opredeljena kot nesodelujoča država v skladu s členom 31 navedene uredbe.

(96)

Navesti bi bilo treba, da opredelitev Komorov kot države, ki jo Komisija obravnava kot nesodelujočo državo, ne izključuje poznejših ukrepov, ki jih lahko Komisija ali Svet sprejme za pripravo seznama nesodelujočih držav.

(97)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Odbora za ribištvo in ribogojstvo –