(1)

Ta uredba prispeva k opredelitvi meril za določitev zadostnega nakupnega in prodajnega interesa tretjih oseb za razred izvedenih finančnih instrumentov ali za ustrezno podskupino tega razreda. Ko Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) ugotovi, da bi za razred izvedenih finančnih instrumentov morala veljati obveznost kliringa v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) ter da so izvedeni finančni instrumenti uvrščeni v trgovanje ali da se z njimi trguje na mestu trgovanja, bi ESMA morala upoštevati merila v tej uredbi, da bi določila, ali so izvedeni finančni instrumenti ali njihova podskupina dovolj likvidni, da se z njimi trguje izključno na mestih trgovanja.

(2)

Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da se šteje, da se izvedeni finančni instrumenti izvršijo zunaj organiziranega trga, kadar se z njimi ne trguje na reguliranem trgu ali kadar zanje ne veljajo pravila reguliranega trga, opredelitev izvedenih finančnih instrumentov, izvršenih zunaj organiziranega trga (OTC), v skladu z Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3) pa je ožja in zajema izvedene finančne instrumente, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu, v večstranskem sistemu trgovanja (MTF) ali organiziranem sistemu trgovanja (OTC) ali za katere ne veljajo njihova pravila. ESMA bi zato morala oceniti obseg, v katerem se posli z razredi izvedenih finančnih instrumentov ali ustreznimi skupinami teh razredov že izvršujejo na mestih trgovanja, in to primerjati z ravnjo trgovanja, ki se ne opravi na mestu trgovanja. Vendar razširjenost trgovanja zunaj mesta trgovanja ne bi smela samodejno pomeniti, da razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezna podskupina tega razreda ni primeren za obveznost trgovanja. ESMA bi morala upoštevati tudi pričakovani učinek obveznosti trgovanja, pri čemer bi morala upoštevati možnost spodbujanja likvidnosti in celovitosti trga zaradi povečane preglednosti in dostopnosti finančnih instrumentov ter možne negativne posledice takšne odločitve.

(3)

Glede na podobnost opredelitve likvidnega trga za nelastniške vrednostne papirje iz točke 17(a) člena 2 Uredbe (EU) št. 600/2014 in meril za določanje, ali je razred izvedenih finančnih instrumentov ali podskupina tega razreda dovolj likvidna v skladu s členom 32(3) navedene uredbe, bi bilo treba oceno prvega upoštevati pri drugem, da bi se spodbujala usklajena obravnava instrumentov. Toda za razred izvedenih finančnih instrumentov ali njegovo podskupino, za katera se šteje, da imata likvidni trg za namene preglednosti, se ne bi smelo samodejno šteti, da sta dovolj likvidna za obveznost trgovanja. Kvantitativni pragovi in kvalitativne uteži se lahko razlikujejo, saj upoštevajo različne cilje ocen.

(4)

Glede na široko paleto instrumentov, na katere lahko vpliva obveznost trgovanja za izvedene finančne instrumente, in njihove posebnosti, nenehni razvoj finančnih trgov in raznolikost vključenih nacionalnih trgov ni mogoče določiti izčrpnega seznama za vsako vrsto izvedenih finančnih instrumentov, ki bi določal elemente, relevantne za oceno nakupnega in prodajnega interesa tretjih oseb, oziroma uteži, ki jo ima vsak posamezen element.

(5)

Vendar bi bilo treba za določitev razredov izvedenih finančnih instrumentov ali ustreznih podskupin teh razredov, ki so dovolj likvidni, zagotoviti določeno stopnjo jasnosti, zlasti z določitvijo meril v zvezi s povprečno pogostostjo poslov, povprečnim obsegom poslov, številom in vrsto dejavnih udeležencev na trgu in povprečno velikostjo razponov, ki skupaj nakazujejo nakupni in prodajni interes tretjih oseb.

(6)

Obdobje opazovanja za določanje, ali sta razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezna podskupina tega razreda dovolj likvidna, da se z njima trguje izključno na mestih trgovanja, bi moralo biti različno glede na zadevni razred finančnih instrumentov ali ustrezno skupino tega razreda. Biti bi moralo dovolj dolgo, da bi se zagotovilo, da zbranih podatkov niso izkrivili dogodki, ki lahko povzročijo neobičajne vzorce trgovanja. Obdobje opazovanja v nobenem primeru ne bi smelo biti krajše od treh mesecev.

(7)

Merila v tej uredbi bi morala biti oblikovana tako, da je oceno enega izvedenega finančnega instrumenta ali razreda izvedenih finančnih instrumentov mogoče primerjati z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti ali razredi izvedenih finančnih instrumentov s podobnimi lastnostmi. Opredelitev razredov izvedenih finančnih instrumentov s podobnimi lastnostmi lahko vključuje številne elemente, kot so valuta, v kateri se trguje z njimi, datumi dospelosti, začetek veljavnosti pogodbe, ali sledijo standardom in ali gre za nedavno sklenjene pogodbe.

(8)

ESMA bi morala pogledati pretekle podatke, ki kažejo spremembe likvidnosti, da bi določila, ali sta razred izvedenih finančnih instrumentov ali podskupina tega razreda dovolj likvidna, da se z njima trguje samo na mestih trgovanja, in ali sta dovolj likvidna le pri poslih pod določenim obsegom. Pragovi za te ocene so za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov ali podskupine teh razredov lahko različni, če se razlikujejo lastnosti in nominalni obseg razredov ali podskupin. ESMA bi pri svoji oceni razponov morala upoštevati povprečni obseg in razpoložljivost razponov, pri čemer bi morala uskladiti pomislek, da pomanjkanje razponov ali široki razponi pomenijo nezadostno likvidnost, in možnost, da lahko razponi postanejo ožji zaradi povečane preglednosti in razpoložljivosti finančnih instrumentov, če se uvede obveznost trgovanja.

(9)

ESMA bi v svoji oceni morala iz izračuna izključiti tiste posle, ki jih je mogoče jasno opredeliti kot posle za zmanjšanje tveganj po trgovanju, ki zmanjšujejo netržna tveganja v portfeljih izvedenih finančnih instrumentov. Vključitev takšnih poslov v oceno za obveznost trgovanja bi sicer lahko povzročila previsoko oceno ravni nakupnega in prodajnega interesa tretjih oseb.

(10)

ESMA bi pri svoji oceni morala upoštevati tudi potrebo po paketnih poslih ali jih dovoliti. Investicijska podjetja za svoj račun ali za račun strank pogosto opravljajo posle z izvedenimi finančnimi instrumenti in drugimi finančnimi instrumenti, ki zajemajo več povezanih poslov, ki so medsebojno odvisni. Glede na to, da paketni posli investicijskim podjetjem in njihovim strankam omogočajo, da upravljajo svoja tveganja in izboljšujejo odpornost finančnih trgov, bi bilo zaželeno, da je še naprej dovoljeno izvrševanje nekaterih paketnih poslov, ki zajemajo enega ali več izvedenih finančnih instrumentov, za katere velja obveznost trgovanja, in sicer na dvostranski podlagi zunaj mesta trgovanja.

(11)

Poleg tega bi bilo treba določiti merila, ki bi ESMA omogočala določiti, ali bi bilo treba obstoječo obveznost trgovanja za razred izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezno podskupino tega razreda spremeniti, začasno ustaviti ali preklicati, razen če se z razredom izvedenih finančnih instrumentov ali ustrezno podskupino tega razreda ne trguje več na vsaj enem mestu trgovanja.

(12)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti je nujno, da določbe iz te uredbe in določbe iz Direktive 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 600/2014 veljajo od istega datuma.

(13)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(14)

ESMA je o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, opravila javna posvetovanja, analizirala morebitne z njimi povezane stroške in koristi ter zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) –