17.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 311/13

(1)

Vračanje državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje v državah članicah, ob polnem spoštovanju njihovih temeljnih pravic, zlasti načela nevračanja, in v skladu z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) je bistveni del celovitih prizadevanj za zagotovitev verodostojnosti ter pravilnega in učinkovitega delovanja migracijske politike Unije ter za zmanjšanje nedovoljenih migracij in odvračanje od njih.

(2)

Nacionalni organi držav članic se pri vračanju nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki nimajo veljavne potne listine, soočajo s težavami.

(3)

Za povečanje nezadostnega obsega vračanja nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je ključnega pomena, da se na področju vračanja in ponovnega sprejema izboljša sodelovanje z glavnimi državami izvora in tranzita. V zvezi s tem je pomembna izboljšana evropska potna listina za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.

(4)

Organi tretjih držav pogosto ne priznavajo sedanje standardne potne listine za vrnitev državljanov tretjih držav, ki je bila uvedena s Priporočilom Sveta z dne 30. novembra 1994 (3), med drugim zaradi neustreznih varnostnih standardov.

(5)

Zato si je treba prizadevati, da bi tretje države izboljšano in enotno evropsko potno listino za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav priznavale kot referenčno listino za namene vračanja.

(6)

Uvesti bi morali varnejšo in enotnejšo evropsko potno listino za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: evropska potna listina za vrnitev), da bi olajšali vračanje in ponovni sprejem državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic. Evropska potna listina za vrnitev bi morala s svojimi okrepljenimi varnostnimi elementi in tehničnimi specifikacijami spodbuditi tretje države, da bi jo priznavale. Ta listina bi zato morala prispevati k lažjemu izvajanju vračanja v okviru sporazumov o ponovnem sprejemu ali drugih dogovorov, ki so jih sklenile Unija ali države članice s tretjimi državami, pa tudi v okviru sodelovanja s tretjimi državami na področju vračanja, ki ni zajeto s formalnimi sporazumi.

(7)

Ponovni sprejem svojih državljanov predstavlja po običajnem mednarodnem pravu obveznost, katero morajo spoštovati vse države. Pri identificiranju nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in izdajanju listin, vključno z evropsko potno listino za vrnitev, bi bilo treba, če je ustrezno, sodelovati z diplomatskimi predstavništvi in se pogajati s tretjimi državami, ki bi bodisi z Unijo bodisi z državami članicami sklepale sporazume o ponovnem sprejemu.

(8)

V sporazumih o ponovnem sprejemu, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami, bi se bilo treba zavzemati za priznavanje evropske potne listine za vrnitev. Države članice bi si morale prizadevati, da bi bila evropska potna listina za vrnitev priznana v dvostranskih sporazumih in drugih dogovorih kot tudi v okviru sodelovanja s tretjimi državami na področju vračanja, ki ni zajeto s formalnimi sporazumi. Države članice bi si morale prizadevati za zagotovitev učinkovite uporabe evropske potne listine za vrnitev.

(9)

Evropska potna listina za vrnitev bi morala prispevati k zmanjšanju upravne in birokratske obremenitve uprav držav članic in tretjih držav, vključno s konzularnimi službami, ter k skrajšanju upravnih postopkov, potrebnih za zagotovitev vračanja in ponovnega sprejema nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.

(10)

S to uredbo bi se morali harmonizirati samo oblika, varnostni elementi in tehnične specifikacije evropske potne listine za vrnitev, ne pa tudi pravila o njeni izdaji.

(11)

Vsebina in tehnične specifikacije evropske potne listine za vrnitev bi morale biti harmonizirane, da se zagotovijo visoki tehnični in varnostni standardi, zlasti v zvezi z zaščito pred prenarejanjem in ponarejanjem. Evropska potna listina za vrnitev bi morala imeti prepoznavne harmonizirane varnostne elemente. Za evropsko potno listino za vrnitev bi se zato morali uporabljati varnostni elementi in tehnične specifikacije, določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 333/2002 (4).

(12)

Da bi lahko spremenili nekatere nebistvene elemente iz vzorca evropske potne listine za vrnitev, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (5). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(13)

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe pristojni organi svoje naloge za namene te uredbe opravljajo v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi za prenos Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(14)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (7) – nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih po tem, ko se je Svet odločil za to uredbo, odloči, ali bo to uredbo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(15)

Ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 – predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (8); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja. Nadalje v skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(16)

Ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 – predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (9); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Poleg tega v skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(17)

Ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 – predstavlja za Islandijo in Norveško razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo v področje iz člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES (11).

(18)

Ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 – predstavlja za Švico razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo v področje iz člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (13).

(19)

Ta uredba – kolikor se uporablja za državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 – predstavlja za Lihtenštajn razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (14), ki spadajo v področje iz člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (15).

(20)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi učinkov predvidenega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(21)

Da bi določili enotne pogoje in zagotovili jasnost konceptov, je primerno, da se ta akt sprejme v obliki uredbe.

(22)

Države članice bi morale izpolnjevati svoje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega prava in prava Unije, predvsem Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve, določeno v členu 19, ter dolžnost iz člena 24(2).

(23)

Priporočilo Sveta z dne 30. novembra 1994 bi bilo zato treba razveljaviti –

1.

„državljan tretje države“ pomeni državljana tretje države, kakor je opredeljen v točki 1 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

2.

„vračanje“ pomeni vrnitev, kakor je opredeljena v točki 3 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

3.

„odločba o vrnitvi“ pomeni odločbo o vrnitvi, kakor je opredeljena v točki 4 člena 3 Direktive 2008/115/ES.

(a)

ime, priimek, datum rojstva, spol, državljanstvo in razpoznavne značilnosti državljana tretje države ter njegov naslov v tretji državi vrnitve, če je znan;

(b)

fotografija državljana tretje države;

(c)

organ izdajatelj, datum in kraj izdaje in obdobje veljavnosti;

(d)

informacije o odhodu in prihodu državljana tretje države.