29.10.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 295/1

(1)

Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) zahteva, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter drugi posvetovalni organi, kot tudi glede na prejeta mnenja svetovalnih svetov in skupna priporočila držav članic.

(3)

Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo državam članicam treba dodeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo in da se upoštevajo cilji skupne ribiške politike iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(4)

V Uredbi (EU) št. 1380/2013 je določeno, da je cilj skupne ribiške politike doseči stopnjo izkoriščanja največjega trajnostnega donosa do leta 2015, kjer je to mogoče, za vse staleže pa postopoma, vendar najpozneje do leta 2020.

(5)

Celotne dovoljene ulove (v nadaljnjem besedilu: TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbenogospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki.

(6)

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta (2) vzpostavlja večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu: načrt). Cilj tega načrta je zagotoviti, da se z izkoriščanjem živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. V ta namen je za zadevne staleže treba čim prej doseči ciljno ribolovno umrljivost, izraženo v razponih, in sicer postopoma do leta 2020. Primerno je, da se omejitve ulova za leto 2017 za trsko, sleda in papalino v Baltskem morju določijo z namenom doseganja ciljev iz načrta.

(7)

Kot je navedeno v načrtu, se v primeru, da znanstveno mnenje kaže, da je biomasa drstitvenega staleža katerega od zadevnih staležev nižja od referenčnih točk za biomaso drstitvenega staleža iz Priloge II k Uredbi (EU) 2016/1139, sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na ravni, ki presegajo tisto, ki omogoča največji trajnostni donos. Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je navedel, da je biomasa staleža trske v zahodnem Baltskem morju nižja od referenčnih točk ohranjanja iz Priloge II k navedeni uredbi. Zato je primerno, da se ribolovne možnosti za trsko iz zahodnega Baltskega morja določijo nižje od razpona ribolovne umrljivosti iz stolpca B Priloge I k Uredbi (EU) 2016/1139, in sicer na raven, pri kateri se upošteva zmanjšanje biomase. V ta namen je treba upoštevati časovni načrt za uresničitev ciljev skupne ribiške politike na splošno in pa konkretno načrta, pričakovani učinek popravnih ukrepov ter dejstvo, da je treba zagotavljati gospodarske in socialne koristi ter koristi zaposlovanja, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(8)

Treba bi bilo sprejeti nadaljnje popravne ukrepe. S podaljšanjem trenutno veljavnega šesttedenskega obdobja prekinitve ribolova za dodatna dva tedna bi se povečala zaščita koncentracij drstečih se trsk. V skladu z znanstvenim mnenjem rekreacijski ribolov trske iz zahodnega Baltskega morja znatno prispeva k skupni ribolovni umrljivosti navedenega staleža. Ob upoštevanju trenutnega stanja tega staleža je primerno sprejeti nekatere ukrepe glede rekreacijskega ribolova. Natančneje, veljati bi morala dnevna omejitev za vreče za posameznega ribiča, pri čemer bi morala biti ta omejitev med obdobjem drstenja strožja. To ne posega v načelo relativne stabilnosti, ki velja za dejavnosti gospodarskega ribolova.

(9)

Kar zadeva stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja, ICES zaradi sprememb v njeni biologiji ni mogel določiti bioloških referenčnih točk in je namesto tega predlagal, naj TAC za ta stalež trske temelji na pristopu z omejenimi podatki. Zato je primerno, da se kot prispevek k doseganju ciljev načrta TAC za stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja določi v skladu s previdnostnim pristopom.

(10)

Kar zadeva stalež sleda iz Riškega zaliva, razpoložljivo znanstveno mnenje kaže prisotnost zelo močnega letnika 2015. Določitev TAC v skladu z razponom ribolovne umrljivosti, določenem v stolpcu A Priloge I k Uredbi (EU) 2016/1139, bi povzročila znatno povečanje biomase drstitvenega staleža, kar bi po drugi strani vodilo v veliko konkurenco za živila, počasnejšo rast, nižji koeficient kondicije in splošno nižjo kakovost rib. Glede na to, da biomasa drstitvenega staleža za ta stalež presega referenčno točko za biomaso iz stolpca A Priloge II k navedeni uredbi, je primerno določiti TAC v skladu z razponi ribolovne umrljivosti, določenimi v stolpcu B Priloge I k navedeni uredbi, saj je to potrebno za preprečitev resne škode za ta stalež zaradi dinamike znotraj staleža iste živalske vrste v smislu točke (b) člena 4(4) navedene uredbe.

(11)

Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, bi morale veljati določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 (3), zlasti členov 33 in 34 Uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter prenosu podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo v tej uredbi treba določiti oznake za pošiljanje podatkov o iztovarjanju staležev v skladu s to uredbo, ki jih morajo države članice uporabiti pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(12)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (4) so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC v skladu s členoma 3 in 4. Na podlagi člena 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člena 3 ali 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(13)

Na podlagi novih znanstvenih mnenj bi bilo treba za obdobje od 1. novembra 2016 do 31. oktobra 2017 določiti predhodni TAC za norveškega moliča v coni ICES IIIa in vodah Unije območij ICES IIa in IV. Uredbo (EU) 2016/72 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Da ne bi prekinili ribolovnih dejavnosti, bi se morale določbe glede norveškega moliča uporabljati od 1. novembra 2016.

(14)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2017. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

1.

„podrazdelek“ pomeni podrazdelek ICES Baltskega morja, kakor je opredeljen v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 2187/2005 (5);

2.

„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino posameznega staleža, ki jo je mogoče naloviti v enem letu;

3.

„kvota“ pomeni delež celotnega dovoljenega ulova, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

4.

„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki izkoriščajo morske biološke vire med drugim za rekreacijo, turizem ali šport.

(a)

izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)

odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)

dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 ali na podlagi člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d)

količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ali prenesene v skladu s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)

odbitke na podlagi členov 105 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.