15.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 239/69

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 599/2009 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini od 0 EUR do 198 EUR na tono na uvoz monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znanih kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, ki so se takrat uvrščali pod oznake KN ex 1516 20 98 (oznaka TARIC 1516209820), ex 1518 00 91 (oznaka TARIC 1518009120), ex 1518 00 99 (oznaka TARIC 1518009920), ex 2710 19 41 (oznaka TARIC 2710194120), 3824 90 91, ex 3824 90 97 (oznaka TARIC 3824909787), s poreklom iz Združenih držav Amerike („ZDA“ ali „zadevna država“). Za protidampinško dajatev, uvedeno z navedeno uredbo, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „obstoječi ukrepi“.

(2)

Z Izvedbeno uredbo (EU) št. 444/2011 (3) je Svet po preiskavi proti izogibanju razširil dokončno protidampinško dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 599/2009, na uvoz biodizla, poslanega iz Kanade, v Unijo ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, razen za izdelke, ki jih proizvajata družbi BIOX Corporation, Oakville in Rothsay Biodiesel, Guelph, Ontario, Kanada. Z isto uredbo je Svet tudi razširil dokončno protidampinško dajatev, ki je bila uvedena z Uredbo (ES) št. 599/2009, na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz Združenih držav Amerike.

(3)

Zunaj področja uporabe tega postopka protidampinški ukrepi za biodizel trenutno veljajo za uvoz iz Argentine in Indonezije (4).

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (5) veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA je Evropska komisija („Komisija“) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Zahtevek je 9. aprila 2014 vložil Evropski odbor za biodizel („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje biodizla v Uniji. Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil ponovitev dampinga in škode industriji Unije.

(6)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za utemeljitev začetka pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 10. julija 2014 z obvestilom o začetku, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“) (6), objavila začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Istega dne je Komisija začela pregled zaradi izteka izravnalnih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA. To je vzporeden, a ločen postopek, ki ga obravnava ločena uredba.

(8)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2013 do 30. junija 2014 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučila so se gibanja, pomembna za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, v obdobju od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike v ZDA in organe ZDA, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(10)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, pri čemer je zagotovila geografsko porazdelitev. Ta začasni vzorec je sestavljalo sedem proizvajalcev Unije iz sedmih različnih držav članic, ki so predstavljali skoraj 30 % proizvodnje biodizla v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

(13)

Ena družba iz Italije je zahtevala, da se jo vključi v vzorec. Vendar je navedena družba svoje dejavnosti začela izvajati šele ob koncu leta 2013, ko je kupila obrat za proizvodnjo biodizla od drugega italijanskega proizvajalca biodizla, ki je bil vključen v začasni vzorec. Ker ni bilo preteklih podatkov, potrebnih za ocenjevanje zadevnih gibanj v obravnavanem obdobju, in ker je bila v začasni vzorec že vključena druga italijanska družba, je bila sprejeta odločitev, da se ta družba ne vključi v vzorec.

(14)

Nacionalni odbor za biodizel ZDA (NBB – National Biodiesel Board) je predložil pripombo, da se začasno izbrani vzorec razlikuje od izbranega vzorca iz prejšnjih preiskav v zvezi z biodizlom, in se skliceval na dve družbi z velikim obsegom proizvodnje in prodaje, ki zdaj nista bili vključeni. Vendar sta bili družbi, ki ju je navedel nacionalni odbor za biodizel, povezani z drugo družbo z večjim obsegom prodaje, ki je že bila vključena v vzorec, ali pa sta imeli manjši obseg prodaje kot začasno izbrana družba iz iste države članice. Zato vključitev katere koli izmed navedenih družb ne bi spremenila reprezentativnosti začasno izbranega vzorca. Začasno izbrani vzorec se je zato potrdil kot reprezentativni vzorec industrije Unije.

(15)

Po razkritju je vlada ZDA trdila, da vzorca, ki predstavlja 30 % industrije Unije, ni mogoče šteti kot reprezentativnega za industrijo biodizla Unije kot celote in da bi bilo treba mikroekonomske kazalnike proučiti širše. Vlada ZDA se sklicuje na ugotovitev pritožbenega organa STO v zadevi ES – pritrdilni elementi, v kateri se je vzorec v velikosti 27 % štel za majhnega glede na celoto in bi predstavljal glavni delež samo v primeru razdrobljenih industrijskih panog.

(16)

Komisija je v nasprotju s preiskavo v zadevi pritrdilni elementi za namen te preiskave industrijo Unije opredelila kot celotno industrijo in ne samo kot vzorčene družbe (uvodna izjava 93). Poleg tega so bili vsi makroekonomski kazalniki ocenjeni na podlagi celotne industrije, na ravni vzorčenih družb pa samo nekateri mikroekonomski kazalniki. Vendar je splošna analiza položaja industrije Unije temeljila na oceni mikro- in makroekonomskih kazalnikov. V vsakem primeru se industrija Unije šteje za razdrobljeno, saj jo sestavlja več kot 200 proizvajalcev po vsej Uniji, ki so večinoma mala in srednja podjetja. Zato je Komisija sklenila, da je vzorec, ki predstavlja 30 % industrije Unije, reprezentativen, zato se trditev v skladu s tem zavrne.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(18)

Le nekaj nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(19)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v ZDA pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvo ZDA v Evropski uniji, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(20)

Komisiji je odgovorilo 27 proizvajalcev v ZDA, vendar jih je samo devet predložilo zahtevane podatke o izvozu in/ali domači prodaji iz Priloge I k obvestilu o začetku za namen vzorčenja. Nobeden od njih v OPP ni izvažal v Unijo. Komisija je izbrala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov z največjim obsegom domače prodaje in izvoza. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila o izboru vzorca opravljena posvetovanja z vsemi znanimi proizvajalci izvozniki in organi ZDA. Pripomb ni bilo.

(21)

Noben vzorčeni proizvajalec ni predložil izpolnjenega vprašalnika do roka. Komisija je 7. oktobra 2014 obvestila tri vzorčene proizvajalce izvoznike, da ni prejela odgovorov.

(22)

Dne 10. oktobra 2014 je en vzorčeni proizvajalec izvoznik obvestil Komisijo o svoji odločitvi, da vprašalnika ne bo izpolnil. Preostala dva vzorčena proizvajalca izvoznika sta zaprosila za več podaljšanj roka, ki so bila odobrena, vendar kljub temu nista predložila popolnih odgovorov.

(23)

Komisija je 10. novembra 2014 poslala dopis, s katerim je tri vzorčene družbe obvestila, da namerava uporabiti člen 18 osnovne uredbe in da bodo ugotovitve preiskave temeljile na razpoložljivih dejstvih. O tej nameri je obvestila tudi organe ZDA. Rok za predložitev pripomb na dopis je bil 21. november 2014.

(24)

Do 21. novembra 2014 se dve od vzorčenih družb nista odzvali, tretja vzorčena družba pa je pojasnila, da odgovora ne more predložiti v tako kratkem roku.

(25)

Komisija je zato sklenila, da v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v ZDA. Zato se je Komisija odločila, da bo uporabila določbe iz člena 18 osnovne uredbe in da se zato lahko na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo pozitivne ali negativne ugotovitve.

(26)

Družba Cargill Inc. je navedla, da je bila z Uredbo (ES) št. 599/2009 določena stopnja dampinga de minimis in s tem uvedena 0-odstotna stopnja dokončne protidampinške dajatve na biodizel s poreklom iz ZDA, ki ga ZDA proizvajajo in izvažajo. Poleg tega je navedla, da v skladu z ugotovitvami pritožbenega organa STO v poročilu „Mexico Rice“ (7) proizvajalec izvoznik, za katerega v prvotni preiskavi ni bilo ugotovljeno, da izvaja damping, ne more biti predmet pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov.

(27)

Družba Cargill Inc. je zato zaprosila, naj bo tudi v prihodnosti izvzeta iz protidampinških dajatev ne glede na rezultat pregleda zaradi izteka ukrepa. Ta zahtevek je bil sprejet.

(28)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije in nepovezanim uvoznikom, trgovcem in uporabnikom, ki so se javili v rokih iz obvestila o začetku.

(29)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalci Unije:

(30)

Komisija je 3. junija 2015 vsem zainteresiranim stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške ukrepe, ter pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo pripombe. Komisija je obravnavala pripombe zainteresiranih strani in jih po potrebi upoštevala.

(31)

Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel zahteval zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih, ki je bilo odobreno.

(32)

Izdelek, ki se pregleduje, je izdelek iz preiskave, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov („prvotna preiskava“), tj. monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinsko plinsko olje, pridobljeni s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znani kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, ki vsebuje več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 1516 20 98, ex 1518 00 91, ex 1518 00 99, ex 2710 19 43, ex 2710 19 46, ex 2710 19 47, ex 2710 20 11, ex 2710 20 15, ex 2710 20 17, ex 3824 90 92, ex 3826 00 10 in ex 3826 00 90 („izdelek, ki se pregleduje“).

(33)

Biodizel je obnovljivo gorivo, ki se uporablja v prometnem sektorju kot gorivo za dizelske motorje. Vendar konvencionalni motorji ne delujejo, če se kot gorivo uporablja čisti biodizel, zato se mora uporabljati mešanica mineralnega dizelskega goriva in omejena količina biodizla.

(34)

Biodizel, ki se proizvaja v ZDA, je večinoma metil ester maščobnih kislin (FAME), ki se proizvaja iz številnih rastlinskih olj (sojinega olja, palmovega olja in repičnega olja) in uporabljenega olja za cvrtje, živalskih maščob ali biomase, ki so surovine za biodizel. Izraz „ester“ se nanaša na transesterifikacijo rastlinskih olj, natančneje na združitev olja z alkoholom. Izraz „metil“ se nanaša na metanol, tj. alkohol, ki se najpogosteje uporablja v tem procesu, čeprav se lahko v proizvodnem procesu uporabi tudi etanol, pri čemer nastane „etil ester maščobnih kislin“.

(35)

Vse vrste biodizla in biodizel v mešanicah imajo kljub morebitnim razlikam v surovinah, uporabljenih pri proizvodnji, ali v proizvodnem postopku enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo v enake namene. Morebitne različice izdelka v preiskavi ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali dojemanja različnih strani. Zlasti z vidika končnega uporabnika dizelskega goriva ni pomembno, ali je mešanica, ki je na voljo na bencinski črpalki, narejena iz določene surovine za biodizel.

(36)

Kot v prvotni preiskavi imata biodizel, ki se prodaja na domačem trgu v ZDA, in biodizel ZDA, ki se prodaja za izvoz, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo. Podobno ima biodizel, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo kot izdelek, ki se izvaža iz ZDA v Unijo. Zato sta ta dva izdelka za namene te preiskave podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(37)

Vlada ZDA je trdila, da je dizelsko gorivo, proizvedeno iz biomase (8), kategorija izdelkov, ki je širša od izdelka, ki se pregleduje. Vendar se vse vrste biodizla in mešanice biodizla, vključno z dizelskim gorivom iz biomase, obravnavajo kot biodizelska goriva, kot je določeno v uredbi o uvedbi začasne izravnalne dajatve v prvotni preiskavi (9), in so del zakonodajnega paketa o energetski učinkovitosti, energiji iz obnovljivih virov in alternativnih gorivih. Razlog za to je dejstvo, da ima biodizel, proizveden iz biomase, enake ali zelo podobne osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter uporabo kot biodizel, proizveden iz drugih virov. Zainteresirana stran ni nasprotovala ugotovitvi iz prvotne preiskave, zato velja tudi v tem pregledu zaradi izteka ukrepa. Zato Komisija to trditev vlade ZDA zavrne.

(38)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(39)

Zaradi pomanjkanja sodelovanja izbranih vzorčenih proizvajalcev, navedenih v uvodni izjavi 25, ni bilo mogoče izvesti analize na podlagi preverjenih podatkov, ki jih predložijo proizvajalci ZDA. Komisija je zato uporabila naslednje vire informacij: podatke, ki so jih nekateri proizvajalci biodizla v ZDA navedli v začetni fazi v odgovoru na vprašalnike za namen vzorčenja, Eurostat, zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, nadaljnje podatke, ki jih je preložil vložnik, nacionalni odbor ZDA za biodizel ter spletna mesta Uprave ZDA za energetske informacije in Ministrstva ZDA za energijo ter Mednarodne komisije ZDA za trgovino.

(40)

Po uvedbi ukrepov leta 2009 se je uvoz biodizla iz ZDA v Unijo zmanjšal na skoraj nič, saj se je leta 2013 in v OPP izvozila le zelo majhna količina. V teh okoliščinah se ni štel za pomembnega za oceno stopnje dampinga v OPP. Zato se lahko sklene, da se damping v OPP ni nadaljeval.

(41)

Komisija je proučila, ali obstajajo dokazi o verjetnosti ponovitve dampinga, če bi ukrepi prenehali veljati. Proučeni so bili zlasti naslednji elementi: razmerje med cenami izdelka, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, in cenami izdelka, ki se proizvaja in prodaja v ZDA, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in cenami v ZDA, razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji, neizkoriščene zmogljivosti ter prakse izogibanja in absorpcije.

(42)

Ker proizvajalci biodizla v ZDA niso sodelovali, so službe Komisije za izračun domače prodajne cene biodizla v ZDA v OPP uporabile tri vire informacij: (i) odgovore na vprašalnik, ki je bil poslan v začetni fazi za namen vzorčenja in ki so ga številni proizvajalci biodizla v ZDA predložili v začetni fazi, (ii) informacije, ki jih je predložil nacionalni odbor za biodizel na podlagi informacij, ki jih je zbral tržni nadzornik Jacobsen, in (iii) informacije, ki jih je predložil vložnik na podlagi informacij, ki jih je zbrala družba Oil Price Information Service (OPIS).

(43)

Podatkih iz teh treh virov vsebujejo različne ravni cen trgovanja in pogoje Incoterms. Vendar so vrednosti zelo podobne. Povprečna vrednost iz teh treh virov znaša 1 196,93 USD na metrično tono. V skladu s povprečnim menjalnim tečajem v OPP (1 EUR = 1,356 USD) ta znesek ustreza domači prodajni ceni ZDA v višini 883 EUR na metrično tono (10).

(44)

Povprečna cena biodizla franko tovarna, ki so ga proizvajalci Unije prodajali v Uniji v OPP, je znašala 905 EUR na metrično tono (1 227,18 USD), kot je prikazano v preglednici 8.

(45)

Če želijo proizvajalci ZDA ponovno vstopiti na trg Unije, bi morali izdelek prodajati po ceni, ki je nižja od 905 EUR na metrično tono. Njihova končna cena bi morala vključevati tudi stroške čezmorskega prevoza in zavarovanja ter obstoječo carino (6,5 %), ki velja za biodizel. Po podatkih, pridobljenih med preiskavo, bi to znašalo približno 100 EUR na metrično tono. Komisija je ta znesek določila na podlagi zneska za carine, prevoz in prevoznino, kot ga je izračunal nacionalni odbor za biodizel (v višini približno 94 EUR), in ga zaokrožila na 100 EUR, da je zajemal še nekatere dodatne stroške po uvozu.

(46)

Zato bi morali proizvajalci ZDA, če bi nadalje izvažali v EU, izvažati po ceni franko tovarna (manj kot 805 EUR na metrično tono), ki bi bila nižja od njihove domače prodajne cene v ZDA, kar bi pomenilo izvoz po dampinški ceni. Na podlagi okoliščin v zvezi z izvoznimi cenami za tretje države in neizkoriščeno zmogljivostjo, ki so podrobneje opisane v uvodnih izjavah 63 in 71, je verjetno, da bi proizvajalci ZDA nadalje izvažali v Unijo, če bi ukrepi prenehali veljati, saj bi jim to omogočilo, da zmanjšajo stroške na enoto proizvodnje, kot je podrobneje opisano v uvodni izjavi 72.

(47)

Po končnem razkritju je imel nacionalni odbor za biodizel pomisleke o točnosti povprečne domače prodajne cene, ki jo je določila Komisija, in opozoril, da je v enem izmed njegovih starejših dopisov navedena nižja vrednost (789,36 EUR na metrično tono), ki temelji na cenah, ki jih je dalo na voljo Ministrstvo ZDA za energijo.

(48)

Komisija to trditev zavrne iz naslednjih razlogov:

(49)

Povprečna cena, ki jo je navedel nacionalni odbor za biodizel, se ne more obravnavati kot točna osnova, saj je maloprodajna cena in ne cena franko tovarna. Natančneje, nacionalni odbor za biodizel je predložil povprečno mesečno maloprodajno ceno (na bencinski črpalki) za biodizel v ZDA julija 2014, izmerjeno v ekvivalentu galon bencina (GGE – Gasoline Gallons Equivalent) in z uporabo menjalnega tečaja z dne 19. septembra 2014.

(50)

Povprečna cena, ki jo je izračunala Komisija, je razumna vrednost, pri čemer je treba upoštevati, da je bila izračunana na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev, saj proizvajalci ZDA niso sodelovali. Je povprečje cen, ki so jih prijavili nekateri proizvajalci ZDA v začetni fazi, cen, ki jih je zbral tržni nadzornik Jacobsen in jih je zagotovil nacionalni odbor za biodizel, ter cen, ki jih je zbrala družba OPIS in predložil Evropski odbor za biodizel. Ker ni bilo na voljo informacij o količinah, ki bi omogočile izračun tehtanega povprečja, je bilo izračunano enostavno povprečje. Vendar so bile tri vrednosti zelo podobne. Pogoji Incoterms in stopnja trgovine niso bili znani, zato jih ni bilo mogoče upoštevati. Vendar so bile cene OPIS prilagojene tako, da so upoštevale razumne stroške prevoza v ZDA. Ob upoštevanju znatne razlike med domačo ceno in izvozno ceno kakršna koli prilagoditev za pogoje Incoterms in stopnjo trgovine ne bi spremenila sklepa, da bi morali proizvajalci ZDA prodajati izdelek po dampinških cenah, če bi želeli nadalje izvažati v Unijo.

(51)

Nacionalni odbor za biodizel je prav tako nasprotoval znesku v višini 100 EUR na metrično tono, ki se je uporabil za izračun zanesljive povprečne izvozne cene na podlagi povprečja cene biodizla v Uniji, in predlagal, da se namesto tega uporabi znesek v višini 110,49 EUR. Kot je omenjeno v uvodni izjavi 45, je Komisija uporabila zneske, ki jih je nacionalni odbor za biodizel predlagal za carino, prevoz in prevoznine. Komisija je uporabila samo znesek za dodatne stroške po uvozu, ki je bil nižji od 16,69 EUR, kot ga je navajal nacionalni odbor za biodizel, saj ni dokazal, da bi moral znesek po uvozu znašati 2 % vrednosti CIF franko meja. V vsakem primeru je razlika med oceno Komisije in oceno nacionalnega odbora za biodizel zelo majhna in ne spremeni sklepa o verjetnosti dampinga, pri čemer je treba upoštevati, da v zvezi s tem niso bili potrebni točni izračuni dampinga.

(52)

Nacionalni odbor za biodizel je trdil, da bi se morala tako kot v prvotni preiskavi odobriti prilagoditev za fizično razliko, da bi se upoštevalo, da je glavna surovina za proizvodnjo biodizla v ZDA soja, v Uniji pa oljna ogrščica, ki je kakovostnejša in zahteva dodatek k ceni.

(53)

Trditev je treba zavrniti. V prvotni preiskavi je bila prilagoditev odobrena na podlagi primerjave preverjenih podatkov proizvajalcev ZDA in Unije. Ker proizvajalci ZDA v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa niso sodelovali, Komisija ni mogla ugotoviti, da je treba odobriti prilagoditev. Tudi če bi bilo treba odobriti prilagoditev, Komisija ni mogla ugotoviti ravni take prilagoditve. Prevladujoče okoliščine iz prvotne preiskave so se spremenile, saj zlasti mešanica surovin, ki se uporablja v EU in ZDA za proizvodnjo biodizla, ni več enaka. Poleg tega je nacionalni odbor za biodizel zahteval prilagoditev v višini 10 %, vendar ni utemeljil te ravni prilagoditve.

(54)

Nacionalni odbor za biodizel in vlada ZDA sta trdila, da je domača cena v ZDA višja od verjetne izvozne cene za Unijo, zato bi proizvajalci ZDA povečali svojo domačo prodajo in ne bi izvažali v Unijo, zlasti ker se je potrošnja v ZDA povečala.

(55)

Ta trditev je neutemeljena in bi jo bilo treba zavrniti. Potrošnja v ZDA se je v preteklih letih povečala, zlasti zaradi vladnih politik, kot so spodbude in obvezni cilji iz programa za obnovljiva goriva, ter sheme subvencij za spodbujanje proizvodnje in mešanja biodizla. Vendar se je na podlagi podatkov, ki jih je zagotovil nacionalni odbor za biodizel, potrošnja biodizla v ZDA leta 2014 v primerjavi z letom 2013 zmanjšala. Ni dokazov, da se bo potrošnja v letih 2015 in 2016 povečala. Prav nasprotno, javno dostopne informacije (11) kažejo, da bodo cilji za obvezno uporabo obnovljivih goriv v ZDA v naslednjih letih ostali stabilni. Zato je verjetnejše, da bo trenutna stopnja potrošnje v ZDA ostala stabilna in se ne bo povečala. Ker imajo ZDA presežno zmogljivost (glej uvodno izjavo 69 in v nadaljevanju), bi proizvajalci ZDA še vedno imeli spodbudo za izvoz v Unijo, tudi če bi izdelek prodajali po ceni, ki je nižja od domače cene, vendar bi vseeno krila spremenljive stroške.

(56)

Nacionalni odbor za biodizel je trdil, da bi morala Komisija pojasniti, kako bi večji obseg proizvodnje zmanjšal stroške proizvodnje proizvajalcev ZDA. V zvezi s tem bi bilo treba že na začetku poudariti, da Komisija zaradi pomanjkanja sodelovanja ni mogla izvesti točnega izračuna v zvezi z učinkom večjega obsega proizvodnje na stroške proizvajalcev ZDA. Vendar je z gospodarskega stališča jasno, da se stroški proizvodnje na enoto zmanjšajo, če se stalni stroški porazdelijo na večji obseg proizvodnje. To velja tudi, če je pri proizvodnji biodizla večina stroškov spremenljivih in če so odvisni od uporabljenih surovin, kot je trdil nacionalni odbor za biodizel. Stalne stroške je vseeno treba dodeliti skupnemu obsegu proizvodnje. Informacije, ki jih je predložila industrija Unije, so pokazale, da so stroški surovin glavni stroški proizvodnje, vendar je točen delež odvisen od uporabljene surovine, mere, v kateri je družba vertikalno integrirana, ter prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (PSA) družbe. Zato lahko Komisija razumno domneva, da bi se zaradi večje proizvodnje znižali stroški proizvodnje proizvajalcev ZDA. To ne bi veljalo le, če bi bila izvozna cena tako nizka, da ne bi krila niti cene uporabljene surovine, vendar nacionalni odbor za biodizel ni predložil pripomb, ki bi podpirale tak scenarij.

(57)

Dodaten element, ki utemeljuje sklep, da se bo damping verjetno ponovil, temelji na analizi vzorca izvoznikov biodizla v ZDA v tretje države v OPP. Komisija je proučila zbirko podatkov Mednarodne komisije ZDA za trgovino in pridobila podatke o količinah in vrednostih izvoza biodizla pod kodo HTS 382600 za OPP. Izvozna količina (v metričnih tonah) je za vse države (tudi za EU) znašala 567 018 ton. Povprečna vrednost na metrično tono je v OPP znašala 753,34 EUR franko ob ladijski bok. Komisija je izračunala povprečno prodajno ceno v USD na metrično tono in jo primerjala s povprečno domačo ceno v ZDA (določeno, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 42). Ugotovitve so povzete v nadaljevanju:

Preglednica 1

Obseg izvoza ZDA in izvozne cene v OPP

(58)

Preglednica kaže, da proizvajalci ZDA izdelek trenutno dozdevno prodajajo tretjim državam po dampinških cenah, saj so izvozne cene za 3–59 % nižje od domačih cen. Ker proizvajalci ZDA trenutno prodajajo izdelek tretjim državam po dampinških cenah, je Komisija sklenila, da je verjetno, da ga bodo tudi v EU izvažali po dampinških cenah tako, da bodo nekaj trenutnega izvoza preusmerili na druge trge.

(59)

Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel dvomil o točnosti podatkov o izvozu, saj koda HTS, uporabljena za ocenjevanje obsega izvoza (38 26 00), vključuje tudi druge izdelke, zato izvozne cene ni mogoče primerjati z domačo ceno biodizla.

(60)

Komisija je uporabila to kodo, ker je vlada ZDA v drugem dodatnem izpolnjenem vprašalniku z dne 19. decembra 2014 navedla, da se ta koda od leta 2012 uporablja za zagotavljanje točnih statističnih informacij o izvozu biodizla ZDA. Čeprav ta koda navaja previsoko vrednost zadevnega izvoženega izdelka, je precej točnejša od kod, ki so se uporabljale v preteklosti. Organi ZDA so sklenili, da koda razmeroma točno predstavlja izvozno vrednost.

(61)

Nacionalni odbor za biodizel je trdil, da domače cene, ki jo je izračunala Komisija, ni mogoče primerjati z izvoznimi cenami, navedenimi v zbirki podatkov Mednarodnega trgovinskega centra, zato se v skladu s tem stopnje dampinga, ki jih je izračunala Komisija, ne morejo uporabljati.

(62)

V pregledu zaradi izteka ukrepa ni treba izračunati novih stopenj dampinga. V tem primeru se je dampinški izvoz ustavil po uvedbi ukrepov, zato se je analiza osredotočala na verjetnost nadaljevanja dampinškega izvoza. Ker proizvajalci ZDA niso sodelovali, je Komisija uporabila razpoložljiva dejstva. V tem scenariju so pomembne izvozne cene za tretje države, ki se lahko uporabijo kot kazalnik za ocenjevanje, kaj se bi zgodilo, če bi ukrepi prenehali veljati. Natančneje, cilj primerjave med domačimi cenami in izvoznimi cenami za tretje države ni izračunati točne stopnje dampinga, temveč ugotoviti, ali je verjetno, da se bo damping ponovil, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati.

(63)

Trg EU je privlačen trg za izvoz biodizla ZDA. Na podlagi zbirke podatkov Mednarodne komisije ZDA za trgovino iz uvodne izjave 57 je povprečna izvozna cena v vse namembne kraje v OPP znašala 1 021,52 (753,34 EUR) na metrično tono. Najvišja je bila povprečna izvozna cena za Kanado (1 167,33 USD ali 860,86 EUR na metrično tono), najnižja povprečna izvozna cena pa je bila za Gibraltar (753,19 USD ali 555,45 EUR na metrično tono).

(64)

Ta povprečna izvozna cena je nižja od povprečne cene biodizla, ki so ga proizvajalci Unije prodajali v Uniji v OPP (905 EUR na metrično tono). Tudi če bi morali proizvajalci ZDA izdelek prodajati po ceni, ki je nižja od 905 EUR na tono, da bi prodrli na trg Unije, bi bila to še vedno spodbuda za preusmeritev dela trenutnega izvoza v tretje države na trg Unije, saj je privlačnejši od nekaterih trgov drugih tretjih držav.

(65)

Nacionalni odbor za biodizel in vlada ZDA sta trdila, da trenutni izvoz ZDA v druge države ne bi bil preusmerjen v Unijo, saj je največji enotni izvozni trg Kanada, na katerem so cene višje od cene franko tovarna v Uniji.

(66)

Vendar se je Komisija sklicevala na „del trenutnega izvoza“ in ne na vsega. Komisija ni trdila, da bi proizvajalci ZDA prenehali izvažati v Kanado in navedeno prodajo preusmerili v Unijo. Res je, da bi se Kanada prav tako lahko štela za privlačen trg za proizvajalce ZDA, vendar je kanadski trg manjši od trga Unije (13), ki ostaja največji trg za biodizel na svetu.

(67)

Nacionalni organ za biodizel je trdil tudi, da sedanji izvoz v Malezijo ne bi bil preusmerjen v Unijo, saj se potrošnja v Maleziji povečuje, poleg tega pa ni treba plačati carine za uvoz biodizla.

(68)

Vendar se na podlagi povprečnih izvoznih cen ZDA za Malezijo, kot so navedene v zbirki podatkov Mednarodnega trgovinskega centra, zdi, da bi bila prodaja v Unijo za proizvajalce ZDA dobičkonosnejša od prodaje v Malezijo, tudi če se doda običajna carina. Kot je prikazano v preglednici 1, je bila izvozna cena za Malezijo v OPP znatno nižja od cene za Unijo. Potrošnja v Maleziji se morda res povečuje, vendar bi se lahko povečala tudi proizvodnja v Maleziji, ki temelji zlasti na palmovem olju. Poleg tega se lahko razumno pričakuje, da bo v primeru povečanja potrošnje sosednja država Indonezija, ki ima znatno proizvodnjo biodizla, povečala izvoz v Malezijo. Zato bi bilo treba to trditev zavrniti.

(69)

Znatna neizkoriščena zmogljivost proizvajalcev ZDA je spodbuda za povečanje proizvodnje in prodajo biodizla po dampinških cenah na trgu EU. Zaradi pomanjkanja sodelovanja proizvajalcev ZDA je Komisija določila proizvodno zmogljivost ZDA na podlagi informacij, ki so na voljo na spletnih mestih Agencije Združenih držav Amerike za varstvo okolja in Uprave ZDA za energetske informacije.

(70)

Proizvajalci biodizla v ZDA morajo navedenima organoma (na letni oziroma mesečni ravni) poročati o obstoječi in načrtovani proizvodni zmogljivosti ter proizvodnji, vložku, zalogah in prodaji biodizla.

(71)

Na podlagi podatkov Uprave za energetske informacije je zmogljivost proizvajalcev biodizla v ZDA v OPP znašala 7 128 000 ton. Ta količina je zelo podobni količini, ki jo je navedel nacionalni odbor za biodizel na podlagi informacij, ki so jih njegovi člani predložili Agenciji za varstvo okolja, in ki je znašala 6 963 000 ton.

(72)

Dejanska proizvodnja biodizla v ZDA je v OPP znašala 4 450 000 ton (podatki Uprave za energetske informacije), kar ustreza 62,4-odstotni izkoriščenosti zmogljivosti in 37,6-odstotni neizkoriščeni zmogljivosti, ki znaša 2 678 000 ton. Ta neizkoriščena zmogljivost bi se verjetno uporabila za oskrbo trga Unije, če bi ukrepi prenehali veljati. Proizvajalci ZDA lahko zlahka povečajo svojo proizvodnjo in jo izvozijo v EU, kar bi jim prineslo gospodarsko korist, saj bi se povečala stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, poleg tega pa bi se zmanjšali stroški proizvodnje na enoto. Sprostitev neizkoriščene zmogljivosti ZDA na trg Unije bi imela znaten učinek, saj je že v OPP znašala skoraj 22 % potrošnje Unije.

(73)

V zvezi s to zadevo je nacionalni odbor za biodizel predložil številne pripombe. Nacionalni odbor za biodizel je izpostavil, da bi bila dejanska proizvodna zmogljivost ZDA manjša od tiste, ki jo je navedla Komisija. Trdil je, da so številni obrati v ZDA sicer registrirani, vendar so dejansko nedejavni, zato dejanska proizvodna zmogljivost znaša 5 409 000 ton. Nacionalni odbor za biodizel je prav tako sporočil večjo proizvodnjo biodizla v OPP, ki je znašala 5 084 000 ton. Zato je trdil, da izkoriščenost zmogljivosti znaša približno 94 % in da ni veliko neizkoriščene zmogljivosti, ki bi se lahko izvozila v EU, če bi se ukrepi razveljavili.

(74)

Ta trditev je bila zavrnjena. Podatkov, ki jih je predložil nacionalni odbor za biodizel, ni bilo mogoče uskladiti z uradnimi podatki, ki so na voljo. Proizvajalci biodizla v ZDA morajo Upravi za energetske informacije vsak mesec predložiti obrazec (mesečna anketa o proizvodnji biodizla „EIA-22M Monthly Biodiesel Production Survey“), v katerem morajo med drugim navesti podatke o letni proizvodni zmogljivosti in svojem stanju poslovanja, kot je dejavno, začasno dejavno ali dokončno ustavljeno poslovanje. Od januarja 2013 se je registrirana zmogljivost nekoliko razlikovala med posameznimi meseci, vendar je bila na splošno razmeroma stabilna.

(75)

Poleg tega morajo proizvajalci v ZDA Upravi za energetske informacije vsako leto poleg drugih informacij predložiti informacije o vrstah obnovljivega goriva, ki naj bi jih proizvajali ali uvažali, ter obstoječi in načrtovani proizvodni zmogljivosti.

(76)

Registrirana zmogljivost, ki so jo prijavili proizvajalci biodizla v ZDA, se tako redno posodablja in se šteje za točen vir. Tudi če je registrirana zmogljivost trenutno neporabljena ali neizkoriščena, jo je treba upoštevati pri izračunu neizkoriščene zmogljivosti, ki je na voljo za povečanje proizvodnje ali izvoza.

(77)

Poleg tega je iz podatkov o proizvodni zmogljivosti, ki jih je navedel nacionalni odbor za biodizel, že izključena zmogljivost dokončno zaprtih obratov, kot je odbor priznal v svojem dopisu. Obrati, ki niso dokončno zaprti, lahko po definiciji ponovno začnejo proizvodnjo, če se tržne razmere v prihodnosti spremenijo (kot je na primer odpiranje trga Unije). Pri preskusu „verjetnosti ponovitve“ v pregledu zaradi izteka ukrepa je treba uporabiti pristop, usmerjen v prihodnost, ki upošteva morebitne posledice v prihodnosti, če bi ukrepi prenehali veljati, in ni dovolj, da se le ugotovi stanje v OPP.

(78)

Komisija zato meni, da je trenutna registrirana zmogljivost točna osnova za izračun celotne proizvodne zmogljivosti in neizkoriščene zmogljivosti ZDA, zato zavrne trditev nacionalnega odbora za biodizel.

(79)

Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel vztrajal, da se pri proizvodni zmogljivosti ne bi smela upoštevati neizkoriščena zmogljivost, tudi če ta organom ZDA ni bila priglašena kot zmogljivost razstavljenih ali dokončno zaprtih obratov.

(80)

Vendar je glede na navodila Uprave za energetske informacije, ki jih navaja nacionalni odbor za biodizel, „letna proizvodna zmogljivost količina biodizla, ki jo obrat lahko proizvede v koledarskem letu ob upoštevanju običajnega časa izpada zaradi vzdrževanja. Vključuje zmogljivost nedejavnega obrata, dokler se obrat ne razstavi ali opusti.“ Iz navedenega je jasno, da Uprava za energetske informacije upošteva vse možne obrate, ki lahko začnejo znova obratovati. Torej lahko v nasprotju s trditvami nacionalnega odbora za biodizel obrati, ki niso razstavljeni ali dokončno zaprti, po definiciji znova zaženejo proizvodnjo, če se pogoji v prihodnosti spremenijo.

(81)

Komisija je zato menila, da je trenutna registrirana zmogljivost točna osnova za izračun celotne proizvodne zmogljivosti in neizkoriščene zmogljivosti ZDA.

(82)

Nacionalni odbor za biodizel je trdil tudi, da industrija biodizla v ZDA ni zasnovana za poslovanje kot izvozna industrija, saj večina obratov za proizvodnjo biodizla v ZDA proizvede manj kot 15 000 000 galon (55 000 metričnih ton) na leto. Po njegovih trditvah skladiščenje večtedenske proizvodnje biodizla za eno izvozno pošiljko ne bi bilo ekonomsko izvedljivo.

(83)

Tudi ta trditev je bila zavrnjena. Industrija biodizla v ZDA lahko izvaža in proizvajalci ZDA so pred uvedbo veljavnih ukrepov izvažali znatne količine biodizla na trg Unije, in sicer do 1 137 000 ton v obdobju preiskave v prvotni preiskavi (od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008). To kaže, da obstajajo proizvajalci ZDA z zadostno proizvodno zmogljivostjo za izvoz. Proizvajalci ZDA brez zadostne posamezne proizvodne zmogljivosti za izvoz v Unijo bodo še naprej oskrbovali domači trg, trgovci pa lahko združijo proizvodnjo več obratov in jo izvažajo.

(84)

Industrija biodizla v ZDA ima torej znatno neizkoriščeno zmogljivost in zato veliko spodbudo za nadaljnji izvoz na trg EU, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati.

(85)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 2, je bilo ugotovljeno, da so se nekateri izognili protidampinškim ukrepom, uvedenim leta 2009, s pretovarjanjem prek Kanade in spremembo sestave mešanice. Obstoj takih praks kaže zanimanje nekaterih proizvajalcev ZDA za vstop na trg Unije tudi po uvedbi ukrepov in se zato šteje za znak verjetnosti prihodnjih dampinških praks.

(86)

Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel trdil, da so se navedeni dogodki zgodili štiri leta pred OPP, zato ne smejo biti podlaga za sprejetje sklepov v tej zadevi.

(87)

Komisija je vztrajala pri stališču, da obstoj preteklih praks, ki so jih vzpostavili isti udeleženci na trgu, kot tak ni odločilen, vendar bi se vseeno lahko štel za znak velikega interesa, ki ga imajo proizvajalci ZDA pri prodoru na trg Unije.

(88)

V OPP je bila proizvodnja biodizla v ZDA (4 450 000 ton) manjša od potrošnje (4 896 000 ton). Zato je ZDA uvozila več biodizla, kot ga je izvozila. Razlog za to bi bila lahko negotovost, povezana s cilji za obvezno proizvodnjo biodizla iz programa standarda za obnovljivo gorivo (1,28 milijarde galon, kar ustreza 4 238 000 tonam leta 2014, količina pa se v primerjavi z letom 2013 ni spremenila), in možnost, da lahko uvoženi biodizel sodeluje v programu standarda za obnovljivo gorivo in uveljavlja davčno olajšavo za biodizel ZDA, ko program velja. V OPP je skupni uvoz znašal 1 072 000 ton, skupni izvoz pa 567 000 ton. A če se razpoložljiva proizvodna zmogljivost ni uporabila za zadostitev domačemu povpraševanju v obravnavanem obdobju, ni verjetno, da se bo navedena razpoložljiva proizvodna zmogljivost v prihodnosti uporabila v isti namen. Ugotovljeno je bilo, da je bila proizvodna zmogljivost ZDA v OPP (7 128 000 ton) bistveno večja od domače potrošnje. To pomeni, da bodo imeli proizvajalci ZDA spodbudo v primeru odprtja priložnosti na izvoznem trgu in bodo verjetno izkoristili svojo neizkoriščeno zmogljivost. Če bi se neizkoriščena zmogljivost lahko uporabila za zadostitev domači potrošnji, bi se to že uresničilo.

(89)

V tem okviru je treba poudariti, da je trg Unije zelo privlačen, saj je največji trg na svetu, poleg tega pa obstajajo pomembne spodbude Unije in nacionalne spodbude za potrošnjo biodizla. Zato bi bil za proizvajalce ZDA zelo prikladen, saj bi lahko v celoti izkoristili svojo neizkoriščeno zmogljivost in preusmerili nekaj izvoza v druge manj dobičkonosne tretje države na trg Unije.

(90)

Po končnem razkritju je nacionalni odbor za biodizel trdil, da dejstvo, da je bila potrošnja biodizla v ZDA v OPP večja od proizvodnje, kaže, da proizvajalci ZDA nimajo neizkoriščene zmogljivosti, ki bi se lahko uporabila za prodor na trg Unije, če bi ukrepi prenehali veljati.

(91)

Komisija je menila, da bi se ugotovljena neizkoriščena zmogljivost v ZDA, ki bi se lahko uporabila za zadostitev celotni potrošnji ZDA, vendar se trenutno ne uporablja za ta namen, po vsej verjetnosti uporabila za oskrbovanje drugih trgov, na katerih obstaja povpraševanje, zlasti trga Unije, na katerem proizvajalci izvozniki trenutno niso prisotni. Komisija je poudarila, da je proizvodna zmogljivost bistveno večja od potrošnje v ZDA, zato je neizkoriščena zmogljivost v skladu s tem na voljo za izvoz v Unijo, če bi veljavni ukrepi prenehali veljati.

(92)

Komisija je ob upoštevanju znatne proste zmogljivosti industrije Unije ter privlačnosti trga Unije v smislu velikosti in prodajne cene, zlasti glede na raven cen izvoza ZDA v tretje države, in primerov preteklih praks izogibanja sklenila, da se bo dampinški uvoz iz ZDA verjetno ponovil, če bi veljavni ukrepi prenehali veljati.

(93)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proizvajalo približno 200 proizvajalcev v Uniji. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(94)

Celotna proizvodnja v Uniji je bila v obdobju preiskave v zvezi z ukrepom določena na skoraj 11 600 000 ton. Komisija je ta podatek izračunala na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so informacije iz pritožbe in podatki, ki so jih proizvajalci Unije navedli med preiskavo. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 12 in 13, je bilo v vzorec izbranih sedem proizvajalcev Unije, ki so predstavljali približno 30 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(95)

Komisija je izračunala potrošnjo Unije na podlagi obsega celotne proizvodnje v Uniji, od katerega je odštela izvoz in mu prištela uvoz iz tretjih držav. Podatki o obsegu uvoza in izvoza so temeljili na podatkih Eurostata.

(96)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije

(97)

Glede na navedeno se je potrošnja biodizla Unije v obravnavanem obdobju povečala za 11 %.

(98)

Kot je že bilo navedeno (uvodna izjava 40), se je po podatkih Eurostata uvoz biodizla iz ZDA v Unijo od uvedbe ukrepov leta 2009 zmanjšal na skoraj nič.

(99)

Uvoz v Unijo iz zadevne države in tržni delež sta se gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež ZDA

(100)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil uvoz biodizla iz ZDA v Unijo zanemarljiv in ni bil smiselna osnova za izračun nelojalnega nižanja cen.

(101)

Zato je bila izvedena analiza med povprečno ceno biodizla, ki ga je industrija Unije proizvedla in prodala v Uniji, in povprečno izvozno ceno biodizla, ki so ga ZDA izvažale v tretje države, v obdobju preiskave v zvezi z ukrepom, ki je temeljila na statističnih podatkih Mednarodne komisije ZDA za trgovino. Kot je že bilo navedeno (uvodna izjava 63), je povprečna izvozna cena za vse države znašala približno 753 EUR na metrično tono FAS (franko ob ladijski bok). Za izračun verjetne in razumne izvozne cene Unije bi bilo treba povprečni izvozni ceni prišteti stroške prevoza in zavarovanja, carino v višini 6,5 % in stroške po uvozu, ki naj bi po ocenah znašali približno 100 EUR na metrično tono (glej uvodno izjavo 45). Zato bi ocenjena izvozna cena za Unijo nelojalno nižala ceno Unije, ki je v obdobju preiskave v zvezi z ukrepom znašala 905 EUR.

(102)

Nacionalni odbor za biodizel je trdil, da Komisija ni pojasnila, zakaj je pri ugotavljanju verjetne izvozne cene za Unijo uporabila povprečne izvozne cene ZDA za tretje države, namesto da bi uporabila višjo izvozno ceno za Kanado. Trdi tudi, da Komisija ni pojasnila podlage za prilagoditev ocenjene izvozne cene za Unijo v višini 100 EUR in da ni upoštevala stroškov po uvozu ter domnevnih razlik v ceni zaradi različnih surovin. Zato bi bila analiza nelojalnega nižanja cen pomanjkljiva.

(103)

Kot je opisano v uvodni izjavi 57, je preiskava pokazala, da se izvozne cene ZDA močno razlikujejo glede na namembni kraj. Ker proizvajalci ZDA niso sodelovali, je Komisija za ugotavljanje razumne in verjetne izvozne cene za Unijo, navedeno ceno določila na podlagi povprečja za vse namembne kraje za izvoz. Uporaba najvišje izvozne cene, kot je zahteval nacionalni odbor za biodizel, ne bi bila primerna metoda, tako kot bi bilo neprimerno uporabiti najnižjo izvozno ceno. V zvezi s sestavni deli in virom prilagoditve v višini 100 EUR, vključno s stroški po uvozu in razlikami v ceni zaradi surovine, je nacionalni odbor za biodizel navedel praktično enake trditve v zvezi z izračuni, povezanimi z dampingom. Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 51 in 53, se te trditve zavrnejo tudi v zvezi z analizo nelojalnega nižanja cen.

(104)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(105)

Obseg uvoza biodizla iz tretjih držav razen ZDA se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal, podobno pa se je v skladu s tem zmanjšal tudi tržni delež. Zmanjšanje obsega uvoza iz leta 2013 sovpada z uvedbo protidampinških ukrepov za uvoz biodizla iz Indonezije in Argentine. Tudi povprečna cena se je v istem obdobju znižala za 15 %. Gibanje cen je podobno gibanju cen industrije Unije na trgu Unije (glej preglednico 8) in je večinoma posledica znižanja cen surovin. Čeprav so ravni cen za približno 13 % nižje od povprečne cene Unije, je tržni delež uvoza majhen in nima znatnega učinka na industrijo Unije.

(106)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe so bili proučeni vsi pomembni ekonomski kazalniki, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(107)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov, povezanih z vsemi proizvajalci Unije, mikroekonomske kazalnike pa na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je prejela od vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(108)

Makroekonomski kazalniki so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(109)

Mikroekonomski kazalniki so povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(110)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(111)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala razmeroma stabilna (+ 4 %), vendar se je obseg proizvodnje znatno povečal med letom 2012 in koncem obdobja preiskave v zvezi s pregledom. To povečanje obsega proizvodnje je deloma posledica povečanja potrošnje Unije v istem obdobju, vendar sovpada tudi z uvedbo protidampinških ukrepov za uvoz biodizla iz Indonezije in Argentine, ki je imela jasno pozitiven učinek na obseg proizvodnje industrije Unije.

(112)

Zaradi stabilne proizvodne zmogljivosti in povečanega obsega proizvodnje se je izkoriščenost zmogljivosti v obravnavanem obdobju povečala za 30 % in ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom znašala 69 %.

(113)

Nacionalni odbor za biodizel trdi, da nezaupni izpolnjeni vprašalniki nekaterih vzorčenih družb kažejo veliko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, ki znaša od 78 % do vsaj 93 %. Zato trdi, da je nižja stopnja povprečne izkoriščenosti zmogljivosti celotne industrije posledica strukturnih dejavnikov in ne uvoza. Zato se izkoriščenost zmogljivosti po njegovem mnenju ne bi smela upoštevati kot kazalnik, ki kaže, da industrija biodizla v Uniji še vedno okreva od preteklega dampinga.

(114)

Te trditve ni mogoče sprejeti. Izkoriščenost zmogljivosti je samo eden od številnih makroekonomskih kazalnikov, ki jih Komisija upošteva pri analizi splošnega položaja industrije Unije. Dejstvo, da je pri nekaterih družbah v vzorcu stopnjo izkoriščenosti višja, je običajno, saj makroekonomski kazalniki temeljijo na tehtanem povprečju celotne industrije Unije. Dejstvo, da so si nekateri proizvajalci biodizla v Uniji opomogli hitreje ali v večji meri kot drugi, zlasti v močno razdrobljeni industrijski panogi, ne pomeni, da je ta kazalnik odvečen pri splošni oceni položaja industrije Unije.

(115)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(116)

Obseg prodaje industrije Unije se je bistveno povečal in je v skladu z njeno povečano proizvodnjo v obravnavanem obdobju. Zato se je tudi njen tržni delež na trgu Unije povečal s 76 % na začetku obravnavanega obdobja na 89 % ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Pozitiven razvoj obsega prodaje in tržnega deleža kaže, da so imeli trenutni protidampinški in protisubvencijski ukrepi pozitiven učinek na industrijo Unije.

(117)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju povečala za 11 %, tako obseg proizvodnje kot obseg prodaje pa sta se povečala za približno 30 %. Tudi izkoriščenost zmogljivosti se je povečala za približno 30 %, zmogljivost pa je ostala razmeroma stabilna in se je le nekoliko povečala. Istočasno se je povečala zaposlenost (preglednica 7), raven naložb pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšala (preglednica 11). Na splošno se lahko sklene, da je industrija Unije v obdobju rasti.

(118)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(119)

Število zaposlenih v industriji biodizla v Uniji je na začetku obravnavanega obdobja ostalo stabilno, vendar se je nato med letom 2012 in koncem obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečalo za 10 %. To gibanje je v celoti v skladu z gibanji drugih kazalnikov škode, kot sta obseg proizvodnje in obseg prodaje, in je znak trenutnega okrevanja industrije Unije od preteklega dampinga in subvencioniranja.

(120)

Ker je povečanje zaposlenosti sorazmerno manjše od povečane proizvodnje biodizla, se je produktivnost na zaposlenost ustrezno izboljšala, in sicer za skoraj 25 % v obravnavanem obdobju, kar kaže, da industrija Unije postaja učinkovitejša industrija.

(121)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 40, se je uvoz biodizla iz ZDA po uvedbi ukrepov leta 2009 skoraj ustavil, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa dampinga ni bilo. Zato višine dampinga ni mogoče oceniti. Vendar analiza kazalnikov škode kaže, da so imeli vzpostavljeni ukrepi proti ZDA in nadaljnji ukrepi, uvedeni za uvoz iz Argentine in Indonezije, pozitiven učinek na industrijo Unije, za katero se zdi, da okreva po preteklem dampingu.

(122)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto (franko tovarna) vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(123)

Povprečna prodajna cena v Uniji se je v obravnavanem obdobju stalno zniževala, podobno pa so se gibali tudi stroški proizvodnje na enoto. Ker se z biodizlom trguje kot z osnovnim izdelkom, industrija Unije ne more vzdrževati višje prodajne cene, temveč namesto tega zniža ceno v skladu z nižjimi stroški proizvodnje. Zato industrija Unije ni mogla v celoti izkoristiti ugodnosti, ki so jih prinesle nižje cene surovin. Po drugi strani pa so se stroški proizvodnje na enoto zmanjšali nekoliko bolj kot povprečna cena na enoto, kar kaže na večjo učinkovitost industrije Unije.

(124)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(125)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so v obravnavanem obdobju ostali razmeroma stabilni.

(126)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(127)

Zaloge so v obravnavanem obdobju ostale razmeroma stabilne in na običajni ravni.

(128)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(129)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije izračunala tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Dobičkonosnost se je z 2 % leta 2011 povečala na 3,8 % ob koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Vendar se je leta 2012 dobičkonosnost spremenila v izgubo (– 1,4 %), ki je bila najverjetneje posledica učinka znatnih količin dampinškega uvoza iz Indonezije in Argentine, ki je nadomestil uvoz iz ZDA.

(130)

Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Čeprav v obravnavanem obdobju ni bilo mogoče določiti jasnega gibanja, so imele vzorčene družbe v obdobju pozitiven denarni tok.

(131)

V obravnavanem obdobju so se naložbe zmanjšale. Vendar ob upoštevanju pozitivnega denarnega toka in znatnega povečanja donosnosti naložb, kot sta prikazana v zgornji preglednici, ni znakov, da bi se industrija Unije soočala s težavami pri zbiranju kapitala ali izvajanju nadaljnjih naložb, če so bile v obravnavanem obdobju take naložbe potrebne.

(132)

Nacionalni odbor za biodizel trdi, da dobičkonosnost v višini 3,8 % ni skladna z njegovimi izračuni, ki so temeljili na podatkih iz nezaupnih različic izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in kazali stopnjo dobička v višini 8,5 %.

(133)

Komisija je proučila to trditev in ugotovila, da je nacionalni odbor za biodizel izračunal drugačno vrednost zaradi drugačne metodologije/izračuna, ki je bil pomanjkljiv iz več razlogov. Prvič, njegovi izračuni dobičkonosnosti za OPP niso temeljili na izpolnjenih vprašalnikih, kot je trdil, temveč na podatkih vzorčenja, ki ne vsebujejo informacij, povezanih z OPP, temveč informacije, povezane z drugim obdobjem. Drugič, stroški proizvodnje, ki jih je nacionalni odbor za biodizel uporabil za izračun dobičkonosnosti, so temeljili na stroških proizvodnje drugačnega vzorca družb, ki je bil uporabljen v drugi preiskavi in se zato ne more preprosto prenesti na to preiskavo. Nazadnje je Komisija ugotovila povprečno stopnjo dobička vzorčenih družb na podlagi zanesljivih in preverjenih podatkov navedenih družb. Zato se trditev nacionalnega odbora za biodizel zavrne.

(134)

Analiza ekonomskih kazalnikov je pokazala, da sta se obseg proizvodnje in prodaje v obravnavanem obdobju povečala, povečala pa se je tudi potrošnja Unije, čeprav v manjši meri. Zato je industrija Unije povečala svoj tržni delež na trgu Unije. Obenem so se prodajne cene in stroški proizvodnje zmanjševali v podobni meri. To je industriji Unije preprečilo, da bi v celoti izkoristila ugodnosti, ki so nastale zaradi večjega obsega prodaje, čeprav se je uvoz iz tretjih držav znatno zmanjšal.

(135)

Po drugi strani je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju ostala na nizki ravni, industrija Unije pa je leta 2012 celo ustvarila izgubo. Celo dobiček, ustvarjen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, v višini skoraj 4 %, je bil bistveno manjši od dobička, ki bi ga industrija Unije morala razumno ustvariti v običajnih tržnih razmerah. Komisija opozarja tudi, da je Svet v prvotni preiskavi, ki je privedla do uvedbe obstoječih ukrepov, ugotovil, da bi morala industrija Unije razumno ustvariti (ciljni) dobiček v višini 15 %, če ne bi bilo dampinga (14). Vendar je bila stopnja dobička, ki bi ga morala industrija Unije razumno ustvariti, če ne bi bilo dampinga, v nadaljnji preiskavi v zvezi z uvozom biodizla s poreklom iz Argentine in Indonezije popravljena na nekoliko nižjo stopnjo, tj. 11 %, zlasti zaradi večje konkurence na trgu Unije in zrelosti industrije biodizla v Uniji (15).

(136)

Več ekonomskih kazalnikov, pomembnih za analizo trenutnega položaja industrije Unije, kaže pozitivno gibanje, kar pomeni, da so imeli vzpostavljeni protidampinški ukrepi pozitiven učinek na industrijo Unije. Vendar je stopnja dobička industrije Unije še vedno zelo nizka in bistveno nižja od ciljnega dobička, določenega v prejšnjih preiskavah. Poleg tega sta nizki tudi raven naložb, ki se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 30 %, in izkoriščenost zmogljivosti, ki se sicer povečuje, vendar je še zmeraj manjša od 70 % v primerjavi s stopnjo izkoriščenosti v višini približno 90 %, ko na trgu Unije ni bilo dampinškega uvoza (v obdobju 2004–2006) in se je za industrijo Unije štelo, da je v zdravem položaju (16).

(137)

Na podlagi skupne analize vseh ekonomskih kazalnikov je Komisija sklenila, da industrija Unije še ni v celoti okrevala od učinkov preteklega dampinga. Še vedno je v gospodarsko in finančno občutljivem položaju, trenutno pozitivno gibanje pa bi se lahko zlahka spremenilo, če bi se ponovil dampinški uvoz iz ZDA v znatnih količinah.

(138)

Za ocenjevanje verjetnosti ponovitve škode industriji Uniji, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati, je Komisija proučila verjeten učinek uvoza iz ZDA na trg Unije in na industrijo Unije v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Komisija je zlasti proučila verjetnost ponovitve dampinškega uvoza, obseg in verjetne ravni cen uvoza, neizkoriščeno zmogljivost, privlačnost trga Unije in vedenje proizvajalcev ZDA pri oblikovanju cen.

(139)

Kot je bilo ugotovljeno (uvodna izjava 92), je verjetno, da bi se dampinški uvoz iz ZDA ponovil, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati. Komisija je ugotovila, da proizvajalci biodizla v ZDA trenutno izvajajo damping na trgih drugih tretjih držav po cenah, ki so nižje od cen Unije. Ker so cene Unije nekoliko višje od cen na trgih drugih tretjih držav, je verjetno, da bo vsaj nekaj izvoza preusmerjenega v Unijo, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati.

(140)

Komisija je ugotovila, da imajo proizvajalci ZDA veliko neizkoriščene zmogljivosti v višini približno 2 678 000 ton, kar predstavlja približno 22 % skupne potrošnje Unije.

(141)

Ni verjetno, da bo neizkoriščeno zmogljivost ZDA absorbiral domači trg. Kljub zadostni zmogljivosti proizvajalci ZDA že zdaj ne zadostijo celotnemu povpraševanju na trgu ZDA. Prav tako ni verjetno, da bi se obstoječa neizkoriščena zmogljivost uporabila za povečanje izvoza v tretje države in ne v Unijo. Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah od 42 do 63, so izvozne cene ZDA za tretje države trenutno v povprečju za 15 % nižje od povprečne domače cene na trgu ZDA in od povprečne cene Unije, tudi če se pri tem upoštevajo stroški prevoza iz ZDA v Unijo. Zato je verjetno, da bi proizvajalci ZDA poiskali drug trg za svojo neizkoriščeno zmogljivost.

(142)

Ker je trg Unije največji trg za biodizel na svetu in ker so cene biodizla enake ali nekoliko višje od ravni cen na domačem trgu ZDA, bi bil trg Unije zelo privlačen za proizvajalce biodizla v ZDA.

(143)

Zato je zelo verjetno, da bi proizvajalci ZDA uporabili velik del svoje neizkoriščene zmogljivosti za ponoven vstop na trg Unije, če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati. Kot je bilo že ugotovljeno (uvodna izjava 46), je verjetno, da bodo proizvajalci ZDA izvažali biodizel v Unijo po dampinških cenah, da bodo lahko konkurirali proizvajalcem Unije na trgu Unije. Zaradi njihovega trenutnega vedenja pri oblikovanju cen na drugih izvoznih trgih (uvodni izjavi 57 in 58) in velike razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti je zelo verjetno, da bi znatna količina biodizla ZDA ponovno vstopila na trg Unije po dampinških cenah, ki bi bile enake cenam Unije ali nižje od njih.

(144)

Tak uvoz bi pomenil znaten pritisk in celo pritisk na zniževanje cen za industrijo Unije, ki pri trenutni ravni cen ustvarja le majhen dobiček, ki je bistveno manjši od ciljnega dobička. To bi najverjetneje povzročilo zmanjšanje obsega proizvodnje in prodaje, manjšo dobičkonosnost in izgubo tržnega deleža.

(145)

Zaradi občutljivega gospodarskega položaja industrije Unije bi imel tak scenarij znaten negativen učinek na trenutno okrevanje industrije Unije in bi najverjetneje povzročil ponovitev znatne škode.

(146)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da bi se znatna škoda industriji Unije najverjetneje ponovila, če bi obstoječi ukrepi za uvoz biodizla iz ZDA prenehali veljati.

(147)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali bi bilo v nasprotju z interesi Unije, da se vzpostavljeni ukrepi kljub ugotovitvam o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga ohranijo. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov biodizla.

(148)

Obstoječi ukrepi so prispevali k temu, da se je dampinški uvoz biodizla iz ZDA skoraj v celoti zmanjšal, in pomagali industriji Unije. Čeprav industrija Unije kaže pozitivne znake okrevanja od preteklega dampinga, kot sta večji obseg proizvodnje in prodaje, so se cene biodizla na trgu Unije znatno znižale, dobičkonosnost pa je ostala na zelo nizki ravni, zato je industrija v občutljivem in ranljivem gospodarskem položaju.

(149)

Če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati, bi se industrija Unije skoraj zagotovo soočila z večjo nelojalno konkurenco v obliki znatnih količin dampinškega uvoza biodizla iz ZDA. To bi ustavilo trenutno okrevanje industrije biodizla v Uniji in najverjetneje povzročilo ponovitev znatne škode. Odprava ukrepov zato ni v interesu industrije Unije.

(150)

Samo trije uvozniki/trgovci so se javili in izrazili svoja stališča. Ena družba je trdila, da je raven trenutnih dajatev nesorazmerna in da bi lahko podaljšanje izkrivljalo in omejevalo trg, kar bi povzročilo višje cene, vendar sta drugi dve družbi trdili, da obstoječi ukrepi niso vplivali na njune dejavnosti, njuno stališče o morebitnem podaljšanju obstoječih protidampinških ukrepov pa je bilo nevtralno.

(151)

Ugotovitve te preiskave ne podpirajo trditve, da bi nadaljnje izvajanje obstoječih ukrepov omejevalo trg in povzročilo višje cene. Prav nasprotno so se cene Unije v obravnavanem obdobju kljub obstoju ukrepov znižale. Poleg tega ima industrija Unije trenutno dovolj zmogljivosti za zadostitev povpraševanju po biodizlu v Uniji in neizkoriščeno zmogljivost za zadostitev večjemu povpraševanju v prihodnosti. Zato navedene trditve ne zagotavljajo dokazov, da bi bilo nadaljnje izvajanje obstoječih ukrepov v nasprotju z interesom uvoznikov in/ali trgovcev.

(152)

Javil se je le en uporabnik, tj. naftna družba, ki kupuje biodizel za mešanje z mineralnimi olji, in izrazil svoja stališča Komisiji. Zelo je zagovarjal ohranitev obstoječih ukrepov in trdil, da bi njihova odprava lahko imela uničujoč učinek na trg za biodizel v Uniji in povzročila dotok znatnih količin biodizla po dampinških cenah, kar bi povzročilo ponovitev resne škode industriji biodizla v Uniji.

(153)

Ni znakov, da so obstoječi ukrepi negativno vplivali na uporabnike biodizla v Uniji, in zlasti ni dokazov, da so imeli obstoječi ukrepi negativen učinek na njihovo dobičkonosnost ali poslovanje. V vsakem primeru ima industrija Unije zaradi stabilne potrošnje biodizla v Uniji ali njenega rahlega povečanja dovolj zmogljivosti, da zadosti trenutnemu in prihodnjemu povpraševanju, če se bo še dodatno povečalo. Ohranitev ukrepov ne bi povzročila nezadostne oskrbe.

(154)

Zato se lahko sklene, da ohranitev ukrepov ne bi bila v nasprotju z interesom uporabnikov.

(155)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni utemeljenih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz biodizla poreklom iz ZDA ni v interesu Unije.

(156)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja in ponovitve dampinga in škode se lahko v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe sprejme sklep, da bi se morali protidampinški ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz biodizla s poreklom ZDA in ki so bili uvedeni z Uredbo (ES) št. 599/2009, kot je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo (EU) št. 444/2011, ohraniti še dodatnih pet let.

(157)

Kot je opisano v uvodni izjavi 2, so bile veljavne protidampinške dajatve na uvoz biodizla iz ZDA razširjene tudi na uvoz istega izdelka, poslanega iz Kanade, v Unijo ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz Združenih držav Amerike.

(158)

Protidampinške dajatve, ki naj se ohranijo, so še naprej razširjene na uvoz biodizla iz Kanade ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Kanade ali ne, in na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz Združenih držav Amerike.

(159)

Proizvajalci izvozniki iz Kanade, ki so bili izvzeti iz ukrepov, kot so bili razširjeni z Izvedbeno uredbo (EU) št. 444/2011, so izvzeti tudi iz ukrepov, uvedenih s to uredbo.

(160)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009 –

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Rue de la loi 170, CHAR 04/034

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: TRADE-TDI-INFORMATION@ec.europa.eu