(1)

S pritožbo je bila Komisija obveščena o nekaterih ukrepih podpore, ki jih je Francija izvedla za družbo Arbel Fauvet Rail (v nadaljnjem besedilu: družba AFR). Francija je 28. januarja 2006, 25. oktobra 2006, 30. januarja 2007 in 6. junija 2007 poslala dodatne informacije.

(2)

Z dopisom z dne 12. septembra 2007 je Komisija obvestila Francijo o svoji odločitvi, da sproži formalni postopek preiskave po členu 108(2) PDEU glede te pomoči.

(3)

Francija je pripombe predložila s sporočili z dne 12. oktobra 2007 ter 18. in 19. decembra 2007.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži formalni postopek preiskave, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe glede zadevne pomoči.

(5)

Komisija od zainteresiranih strani ni prejela pripomb.

(6)

Komisija je 2. aprila 2008 v zvezi s spornimi ukrepi sprejela negativno odločbo (4) z nalogom za vračilo (v nadaljnjem besedilu: prvotna odločba AFR).

(7)

Prvotno odločbo AFR sta izpodbijali regija Nord-Pas-de-Calais (T-267/08) 9. julija 2008 in Communauté d'agglomération du Douaisis (T-279/08) 17. julija 2008. Tožeči stranki sta kot enega od razlogov za razglasitev ničnosti navedli pomanjkljivo obrazložitev glede izračuna elementa pomoči. Tožeči stranki sta še trdili, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker je zmotno menila, da je družba AFR podjetje v težavah.

(8)

Izračun zneska pomoči v prvotni odločbi AFR z dne 2. aprila 2008 je temeljil na metodi, izoblikovani v predhodni odločbi Komisije v zvezi z zadevo C 38/2005 „Biria group“ (v nadaljnjem besedilu: odločba Biria) (5).

(9)

Organ, ki je odobril pomoč, in pravni naslednik prejemnikov pomoči sta odločbo Biria izpodbijala s tožbama (6) z dne 5. aprila 2007 (T-102/07) oziroma 16. aprila 2007 (T-120/07). Splošno sodišče je 3. marca 2010 (7) odločbo Biria razglasilo za nično.

(10)

Čeprav je Splošno sodišče večinoma pritrdilo utemeljitve Komisije, je bila odločba kljub temu razglašena za nično zaradi pomanjkljive obrazložitve točno določenega vidika. Sodišče je menilo, da Komisija pri obrazložitvi izračuna pribitkov na tveganje ne more opredeliti zneska elementa pomoči, ki ga vsebuje posojilo podjetju v težavah, le s sklicevanjem na Obvestilo Komisije o načinu določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (8) iz leta 1997 (v nadaljnjem besedilu: Obvestilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 1997).

(11)

Prvotna odločba AFR se izrecno sklicuje na uvodno izjavo odločbe Biria, zaradi katere je Sodišče prve stopnje to odločbo razglasilo za nično. V odločbi Biria in prvotni odločbi AFR je v zvezi s pribitkom na tveganje, ki ga je treba uporabiti, navedena obrazložitev, ki temelji na podobnih prvinah.

(12)

Zato Komisija na podlagi sodbe Biria meni, da prvotna odločba AFR z dne 2. aprila 2008, kar zadeva raven pribitka na tveganje, ki ga je treba uporabiti, ni v pravno zadostni meri obrazložena. Ker navedena odločba ni postala pravnomočna, jo je torej treba umakniti in sprejeti nov sklep.

(13)

Družba AFR proizvaja železniški material in je specializirana za tovorne vagone in cisterne-zabojnike. Družba je na evropskem trgu ena najpomembnejših proizvajalk železniških tirnih vozil. Sedež ima v Douaiju (Nord) in je leta 2008 zaposlovala približno 265 oseb.

(14)

Leta 2005 je bila družba AFR v 100-odstotni lasti družbe Arbel SA (9). Takrat je družba AFR zaposlovala približno 330 oseb.

(15)

Družba AFR je več let poslovala z izgubo. Gospodarske težave družbe so se povečale od leta 2001. To gibanje se je še okrepilo med letoma 2002 in 2005. V naslednji tabeli so povzeti nekateri ključni pokazatelji uspešnosti družbe AFR v obdobju pred odobritvijo pomoči.

(16)

Regija Nord-Pas-de-Calais in Communauté d'agglomération du Douaisis sta 4. julija 2005 družbi AFR skupaj odobrili vračljivo predplačilo v višini 1 milijona EUR vsaka, torej skupaj 2 milijona EUR.

(17)

Po informacijah, ki so jih dali francoski organi, so bili pogoji za predplačili naslednji:

(18)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave menila, da sta vračljivi predplačili državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Komisija je v zvezi s tem predvsem poudarila, da so omenjena predplačila prinesla koristi družbi AFR, ker podjetje zaradi svojega finančnega položaja na finančnem trgu ne bi moglo dobiti sredstev pod tako ugodnimi pogoji.

(19)

Komisija je tudi menila, da je družba AFR podjetje v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu: Smernice) (10) in da je treba zato združljivost državne pomoči, ki jo je družba prejela, presojati z vidika Smernic. Komisija je menila, da je združljivost zadevne pomoči s skupnim trgom glede na Smernice dvomljiva.

(20)

Francoski organi so trdili, da je družba AFR ohranila zaupanje svojih strank in bank, čeprav je preživljala težke čase v obdobju, ko sta ji bili odobreni in nato nakazani vračljivi predplačili (tj. julija in v drugem polletju leta 2005).

(21)

Francoski organi so v podporo svojim trditvam navedli naslednje dejavnike, ki so jih opredelili kot „znake zaupanja“ strank in bank do družbe AFR:

(22)

Francoski organi so podprli svoje pripombe z dokumenti, iz katerih izhaja predvsem naslednje:

(23)

Francoski organi so še navedli, da je družba AFR pripravljala ukrepe „za sanacijo knjige naročil, dejavnosti, poslovanja in računov družbe AFR“. Ti ukrepi, ki so jih francoski organi opredelili kot „načrt za prestrukturiranj“, so se nanašali na tri področja: (a) novo poslovno strategijo (za izboljšanje pozicioniranja proizvodov družbe AFR), (b) zmanjšanje števila zaposlenih ter (c) finančni načrt in načrt za dokapitalizacijo. Izvajanje teh ukrepov, ki se je začelo leta 2004, naj bi imelo pozitivne učinke, ki naj bi se kazali zlasti v povečanju prometa (z 22,6 milijona EUR v letu 2004 na 45 milijonov EUR v letu 2005) in izboljšanju neto rezultata, ki pa je še vedno negativen (v letu 2004 je znašal – 11,9 milijona EUR, v letu 2005 pa – 8,1 milijona EUR).

(24)

Kar zadeva tožbi, ki sta bili vloženi zoper prvotno odločbo AFR, je treba še poudariti, da sta tožeči stranki iz uvodne izjave 7 trdili, da družba AFR v času odobritve pomoči ni bila podjetje v težavah. Glede tega trdita, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker ni dovolj upoštevala „sanacijskih“ ukrepov družbe AFR (navedenih v uvodni izjavi 23), katerih pozitivni učinki (ki se kažejo zlasti v več pogodbah o dobavi, ki jih je družba AFR sklenila leta 2004 in v prvi polovici leta 2005) naj bi ovrgli trditve, na katere se sklicuje Komisija v podporo sklepu, da je bila družba AFR podjetje v težavah.

(25)

V skladu s členom 107(1) PDEU, razen če ta pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(26)

Komisija glede vračljivih predplačil ugotavlja naslednje.

(27)

Člen 107 PDEU se ne nanaša samo na pomoči, ki jih zagotovijo nacionalne vlade držav članic, ampak tudi na pomoči ozemeljskih skupnosti, kot so regija Nord-Pas-de-Calais ali Communauté d'agglomération du Douaisis. Sredstva teh skupnosti so državna sredstva in njuni odločitvi, da družbi AFR odobrita zadevni predplačili, se lahko pripišeta državi.

(28)

Predplačili sta bili odobreni, ko je bila družba AFR v občutljivem finančnem položaju. Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka menila, da je bila družba AFR ob upoštevanju njenega ekonomskega položaja, kot izhaja iz uvodne izjave 15 tega sklepa, podjetje v težavah v smislu Smernic, ko je bila pomoč odobrena. Komisija je tudi ugotovila, da sta bili predplačili odobreni brez vsakršnega poroštva za zavarovanje vračila, medtem ko naj bi uporabljeni obrestni meri ustrezali obrestnim meram, ki se uporabljajo za posojila „z običajnim poroštvom“ (11). Komisija zato meni, da družba AFR glede na njen finančni položaj ne bi mogla pridobiti sredstev na kreditnem trgu pod tako ugodnimi pogoji. Zato sta zadevni predplačili ugodnost v korist družbe AFR.

(29)

V zvezi s tem je treba poudariti, da so francoski organi, ki so se oprli na primere, navedene v uvodni izjavi 24, potrdili, da je družba AFR še uživala zaupanje svojih bank in strank, ko ji je bila odobrena pomoč. Komisija razlaga te pripombe tako, da Francija zanika, da družba AFR ni mogla pridobiti sredstev pod podobnimi pogoji na kreditnem trgu (kar pomeni, da zanika, da sta vračljivi predplačili prinesli koristi družbi AFR), in a fortiori, da je bila družba AFR podjetje v težavah v smislu Smernic, ko sta ji bili odobreni vračljivi predplačili.

(30)

Pripombe Francije vseeno ne morejo spremeniti analize v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave, in sicer zaradi naslednjih razlogov.

(31)

Primeri posojil, ki so jih navedli francoski organi (zlasti odobritev limita na tekočem računu in predplačila strank), niso primerljivi z zadevnima vračljivima predplačiloma. Odobreni limit na tekočem računu je zelo kratkoročno posojilo, medtem ko je treba vračljivi predplačili vrniti v treh letih. Te različne oblike posojil torej niso predmet istih analiz tveganja, ki jih opravijo upniki, in iz dejstva, da dolžnik lahko pridobi kratkoročno posojilo, ni mogoče sklepati o njegovih možnostih, da pridobi posojilo z daljšim rokom odplačila, katerega povračilo bo odvisno od dolžnikove zmožnosti preživetja.

(32)

Komisija o predplačilih strank ugotavlja, da je zanje posredno jamčila […], ki je neodvisna institucija, kar pomeni, da stranke in dobavitelji niso bili izpostavljeni tveganjem, povezanim s finančnim položajem družbe AFR, in da posledično niso imeli razlogov, da bi zahtevali, da se za izplačilo predplačil opravi analiza finančne trdnosti podjetja, ki je podobna analizi, ki bi jo opravil upnik, ki namerava odobriti posojilo brez poroštva.

(33)

Skratka, iz pripomb Francije ni mogoče ugotoviti, da bi družba AFR lahko pridobila sredstva na kreditnem trgu pod podobnimi pogoji.

(34)

Kar zadeva opredelitev družbe AFR kot podjetja v težavah v smislu Smernic, Komisija ugotavlja naslednje.

(35)

Iz točke 10(a) Smernic izhaja, da je podjetje v težavah, kadar je izgubilo več kot polovico osnovnega kapitala in je v preteklih dvanajstih mesecih izgubilo več kot četrtino tega kapitala. Ta določba predvideva, da družba, ki izgubi veliko svojega osnovnega kapitala, ne bo mogla ustaviti izgub, ki bodo kratkoročno ali srednjeročno skoraj zanesljivo povzročile njen propad. Komisija meni, da ta predpostavka logično a fortiori velja za družbo, ki je izgubila celoten osnovni kapital in ima negativen lastniški kapital.

(36)

Kot izhaja iz finančnih podatkov, navedenih v uvodni izjavi 15 (ki jih Francija ni izpodbijala v formalnem postopku preiskave), je družba AFR imela negativen lastniški kapital od leta 2001 ter v času, ko ji je bila odobrena pomoč, ni mogla ustaviti tega gibanja in znova doseči pozitivnega lastniškega kapitala. V teh okoliščinah Komisija meni, da je bila družba AFR družba v težavah v smislu točke 10(a) Smernic, ko ji je bila odobrena pomoč.

(37)

Poleg tega je Sodišče prve stopnje v sodbi Biria potrdilo tudi, da je bistveno zmanjšanje kapitala dejansko znak težav in da je Komisija upravičeno menila, da je podjetje, katerega vrednost lastniškega kapitala je negativna, podjetje v težavah ne glede na zelo specifične določbe Smernic.

(38)

Komisija podredno ugotavlja, da je družba AFR ob odobritvi pomoči ustrezala tudi opredelitvi podjetja v težavah iz točke 11 Smernic, v kateri je določeno, da družba lahko velja za podjetje v težavah, tudi če niso izpolnjene okoliščine, določene v točki 10 Smernic, zlasti ob prisotnosti običajnih znakov podjetja v težavah, kot sta zlasti naraščajoče izgube in upadanje prometa. V točki 11 je vseeno določeno, da je podjetje v težavah upravičeno le takrat, kadar lahko dokaže, da si z lastnimi sredstvi ali sredstvi lastnikov/delničarjev ali iz tržnih virov ne more opomoči. Ta določba torej opozarja, da je treba podjetje v težavah opredeliti z vidika vseh upoštevnih dejavnikov, pri čemer je vseeno odločilna sposobnost podjetja, da si opomore brez posredovanja javnih organov. Komisija še opozarja, da na podlagi ustaljene sodne prakse (12) taki „kazalniki“ niso niti kumulativni niti izčrpni ter da ni najmanjšega števila kazalnikov, ki morajo obstajati, da je to merilo izpolnjeno.

(39)

Komisija glede tega opozarja (kot izhaja iz tabele v uvodni izjavi 15), da se je družba AFR od leta 2001 srečevala s stalnim upadanjem prometa in stalnimi izgubami. To so značilni znaki podjetja v težavah v smislu točke 11 Smernic. Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave že navedla te znake v podporo svoji uvodni ugotovitvi, da je družba AFR podjetje v težavah. Poleg tega negativno gibanje finančnega položaja družbe AFR izhaja iz dejstva, da podjetje od januarja 2004 ni moglo pravočasno plačati dolgovanih prispevkov za socialno varnost in davkov v višini 4,3 milijona EUR ter je moralo zato zaprositi za moratorij in pripravo načrta za poravnavo dolga pristojnim organom.

(40)

Glavna dejstva, ki jih je navedla Francija in bi lahko bila nasprotni dokazi, so posojila, odobrena družbi AFR (odobreni limit na tekočem računu in predplačila), in dejstvo, da je družba AFR dobila določena jamstva od […]. Komisija meni, da je treba te znake upoštevati pri v točki 11 Smernic zahtevani preiskavi sposobnosti podjetja, da si opomore ob pomoči sredstev, ki bi jih lahko pridobilo na finančnem trgu. Komisija v zvezi s tem ugotavlja naslednje:

(41)

Kar zadeva sanacijske ukrepe, ki jih je družba AFR izvedla od leta 2004, Komisija najprej navaja, da je na podlagi Smernic izvedba ukrepov za prestrukturiranje pogoj za združljivost pomoči, če so zadevni ukrepi skladni s Smernicami. Vendar ni nujno, da ti ukrepi vplivajo na opredelitev podjetja za podjetje v težavah, saj se ta vidik analizira posebej, in sicer na podlagi finančnega stanja prejemnika v času odobritve pomoči. Ta analiza se večinoma opravi na podlagi najnovejših računovodskih podatkov, sprejetih za podjetje. V obravnavanem primeru so to podatki za računovodsko leto 2004, katerih analiza zaradi navedenih razlogov privede do sklepa, da je bila družba AFR v času odobritve pomoči v težavah.

(42)

Francoski organi (in tožeči stranki, ki sta vložili tožbo zoper prvotno odločbo) so trdili, da naj bi imeli sanacijski ukrepi družbe AFR v mesecih pred odobritvijo vračljivih predplačil pozitivne učinke. Vendar Komisija ugotavlja, da so učinki, navedeni v podporo tej trditvi, skromni in negotovi ter zadevajo sorazmerno kratko obdobje. Poleg tega ostaja čisti rezultat podjetja krepko negativen.

(43)

Teženj, ki jih navajajo francoski organi – če jih primerjamo z dejavniki, ki kažejo na hude težave, ki so ogrožale kratkoročno ali srednjeročno preživetje podjetja (med katerimi je zlasti dejstvo, da je bil lastniški kapital družbe AFR že od leta 2001 negativen, kar je zelo očiten znak, ki zadeva dolgo obdobje) – ni mogoče šteti za resne znake sanacije finančnega stanja družbe AFR. Na podlagi navedenih teženj torej ni mogoče ovreči zelo očitnih znakov, ki dokazujejo, da je bila družba AFR res podjetje v težavah.

(44)

Zato je treba ugotoviti, da je družba AFR, ko ji je bila odobrena pomoč, imela hude finančne težave, ki so ogrožale njeno kratkoročno ali srednjeročno preživetje, in da tega ni mogla ustaviti brez posredovanja javnih organov.

(45)

Komisija torej ob upoštevanju zgornjih ugotovitev in zlasti finančnih rezultatov, navedenih v uvodni izjavi 15, meni, da je bila družba AFR podjetje v težavah v smislu točke 10 Smernic in podredno v smislu točke 11 Smernic, ko sta ji bili odobreni vračljivi predplačili. Komisija zaradi težav, s katerimi se je srečevala družba AFR, meni, da ta na kreditnem trgu ni mogla pridobiti sredstev pod tako ugodnimi pogoji. Zadevni predplačili sta torej prinesli ugodnost družbi AFR, saj sta ji omogočili financiranje pod ugodnejšimi pogoji, kot bi jih lahko dobila na kreditnem trgu.

(46)

Vračljivi predplačili dajeta prednost družbi AFR pred drugimi podjetji, ki so v podobnem položaju, ker sta namenjeni izključno njej.

(47)

Značilnosti sektorja proizvodnje železniških tirnih vozil sta prisotnost več evropskih gospodarskih subjektov in trgovina znotraj Unije. Ugodnost, odobrena družbi AFR, torej lahko izkrivlja konkurenco in trgovino med državami članicami.

(48)

Komisija ob upoštevanju zgornjih ugotovitev meni, da sta vračljivi predplačili, odobreni družbi AFR, državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(49)

V primeru pomoči, odobrene v obliki posojil podjetjem v težavah, je pomoč razlika med dejansko zaračunanimi obrestmi in obrestmi, kot bi jih upravičeno podjetje lahko plačalo, če bi dobilo isto posojilo na zasebnem trgu.

(50)

Komisija na podlagi Obvestila o referenčnih obrestnih merah iz leta 1997 določa referenčne obrestne mere, ki naj bi kazale raven povprečnih obrestnih mer, ki se zahtevajo na trgu za srednjeročna in dolgoročna posojila z običajnim poroštvom. V navedenem obvestilu je še poudarjeno, da je referenčna obrestna mera najnižja obrestna mera, ki se lahko poviša v položajih, ki vključujejo posebno tveganje, če je na primer podjetje v težavah ali ne obstajajo poroštva, ki jih navadno zahtevajo banke. V takih primerih se lahko osnova poveča za 400 odstotnih točk ali več. V Obvestilu o referenčnih obrestnih merah iz leta 1997 ni natančno opredeljeno, ali je mogoče različne pribitke na tveganje ob upoštevanju različnih tveganj kumulirati. Čeprav navedeno kumuliranje ni izključeno, mora Komisija v svoji odločbi obrazložiti metodo, ki jo je uporabila za kumuliranje posameznih pribitkov na tveganje, in sicer na podlagi analize prakse na finančnih trgih (13).

(51)

Revizijska družba Deloitte & Touche Wirtschaftsprüfungsgesellschaft GmbH je leta 2004 za Komisijo opravila študijo (14) (v nadaljnjem besedilu: študija). V njej so na podlagi empirične raziskave opredeljeni pribitki, ki jih je mogoče ugotoviti na trgu za različne kategorije tveganj v zvezi s podjetji ali transakcijami (z različnimi poroštvi). Študija jasno kaže, da se hkratni obstoj različnih vidikov tveganj (plačilna sposobnost upnika, poroštva) udejanji kot povečanje, ki ga je treba dodati osnovni obrestni meri.

(52)

Komisija je na podlagi te študije v Sporočilu o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj iz leta 2008 (15) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008) dodelala in podrobno opredelila svoj pristop v zvezi z izračunom elementa pomoči v posojilih. To sporočilo kaže metodo, priporočeno v navedeni študiji, in določa, da se osnovna obrestna mera različno poveča glede na plačilno sposobnost podjetja in ponujena poroštva.

(53)

Treba je ugotoviti, da se opredelitev elementa pomoči v ukrepih navezuje na pojem državne pomoči, iz ustaljene sodne prakse Sodišča pa izhaja, da „[p]ojem državne pomoči […] odgovarja objektivnemu stanju, ki se presoja na dan, ko Komisija sprejme odločbo“ (16).

(54)

Zato Komisija meni, da je ustrezna metoda za opredelitev elementa pomoči metoda iz Sporočila o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 in da je treba zadevne ukrepe preučiti na podlagi tega sporočila.

(55)

V Sporočilu o referenčnih obrestnih merah iz leta 2008 je določeno, da mora povečanje, da je mogoče izključiti obstoj državne pomoči v primeru podjetja v težavah, ki ponuja nizko raven poroštev, znašati 1 000 odstotnih točk.

(56)

Iz oddelka 5.1.3 izhaja, da je bila po mnenju Komisije družba AFR v času, ko so bili odobreni ukrepi (pomoči), podjetje v težavah. Komisija poleg tega ugotavlja, da za zavarovanje vračljivih predplačil ni bilo ponujeno nobeno poroštvo in je zato treba raven poroštev opredeliti kot nizko.

(57)

Element pomoči se torej načeloma ujema z razliko med osnovno obrestno mero, povečano za 1 000 odstotnih točk, in obrestno mero, ki je bila uporabljena za odobreni ukrep. Vendar Komisija – ker je v prvotni odločbi z dne 2. aprila 2008 menila, da je treba uporabiti povečanje za 800 odstotnih točk, ker prejemnik pomoči te odločbe ni izpodbijal in nobeden od konkurentov prejemnika ni podvomil o zakonitosti prvotne odločbe ter ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavane zadeve – meni, da zadevnega povečanja v tem primeru ni treba povišati.

(58)

Komisija zato ugotavlja, da se element pomoči ujema z razliko med upoštevno referenčno obrestno mero, povečano za 800 odstotnih točk, in obrestno mero, ki je bila uporabljena za odobreni ukrep.

(59)

Komisija ob upoštevanju gospodarskega položaja družbe AFR ob odobritvi pomoči, kot izhaja iz tabele iz uvodne izjave 15 (večletno deficitarno poslovanje, negativen lastniški kapital, upadanje prometa), meni, da je bila družba AFR podjetje v težavah v smislu Smernic, ko sta ji bili odobreni vračljivi predplačili. Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah od 41 do 44, te analize ni mogoče spremeniti na podlagi pripomb Francije.

(60)

Res je, da je bila družba AFR leta 2005 del skupine, ki jo je nadziral holding Arbel SA. Poleg železniškega dela (ki sta ga sestavljali družbi AFR in Lormafer) je skupino sestavljal tudi „gradbeni“ del, ki je združeval podjetja, specializirana za proizvodnjo oken za gradbeno industrijo. Vendar je iz informacij, ki so jih francoski organi poslali v dopisih, izmenjanih pred sprožitvijo formalnega postopka preiskave, vseeno razvidno, da je družba AFR imela posebne težave v primerjavi z drugimi podjetji v skupini, ker njena dejavnost ni bila povezana z „gradbenim“ delom. Poleg tega Komisija poudarja, da se zdi, da so bile težave družbe AFR prevelike, da bi jih skupina lahko rešila, predvsem zaradi svojih povprečnih rezultatov. Komisija zato meni, da točka 13 Smernic ne preprečuje, da se družba AFR šteje za upravičeno do pomoči za reševanje ali prestrukturiranje kljub dejstvu, da je del skupine.

(61)

Združljivost pomoči je zato treba presojati z vidika Smernic.

(62)

Komisija ugotavlja, da pogoji za združljivost pomoči za prestrukturiranje, določeni v Smernicah, niso izpolnjeni zaradi spodaj navedenih dejavnikov.

(63)

Francoski organi ji niso predložili načrta za prestrukturiranje v skladu s točkami 34 do 37 Smernic. Ukrepi za prestrukturiranje, navedeni v uvodni izjavi 24, ki so jih francoski organi predložili kot „načrt za prestrukturiranje“, ki naj bi se izvajal od leta 2004 (glej uvodno izjavo 24), na datum njihove odobritve niso spadali v okvir izvedljivega načrta za prestrukturiranje, h kateremu se zaveže zadevna država članica (točka 35 Smernic). Domnevni načrt se v nasprotju z določbami Smernic ne opira na tržno raziskavo. Taka raziskava se zahteva, da se preverijo možnosti obnove sposobnosti preživetja in notranji ukrepi za prestrukturiranje (točka 35 Smernic). Poleg tega ni mogoče z ničimer dokazati, da je julija 2005 obstajal načrt za prestrukturiranje, v katerem bi bile opisane „okoliščine, ki so privedle do težav podjetja“, ki bi ga bilo mogoče uporabiti kot „temelj za ocenitev ustreznosti predlaganih ukrepov“ (točka 36 Smernic o prestrukturiranju). Nazadnje iz domnevnega načrta ne izhaja niti noben izravnalni ukrep, čeprav je v točki 38 Smernic postavljena taka zahteva.

(64)

Komisija na podlagi razlogov, navedenih v predhodni uvodni izjavi, meni, da ji ni bil predložen noben načrt za prestrukturiranje, ki bi bil skladen s Smernicami.

(65)

Zdi se, da pomoč ne izpolnjuje niti pogojev za združljivost pomoči za reševanje, določenih v Smernicah, ker sta bili vračljivi predplačili odobreni za obdobje, daljše od šestih mesecev (glej točko 25 Smernic).

(66)

Zadevna pomoč zato ni združljiva z notranjim trgom.

(67)

Komisija ugotavlja, da je Francija izvedla zadevno pomoč v nasprotju s členom 108(3) PDEU in nezakonito. Ker pomoč ni združljiva z notranjim trgom, jo mora Francija prenehati izvajati in izterjati že odobrene zneske od prejemnice –