„PRILOGA III

ELEKTRONSKA SPOROČILA IN SISTEM UNIJE ZA IZMENJAVO POMORSKIH INFORMACIJ (SAFESEANET)

1.   Splošen koncept in zgradba

Sistem Unije za izmenjavo pomorskih informacij SafeSeaNet omogoča sprejem, shranjevanje, iskanje in izmenjavo informacij za večjo pomorsko varnost, zaščito v pristaniščih in na morju, varstvo morskega okolja in učinkovitost pomorskega prometa in prevoza.

SafeSeaNet je specializiran sistem, vzpostavljen za lažjo izmenjavo informacij v elektronski obliki med državami članicami in za zagotovitev ustreznih informacij Komisiji in državam članicam, v skladu z zakonodajo Unije. Sestavljata jo mreža nacionalnih sistemov SafeSeaNet v državah članicah in osrednji sistem SafeSeaNet, ki deluje kot vozlišče.

Omrežje za izmenjavo pomorskih informacij Unije povezuje vse nacionalne sisteme SafeSeaNet, vzpostavljene v skladu s to direktivo, in vključuje osrednji sistem SafeSeaNet.

2.   Upravljanje, delovanje, razvoj in vzdrževanje

2.1   Odgovornosti

2.1.1   Nacionalni sistemi SafeSeaNet

Države članice vzpostavijo in vzdržujejo nacionalni sistem SafeSeaNet, ki omogoča izmenjavo pomorskih informacij med pooblaščenimi uporabniki in je v pristojnosti pristojnega nacionalnega organa (PNO).

PNO je pristojen za upravljanje nacionalnega sistema, kar zajema nacionalno koordinacijo uporabnikov podatkov in pošiljateljev podatkov, kakor tudi za zagotovitev, da so ZN LOCODES določeni ter da so vzpostavljeni in vzdrževani potrebna nacionalna infrastruktura informacijske tehnologije ter postopki, opisani v dokumentu o nadzoru vmesnika in funkcij iz točke 2.3.

Nacionalni sistem SafeSeaNet omogoča medsebojno povezovanje uporabnikov, pooblaščenih s strani PNO, in je lahko dostopen določenim ladijskim akterjem (lastnikom ladij, zastopnikom, kapitanom, vkrcevalcem in drugim), pooblaščenim s strani PNO, zlasti z namenom, da se olajša elektronsko posredovanje in sprejemanje poročil v skladu z zakonodajo Unije.

2.1.2   Osrednji sistem SafeSeaNet

Komisija je v sodelovanju z državami članicami odgovorna za upravljanje in razvoj osrednjega sistema SafeSeaNet na politični ravni ter za nadzor nad njim, medtem ko je v skladu z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (1) Evropska agencija za pomorsko varnost, v sodelovanju z državami članicami in Komisijo, odgovorna za:

—	tehnično izvedbo in dokumentacijo sistema SafeSeaNet,

—	razvoj, delovanje in integracijo elektronskih sporočil in podatkov ter vzdrževanje vmesnikov z osrednjim sistemom SafeSeaNet, vključno s podatki AIS, zbranimi prek satelita, in z različnimi informacijskimi sistemi iz te direktive, kot je navedeno v točki 3.

Osrednji sistem SafeSeaNet kot vozlišče medsebojno povezuje vse nacionalne sisteme SafeSeaNet in vzpostavlja potrebno infrastrukturo informacijske tehnologije in postopke, opisane v dokumentu o nadzoru vmesnika in funkcij iz točke 2.3.

2.2   Načela upravljanja

Komisija vzpostavi skupino na visoki ravni za upravljanje, ki sprejme svoj poslovnik in je sestavljena iz predstavnikov držav članic in Komisije, z namenom, da:

—	daje priporočila za izboljšanje učinkovitosti in varnosti sistema,

—	ustrezno usmerja razvoj sistema,

—	pomaga Komisiji pri pregledu delovanja sistema,

—	zagotovi ustrezne smernice za razvoj interoperabilne platforme za izmenjavo podatkov, ki združuje informacije iz sistema SafeSeaNet z informacijami iz drugih informacijskih sistemov, kot je navedeno v točki 3,

—	odobri dokument o nadzoru vmesnika in funkcij iz točke 2.3 in njegove morebitne spremembe,

—	sprejme smernice za zbiranje in širjenje (prek sistema SafeSeaNet) informacij v zvezi s pristojnimi organi, ki jih države članice imenujejo za izvajanje ustreznih nalog v skladu s to direktivo,

—	sodeluje z drugimi ustreznimi delovnimi forumi, zlasti s skupino za upravno poenostavitev in elektronske informacijske storitve na področju pomorstva.

2.3   Dokument o nadzoru vmesnika in funkcij ter tehnična dokumentacija

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami razvije in vzdržuje dokument o nadzoru vmesnika in funkcij (IFCD).

IFCD vsebuje natančen opis zahtev glede zmogljivosti in postopkov, ki se uporabljajo za nacionalne elemente in osrednji element sistema SafeSeaNet ter so namenjeni zagotavljanju skladnosti z ustrezno zakonodajo Unije.

IFCD vključuje pravila glede:

—	ravnanja s pravicami dostopa za upravljanje kakovosti podatkov,

—	integracije podatkov, kot je določeno v točki 3, in njihove distribucije prek sistema SafeSeaNet,

—	operativnih postopkov, ki jih morajo upoštevati Agencija in države članice ter ki določajo mehanizme za nadzor kakovosti podatkov SafeSeaNet,

—	varnostnih zahtev za posredovanje in izmenjavo podatkov ter

—	shranjevanja informacij na nacionalni in osrednji ravni.

IFCD opredeljuje načine shranjevanja in dostopnost informacij o nevarnem ali onesnaževalnem blagu v zvezi z rednimi linijami, ki jim je bila dovoljena izjema v skladu s členom 15.

Tehnično dokumentacijo, povezano s sistemom SafeSeaNet, kot so standardi za obliko, v kateri poteka izmenjava podatkov, interoperabilnost z drugimi sistemi in aplikacijami, priročniki za uporabnike, varnostne zahteve omrežja in referenčne podatkovne zbirke, ki se uporabljajo v podporo obveznostim poročanja, razvije in vzdržuje Agencija v sodelovanju z državami članicami.

3.   Izmenjava in souporaba podatkov

Sistem uporablja standarde sektorja in je sposoben vzajemnega delovanja z javnimi in zasebnimi sistemi, ki se uporabljajo za ustvarjanje, pošiljanje ali sprejemanje informacij v okviru sistema SafeSeaNet.

Komisija in države članice skupaj proučijo izvedljivost in razvoj funkcionalnosti, ki bodo v največji možni meri zagotovile, da bodo pošiljatelji podatkov, vključno s kapitani, lastniki, zastopniki, operaterji, vkrcevalci in ustreznimi organi, posredovali informacije samo enkrat, ob upoštevanju obveznosti iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU (2) in druge ustrezne zakonodaje Unije. Države članice zagotovijo, da je posredovana informacija na voljo za uporabo v vseh ustreznih sistemih poročanja, opozarjanja in souporabe informacij ter sistemih za upravljanje in obveščanje ladijskega prometa.

Države članice razvijejo in vzdržujejo potrebne vmesnike za samodejno pošiljanje podatkov z elektronskimi sredstvi v sistem SafeSeaNet.

Osrednji sistem SafeSeaNet se uporabi za distribucijo elektronskih sporočil in podatkov, ki se izmenjajo ali souporabijo v skladu s to direktivo in ustrezno zakonodajo Unije, med drugim z:

—	Direktivo 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora (3), v zvezi s členom 12(3) Direktive,

—	Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve v zvezi z onesnaževanjem, vključno s kazenskimi sankcijami (4), v zvezi s členom 10 Direktive,

—	Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (5), v zvezi s členom 24 Direktive,

—	Direktivo 2010/65/EU, v kolikor se uporablja člen 6 Direktive.

Uporaba sistema SafeSeaNet naj bi pripomogla k vzpostavitvi in spodbujanju evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja.

V primeru, ko mednarodno sprejeti predpisi dopuščajo posredovanje informacij LRIT v zvezi s plovili tretjih držav, se omrežja SafeSeaNet uporabljajo za distribucijo LRIT informacij med državami članicami z ustrezno ravnjo varnosti v skladu s členom 6b te direktive.

4.   Varnost in pravice dostopa

Osrednji sistem in nacionalni sistemi SafeSeaNet izpolnjujejo zahteve iz te direktive v zvezi z zaupnostjo informacij, pa tudi z varnostnimi načeli in zahtevami iz IFCD, zlasti kar zadeva pravice dostopa.

Države članice identificirajo vse uporabnike, ki se jim dodelita vloga in sklop pravic dostopa v skladu z IFCD.“