27.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 158/227

(1)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 4. aprila 2011 z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“ poudarila, da je deljena pristojnost na področju vesolja, ki je bila na Unijo prenesena s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), združljiva z okrepljenim partnerstvom z državami članicami. Komisija je poudarila tudi, da morajo vsi novi ukrepi temeljiti na obstoječih zmogljivostih in skupni določitvi potreb po novih zmogljivostih.

(2)

Svet je v svoji resoluciji z dne 26. septembra 2008 z naslovom „Nadaljnji razvoj evropske vesoljske politike“ (3) opozoril, da so postala vesoljska sredstva nujno potrebna za naše gospodarstvo, zato jih je treba zaščititi. Poudaril je, „da mora Evropa (…) razviti zmogljivosti Evrope (…), da bo lahko spremljala in nadzirala lastne vesoljske infrastrukture in vesoljske odpadke, ki v osnovi temeljijo na obstoječih nacionalnih in evropskih sredstvih, ob tem pa izkoristiti povezave, ki jih lahko vzpostavi z drugimi partnerskimi narodi in njihovimi zmogljivostmi.“

(3)

Svet v svoji resoluciji z dne 25. novembra 2010 z naslovom „Globalni izzivi: kako popolnoma izkoristiti evropske vesoljske sisteme“ priznal, da bo v prihodnosti potrebna zmogljivost za spremljanje razmer v vesolju (v nadaljnjem besedilu: SSA) kot dejavnost na evropski ravni za razvoj in izkoriščanje obstoječih nacionalnih in evropskih civilnih in vojaških sredstev, ter pozval Komisijo in Svet, da predstavita shemo upravljanja in podatkovno politiko, ki bosta državam članicam omogočili, da prispevajo glede na ustrezne nacionalne zmogljivosti in v skladu z veljavnimi varnostnimi zahtevami in predpisi. Nadalje je pozval „vse evropske institucionalne akterje, da preučijo ustrezne ukrepe“, ki bi izhajali iz določenih civilnih in vojaških uporabniških zahtev, uporabili ustrezna sredstva v skladu z veljavnimi varnostnimi zahtevami in izkoristili razvoj dogodkov na podlagi pripravljalnega programa Evropske vesolje agencije (ESA) za SSA.

(4)

Svet je v svojih sklepih z dne 31. maja 2011 o sporočilu Komisije z naslovom „Za vesoljsko strategijo Evropske unije, ki koristi državljanom“, in resoluciji Sveta z dne 6. decembra 2011 z naslovom „Smernice o dodani vrednosti in koristih vesoljske politike za varnost evropskih državljanov“ (4) ponovno poudaril, kako pomembna je učinkovita zmogljivost SSA kot dejavnost na evropski ravni, zato bi morala Unija „čim bolj izkoristiti sredstva, kompetence, znanja in izkušnje, ki jih že ima na voljo ali se razvijajo v državah članicah, na evropski ravni in po potrebi na mednarodni ravni“. Svet je ob upoštevanju dvojne narave takšnega sistema in njegove posebne varnostne razsežnosti pozval Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), da v tesnem sodelovanju z ESA in državami članicami, ki imajo v lasti taka sredstva in imajo zmogljivosti, ter v posvetovanju z vsemi udeleženimi stranmi, pripravi predloge o tem, kako v celoti izkoristiti in nadgraditi ta sredstva in zmogljivosti, in sicer za razvoj zmogljivosti SSA kot dejavnosti na evropski ravni, in v zvezi s tem opredeli ustrezno upravljavsko in podatkovno politiko za posebej občutljive podatke SSA.

(5)

SSA načeloma zajema tri glavna področja, in sicer nadzor in spremljanje v vesolju (SST), spremljanje in napovedovanje vremena v vesolju ter spremljanje objektov blizu Zemlje. Dejavnosti na teh področjih so namenjene zaščiti infrastrukture v vesolju in zemeljske infrastrukture pred vesoljskimi odpadki. Ta sklep, ki se nanaša na SST, bi moral spodbujati sinergije vseh teh področij.

(6)

Za zmanjšanje tveganja trkov bi si Unija prizadevala povezati moči s pobudami za dejavno odstranjevanje in nevtraliziranje vesoljskih odpadkov, kot je pobuda ESA.

(7)

Vesoljski odpadki resno ogrožajo varnost in trajnost dejavnosti v vesolju. Zato bi bilo treba vzpostaviti okvir podpore za SST, s katerim bi podprli vzpostavitev in izvajanje storitev spremljanja in opazovanja vesoljskih objektov z namenom preprečevanja škode na vesoljskih plovilih zaradi trkov in širjenja vesoljskih odpadkov in s ciljem napovedovanja krivulj leta in poti ponovnega vstopa, da bi zagotavljali najboljše informacije za vladne službe in službe civilne zaščite v primeru nenadzorovanih ponovnih vstopov celotnih vesoljskih plovil ali vesoljskih odpadkov v Zemljino atmosfero.

(8)

Okvir podpore za SST bi moral prispevati k dolgoročni razpoložljivosti evropske in nacionalne vesoljske infrastrukture, naprav in storitev, ki so bistvene za varnost gospodarstev, družb in državljanov v Evropi.

(9)

Storitve SST bodo koristile vsem javnim in zasebnim upravljavcem vesoljskih infrastruktur, vključno z Unijo, v luči njene odgovornosti za vesoljske programe Unije, zlasti programe evropskih satelitskih navigacijskih sistemov Galileo in EGNOS, vzpostavljenih z Uredbo (EU) št. 1285/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), ter program Copernicus, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 377/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6). Zgodnja opozorila o nenadzorovanem ponovnem vstopu ter ocena časa in območja trka bodo pomagali tudi nacionalnim javnim organom, ki so odgovorni za civilno zaščito. Navedene storitve bi lahko koristile tudi drugim uporabnikom, kot so zasebne zavarovalnice pri oceni morebitnih obveznosti, ki bi nastale zaradi trka v življenjski dobi satelita. Poleg tega bi bilo treba dolgoročno uvesti tudi javno storitev, ki bi omogočila dostop do prosto razpoložljivih informacij, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, o orbitalnih elementih vesoljskih objektov, ki krožijo okrog Zemlje.

(10)

Storitve SST bi morale dopolnjevati raziskovalne dejavnosti, povezane z zaščito vesoljske infrastrukture, ki se izvajajo v okviru programa Obzorje 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7), dejavnosti vodilnih vesoljskih programov Unije Copernicus in Galileo, dejavnosti v okviru pobude za digitalno agendo iz sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom „Digitalna agenda za Evropo“, dejavnosti v zvezi z drugo telekomunikacijsko infrastrukturo, ki prispeva k uresničevanju informacijske družbe, pobude v zvezi z varnostjo, pa tudi dejavnosti ESA na tem področju.

(11)

Okvir podpore za SST bi moral pripomoči k uporabi in raziskovanju vesolja v miroljubne namene.

(12)

V okviru podpore za SST bi moralo biti upoštevano tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji, zlasti Združenimi državami Amerike, mednarodnimi organizacijami in drugimi tretjimi stranmi, zlasti za izogibanje trkom v vesolju in preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov. Poleg tega bi moral dopolnjevati obstoječe ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so smernice Združenih narodov za zmanjšanje vesoljskih odpadkov, ali druge pobude za zagotovitev varnosti in trajnosti dejavnosti v vesolju. Moral pa bi biti tudi skladen s predlogom Unije za mednarodni kodeks ravnanja za dejavnosti v vesolju.

(13)

Okvir podpore za SST bi moral zajemati povezovanje in uporabo nacionalnih sredstev SST v mrežo in njihovo uporabo za zagotavljanje storitev SST. Ko bo to uresničeno, bi bilo treba spodbujati razvoj novih ali posodobitev obstoječih senzorjev, ki jih upravljajo države članice.

(14)

Komisija in konzorcij SST, ustanovljen na podlagi tega sklepa, bi morala v skladu s svojimi pristojnostmi v tesnem sodelovanju z ESA in drugimi zainteresiranimi stranmi še naprej opravljati tehnične dialoge s področja SST s strateškimi partnerji.

(15)

Zahteve civilnih in vojaških uporabnikov SSA so bile opredeljene v potrjenem delovnem dokumentu služb Komisije „Visoke evropske zahteve civilnih in vojaških uporabnikov glede spremljanja razmer v vesolju“. Storitve SST bi se morale zagotavljati le na podlagi zahtev civilne uporabe. Ta sklep se ne bi smel uporabljati za izključno vojaške namene. Komisija bi morala zagotoviti mehanizem rednega pregledovanja in posodabljanja zahtev uporabnikov, kadar bi bilo to potrebno, v katerega bi bili vključeni predstavniki uporabnikov. V ta namen bi morala nadaljevati potreben dialog z zadevnimi akterji, kot sta Evropska obrambna agencija in ESA.

(16)

Storitve SST bi se morale izvajati na podlagi partnerstva med Unijo in državami članicami ter izkoriščati obstoječe in prihodnje strokovno znanje in sredstva, vključno s tistimi, ki jih razvije ESA. Države članice bi morale ohraniti lastništvo in nadzor nad svojimi sredstvi ter bi morale biti še naprej odgovorne za njihovo delovanje, vzdrževanje in obnovo. Okvir podpore za SST ne bi smel zagotavljati finančne podpore za razvoj novih senzorjev SST. Če so za zadovoljitev uporabniških zahtev potrebni novi senzorji, bi se lahko po potrebi ukrepalo na nacionalni ravni ali prek evropskega programa za raziskave in razvoj. Komisija in države članice bi morale spodbujati udeležbo čim večjega števila držav članic v okviru podpore za SST in to udeležbo tudi olajšati, s pridžkom izpolnjevanja meril za udeležbo.

(17)

K zagotavljanju storitev SST bi lahko prispeval Satelitski center Evropske unije (SATCEN), to je agencija Unije, ustanovljena s Skupnim ukrepom Sveta 2001/555/SZVP (8), ki civilnim in vojaškim uporabnikom zagotavlja geoprostorske slikovne informacijske storitve in izdelke z različnimi stopnjami tajnosti. Izkušnje EUSC pri ravnanju z zaupnimi podatki v varnem okolju in njegove tesne institucionalne povezave z državami članicami so dodatna prednost pri upravljanju in zagotavljanju storitev SST. Predpogoj, da bi bil SATCEN lahko vključen v okvir podpore za SST, je treba spremeniti navedeni skupni ukrep, ki sedaj ne določa delovanja SATCEN na področju SST. Komisija bi morala sodelovati z ESZD, glede na to, da je vloga ESZD podpirati visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pri določanju operativnih smernic za SATCEN.

(18)

Od točnih informacij o naravi, specifikacijah in lokaciji določenih vesoljskih objektov je lahko odvisna varnost Unije ali njenih držav članic in tretjih držav. Države članice in po potrebi Varnostni odbor Sveta (v nadaljnjem besedilu: Varnostni odbor) bi morali upoštevati ustrezne varnostne pomisleke pri vzpostavitvi in delovanju mreže ustreznih zmogljivosti, vključno s senzorji SST, zmogljivostih za obdelavo in analizo podatkov SST in zagotavljanju storitev SST. Zato je treba v tem sklepu opredeliti splošne določbe o uporabi in varni izmenjavi informacij SST med državami članicami, prejemniki storitev SST in po potrebi SATCEN. Poleg tega bi morale Komisija, ESZD in države članice določiti potrebne usklajevalne mehanizme za obravnavo zadev, povezanih z varnostjo okvira podpore za SST.

(19)

Sodelujoče države članice bi morale biti odgovorne za pogajanja o in izvajanje določb o uporabi podatkov SST ter uporabi in izmenjavi informacij SST. Določbe o uporabi podatkov SST ter uporabi in izmenjavi informacij SST iz tega sklepa ter iz sporazuma med sodelujočimi državami članicami in po potrebi SATCEN bi morale upoštevati potrjena priporočila za varnost podatkov SST.

(20)

Zaradi morebitne občutljivosti podatkov SST mora sodelovanje temeljiti na učinkovitosti in zaupanju, tudi kar zadeva obdelavo in analizo podatkov SST. K uresničitvi tega cilja bi morala prispevati potencialna uporaba odprte programske opreme, ki tistim, ki so pooblaščeni za posredovanje podatkov SST, omogoča varen dostop do izvorne kode in s tem operativne spremembe in izboljšave.

(21)

Varnostni odbor je priporočil vzpostavitev strukture za obvladovanje tveganja, da bi bila pri izvajanju okvira podpore za SST ustrezno upoštevana vprašanja glede varnosti podatkov. V ta namen bi morale sodelujoče države članice in po potrebi SATCEN vzpostaviti ustrezne strukture in postopke za obvladovanje tveganja, pri tem pa upoštevati priporočila Varnostnega odbora.

(22)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(23)

Ker ciljev tega sklepa, in sicer podpore ukrepom za vzpostavitev in delovanje mreže senzorjev, vzpostavitev zmogljivosti za obdelavo in analizo podatkov SST ter vzpostavitev in izvajanje storitev SST, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, saj bi zagotavljanje takih storitev s strani vseh sodelujočih držav koristilo Uniji, zlasti kot pomembnemu imetniku sredstev v vesolju, temveč se zaradi obsega tega sklepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(24)

Cilji tega sklepa so podobni ciljem, določenim v programih, vzpostavljenih z: Uredbo (EU) št. 1285/2013 v členih 1, 3(c) in (d) ter 4 navedene uredbe; Sklepom Sveta 2013/743/EU (10), v členih 2(2)(b) in (c), točki 1.6.2(d) dela II Priloge I in v točkah 7.5 in 7.8 dela III Priloge I navedenega sklepa; Uredbo (EU) št. 377/2014, v členu 8(2)(b) navedene uredbe, ki namenja 26,5 milijona EUR v tekočih cenah. Skupna finančna sredstva za izvajanje ciljev okvira podpore za SST, zlasti povezovanja obstoječih sredstev v mreže, predvidoma znašajo 70 milijonov EUR. Glede na podobnost ciljev tega sklepa s tistimi iz navedenih programov bi se lahko ukrepi, vzpostavljeni s tem sklepom, financirali iz navedenih programov, pri čemer se zagotovi popolna skladnost z njihovim temeljnim aktom.

(25)

Da se zagotovi sprejemljiva raven evropske avtonomnosti pri dejavnostih SST, bi bilo morda treba sprejeti temeljni akt za SST v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11). Tako možnost bi morali preučiti ob vmesnem pregledu sedanjega večletnega finančnega okvira.

(26)

Zaradi občutljive narave SSA bi morale biti sodelujoče države članice še naprej odgovorne za obratovanje senzorjev in obdelavo podatkov, ki so pogoj za zagotavljanje storitev SST. Za nacionalna sredstva SST bodo še naprej odgovorne države članice, ki so odgovorne za nadzor in obratovanje teh naprav –

1.

„vesoljski objekt“ pomeni vsak umetni objekt v vesolju;

2.

„vesoljsko plovilo“ pomeni vsak vesoljski objekt, ki služi posebnemu namenu, vključno z aktivnimi umetnimi sateliti in zadnjimi stopnjami nosilnih raket;

3.

„vesoljski odpadki“ pomenijo vse vesoljske objekte, vključno z vesoljskimi plovili ali njihovimi deli in elementi, ki krožijo v Zemljini orbiti ali ponovno vstopajo v Zemljino atmosfero, ki ne delujejo ali se ne uporabljajo več za noben poseben namen, vključno z deli raket ali umetnih satelitov ali neaktivnimi umetnimi sateliti;

4.

„senzor SST“ pomeni napravo ali kombinacijo naprav, kot so zemeljski ali vesoljski radarji in teleskopi, ki lahko meri fizikalne parametre, povezane z vesoljskimi objekti, kot so velikost, lokacija in hitrost;

5.

„podatki SST“ pomenijo fizikalne parametre vesoljskih objektov, ki jih pridobijo senzorji SST, ali parametre orbite vesoljskih objektov, ki izhajajo iz opazovanj senzorjev SST;

6.

„informacije SST“ pomenijo obdelane podatke SST, ki so takoj na voljo in pomembni za prejemnika.

(a)

ocena in zmanjšanje tveganj v zvezi s trki pri obratovanju evropskih vesoljskih plovil v orbiti ter, kar upravljavcem vesoljskih plovil omogoča učinkovitejše načrtovanje in izvajanje ukrepov za zmanjšanje tveganja;

(b)

zmanjšanje tveganj, povezanih z izstrelitvijo evropskih vesoljskih plovil;

(c)

opazovanje nenadzorovanih ponovnih vstopov vesoljskih plovil ali vesoljskih odpadkov v Zemljino atmosfero ter natančnejše in učinkovitejše zgodnje opozarjanje, da bi tako povečali varnost državljanov Unije in omilili morebitno škodo na zemeljski infrastrukturi;

(d)

preprečevanje širjenja vesoljskih odpadkov.

(a)

vzpostavitev in izvajanje funkcije senzorjev, ki jo sestavlja mreža zemeljskih in/ali vesoljskih senzorjev v državi članici, vključno z nacionalnimi senzorji, razvitimi v okviru ESA, za opazovanje vesoljskih objektov in sledenje tem objektom ter pripravo zbirke s tem povezanih podatkov;

(b)

vzpostavitev in izvajanje funkcije za obdelavo in analizo podatkov SST na nacionalni ravni z namenom zagotavljanja informacij in storitev SST, ki bi bile dane na voljo funkciji zagotavljanja storitev SST;

(c)

vzpostavitev funkcije zagotavljanja storitev SST, opredeljenih v členu 5(1), subjektom iz člena 5(2).

(a)

oceno tveganja trka med vesoljskimi plovili ali med vesoljskim plovilom in vesoljskimi odpadki ter pripravo opozoril za preprečevanje trkov med fazo izstrelitve, fazo vstopa v orbito, fazo obratovanja v orbiti in fazo prenehanja misije potovanj v vesolje;

(b)

zaznavanje in opredelitev razpadanja na dele, razbitij ali trkov v orbiti;

(c)

oceno tveganja nenadzorovanega ponovnega vstopa vesoljskih objektov in vesoljskih odpadkov v Zemljino atmosfero ter pripravo s tem povezanih informacij, vključno z oceno časa in verjetne lokacije morebitnega trka.

(a)

vsem državam članicam;

(b)

Svetu;

(c)

Komisiji;

(d)

ESZD;

(e)

javnim in zasebnim lastnikom in upravljavcem vesoljskih plovil ter

(f)

javnim organom, ki delujejo na področju civilne zaščite.

(a)

kakšno koli škodo, ki je posledica pomanjkanja ali prekinitve zagotavljanja storitev SST;

(b)

zamude pri zagotavljanju storitev SST;

(c)

kakršne koli netočnosti informacij, ki se zagotovijo prek storitev SST, ali

(d)

kakršne koli ukrepe, sprejete na podlagi zagotovljenih storitev SST.

(a)

upravlja okvir podpore za SST in zagotavlja njegovo izvajanje;

(b)

sprejme potrebne ukrepe za določitev, nadzor, zmanjšanje in spremljanje tveganj, povezanih z okvirom podpore za SST;

(c)

po potrebi zagotovi posodabljanje zahtev uporabnikov SST;

(d)

opredeli splošne smernice za upravljanje okvira podpore za SST, zlasti za lažjo vzpostavitev in delovanje konzorcija iz člena 7(3);

(e)

v skladu s členom 7 in če je to primerno, spodbuja najširšo možno udeležbo držav članic.

(a)

okvirnih prispevkov in različnih virov financiranja Unije;

(b)

sodelovanja v okviru podpore za SST in ukrepih, podprtih s tem okvirom;

(c)

napredka pri povezovanju sredstev SST držav članic v mreže in zagotavljanju storitev SST;

(d)

izmenjave in uporabe informacij SST.

(a)

da ima v lasti ali dostop do:

(b)

da ima vzpostavljen akcijski načrt za izvajanje ukrepov iz člena 4, vključno z načini sodelovanja z drugimi državami članicami.

(a)

prepreči se nepooblaščeno razkritje podatkov in informacij, pri tem pa hkrati zagotovi učinkovito izvajanje operacij in čim širša uporaba pridobljenih informacij;

(b)

zagotovi se varovanje podatkov SST;

(c)

informacije in storitve SST se prejemnikom storitev SST, opredeljenih v členu 5(2), dajo na razpolago glede na potrebo po seznanitvi z njimi v skladu z navodili in varnostnimi pravili avtorja informacij ter lastnika zadevnega vesoljskega objekta.

(a)

uporabi in izmenjavi informacij SST, pri čemer se upoštevajo potrjena priporočila z naslovom „Podatkovna politika za spremljanje razmer v vesolju – priporočila o varnostnih vidikih“;

(b)

vzpostavitvi strukture za obvladovanje tveganja za zagotovitev izvajanja določb o uporabi in varni izmenjavi podatkov SST in informacij SST;

(c)

sodelovanju s SATCEN za izvedbo ukrepa iz člena 4(1)(c).