20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 347/281

(1)

Prvi odstavek člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da mora Unija razvijati in izvajati svoje dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Kohezijski sklad, ustanovljen s to uredbo, bi zato moral zagotoviti finančni prispevek za projekte na področju okolja in vseevropskih omrežij v okviru prometne infrastrukture.

(2)

V Uredbi (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so predpisane določbe, skupne Evropskemu skladu za regionalni razvoj (ESRR), Evropskemu socialnemu skladu, Kohezijskemu skladu, Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja ter Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo. Navedena uredba predstavlja novi okvir za evropske strukturne in investicijske sklade, vključno s Kohezijskim skladom. Zato je treba opredeliti naloge Kohezijskega sklada glede na ta okvir in namen, kot je Kohezijski sklad določen v PDEU.

(3)

Predpisati bi bilo treba posebne določbe o vrsti dejavnosti, ki jih lahko podpre Kohezijski sklad, z namenom prispevati k prednostnim naložbam v okviru tematskih ciljev, določenih v Uredbi (EU) št. 1303/2013.

(4)

Unija bi morala imeti možnost s Kohezijskim skladom prispevati k ukrepom za uresničevanje svojih okoljskih ciljev, v skladu s členoma 11 in 191 PDEU, in sicer na področju energetske učinkovitosti in obnovljive energije, ter v prometnem sektorju izven vseevropskih omrežij na področju železniškega, rečnega in morskega prometa ter kar zadeva intermodalne prometne sisteme in njihovo interoperabilnost, upravljanje cestnega, morskega in zračnega prometa, čist urbani promet in javni promet.

(5)

Ponovno bi bilo treba opozoriti, da se v primerih, ko so stroški ukrepov na podlagi člena 192(1) PDEU ocenjeni kot nesorazmerni za javne organe določene države članice in ko se zagotovi finančna podpora iz Kohezijskega sklada v skladu s členom 192(5) PDEU, vseeno uporablja načelo onesnaževalec plača.

(6)

Projekti vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ki jih podpira Kohezijski sklad, morajo biti usklajeni s smernicami, določenimi v Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Z namenom osredotočenja prizadevanj v tem oziru bi bilo treba prednost nameniti projektom skupnega interesa, kot so opredeljeni v navedeni uredbi.

(7)

Naložbe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), ne bi smele biti upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, saj so že deležne finančne podpore v okviru navedene direktive. Ta izključitev ne bi smela omejevati možnosti uporabe Kohezijskega sklada za podporo dejavnosti, ki niso navedene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, čeprav bi te dejavnosti izvajali isti gospodarski subjekti in bi vključevale dejavnosti, kot so naložbe v energetsko učinkovitost soproizvodnje toplote in energije ter omrežij za daljinsko ogrevanje, pametnih sistemov za distribucijo, hrambo in prenos energije ter ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja zraka, čeprav je eden od posrednih učinkov takšnih dejavnosti tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ali pa so navedeni v nacionalnem načrtu iz Direktive 2003/87/ES.

(8)

Naložbe v stanovanja, ki niso povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti ali uporabe obnovljive energije, ne morejo biti upravičene do podpore iz Kohezijskega sklada, saj so zunaj obsega podpore iz Kohezijskega sklada, kakor je opredeljeno v PDEU.

(9)

Za pospešitev razvoja prometne infrastrukture v Uniji bi moral Kohezijski sklad podpirati projekte prometne infrastrukture z evropsko dodano vrednostjo, določene v Uredbi (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) v celotnem znesku 10 000 000 000 EUR. Dodelitev podpore iz Kohezijskega sklada za te projekte bi morala biti skladna s pravili iz člena 92(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013. V skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 bi morala biti podpora na voljo zgolj državam članicam, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, po stopnjah sofinanciranja, ki se uporabljajo za ta sklad.

(10)

Pomembno je zagotoviti, da se pri spodbujanju naložb v obvladovanje tveganj upoštevajo posebna tveganja na regionalni, čezmejni in mednarodni ravni.

(11)

Treba bi bilo zagotoviti dopolnjevanje in sinergije med ukrepi, ki jih podpirajo Kohezijski sklad, ESRR, cilj "evropsko teritorialno sodelovanje" in Instrument za povezovanje Evrope, da bi preprečili podvajanje prizadevanj in zagotovili optimalno povezovanje različnih vrst infrastrukture na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter po vsej Uniji.

(12)

Zaradi posebnih potreb Kohezijskega sklada in v skladu s strategijo Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast je treba v okviru vsakega tematskega cilja iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 ukrepe, ki so posebej povezani s Kohezijskim skladom, določiti kot "prednostne naložbe". Pri teh prednostnih naložbah bi bilo treba podrobno opredeliti cilje, ki se medsebojno ne izključujejo in h katerim bo Kohezijski sklad prispeval sredstva. Take prednostne naložbe bi morale tvoriti osnovo za opredelitev posebnih ciljev v okviru operativnih programov, ki upoštevajo potrebe in značilnosti programskega področja. Da bi s skupnim izvajanjem povečali prožnost in zmanjšali upravno breme, bi bilo treba v okviru posameznih tematskih ciljev prednostne naložbe ESRR in Kohezijskega sklada uskladiti.

(13)

Za oceno celotnega napredka na ravni Unije pri izvajanju operativnih programov bi bilo treba v prilogi k tej uredbi določiti skupni sklop kazalnikov učinka. Ti kazalniki bi morali ustrezati naložbeni prednostni nalogi in vrsti ukrepa, ki prejema podporo v skladu s to uredbo ter ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 1303/2013. Skupne kazalnike učinka bi bilo treba dopolniti s kazalniki rezultatov za posamezne programe in po potrebi s kazalniki učinka za posamezne programe.

(14)

Da se ta uredba spremeni v zvezi z nekaterimi nebistvenimi elementi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo seznama skupnih kazalnikov učinka iz Priloge I k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(15)

Ker cilja te uredbe, in sicer okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije v interesu spodbujanja trajnostnega razvoja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega razlik med stopnjami razvoja posameznih regij, zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi ter omejenih finančnih virov držav članic in regij lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(16)

Glede na to, da ta uredba nadomešča Uredbo Sveta (ES) št. 1084/2006 (7), bi bilo treba navedeno uredbo razveljaviti. Kljub temu pa ta uredba ne bi smela vplivati na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje pomoči, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1084/2006 ali katerega koli drugega predpisa, ki ureja to pomoč na dan 31. Decembra 2013. Navedena uredba ali druga taka veljavna zakonodaja bi se posledično po 31. decembru 2013 morala še naprej uporabljati za to pomoč ali zadevne operacije do njihovega zaključka. Zahtevki za pomoč, vloženi ali odobreni na podlagi Uredbe (ES) št. 1084/2006, bi morali ostati veljavni.

(17)

Da se čim hitreje omogoči uporaba ukrepov, predvidenih v tej uredbi, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske Unije –

(a)

naložbe v okolje, vključno s področji, povezanimi s trajnostnim razvojem in energijo, ki predstavljajo okoljske koristi;

(b)

TEN-T, skladno s smernicami, sprejetimi z Uredbo (EU) št. 1315/2013;

(c)

tehnično pomoč.

(a)

razgradnje ali gradnje jedrskih elektrarn;

(b)

naložb v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz dejavnosti, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES;

(c)

naložb v stanovanjske objekte, razen če so povezane s spodbujanjem energetske učinkovitosti ali uporabe obnovljive energije;

(d)

proizvodnje, predelave ter trženja tobaka in tobačnih izdelkov;

(e)

podjetij v težavah, kot je določeno v pravilih Unije o državnih pomočeh;

(f)

naložb v letališko infrastrukturo, razen če so povezane z varstvom okolja ali jih spremljajo naložbe, potrebne za blažitev ali zmanjšanje njenega negativnega okoljskega vpliva.

(a)

podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih s/z:

(b)

spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj s:

(c)

ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite uporabe virov z/s:

(d)

spodbujanje trajnostnega prometa in odpravo ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah s/z:

(e)

izboljšanje institucionalne zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih strani ter učinkovito javno upravo z ukrepi za krepitev institucionalne zmogljivosti in učinkovitosti javnih uprav in javnih storitev, povezanih z izvajanjem Kohezijskega sklada.