32011R0677

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Uredba - 677/2011 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32011R0677

Uredba Komisije (EU) št. 677/2011 z dne 7. julija 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010 Besedilo velja za EGP

UL L 185, 15.7.2011, p. 1–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

(HR)
⏵Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 07 zvezek 017 str. 102 - 130

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2019; razveljavil 32019R0123

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/677/oj

Date of document:: 07/07/2011
Date of effect:: 04/08/2011; začetek veljavnosti datum objave + 20 glej člen 27
Date of end of validity:: 31/12/2019; razveljavil 32019R0123

Author:: Evropska komisija
Responsible body:: Directorate-General for Mobility and Transport
Form:: Uredba
Additional information:: velja za EGP

Treaty:

Pogodba o delovanju Evropske unije

Legal basis:

32004R0549 - A11
32004R0551 - A06

Link

Select all documents mentioning this document

Modifies:

Relation	Act	Comment	Subdivision concerned	From
Replacement	32010R0691	TXT	priloga III P3	04/08/2011
Replacement	32010R0691	TXT	priloga III P4	04/08/2011
Modifies	32010R0691	dodatek	člen 3 P3PTM)	04/08/2011
Modifies	32010R0691	dodatek	člen 17 P2BI	04/08/2011
Modifies	32010R0691	dodatek	člen 5 BI	04/08/2011

Modified by:

Relation	Act	Comment	Subdivision concerned	From
Modified by	32013R0390	delna razveljavitev
Modified by	32013R0390	odprava	uvodna izjava 28	29/05/2013
Modified by	32013R0390	zamenjava	člen 5.1	29/05/2013
Modified by	32013R0390	zamenjava	člen 5.4	29/05/2013
Modified by	32013R0390	zamenjava	priloga IV	29/05/2013
Modified by	32013R0390	zamenjava	člen 20.3	29/05/2013
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 5.5	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 4.1 točka M)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 16.1 točka P)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	zamenjava	člen 18 .2	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 16.1 točka R)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	zamenjava	člen 5.2	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 4.1 točka P)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 16.1 točka Q)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	zamenjava	člen 19 .2 točka B)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	zamenjava	člen 16 .8	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dopolnitev	člen 14.1	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 19 .2 točka F)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 4.1 točka L)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 4.1 točka N)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	zamenjava	člen 4.1 .I	03/10/2014
Modified by	32014R0970	zamenjava	člen 22	03/10/2014
Modified by	32014R0970	zamenjava	člen 23	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 4.1 točka O)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 16.1 točka O)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	dodatek	člen 4.1 točka Q)	03/10/2014
Modified by	32014R0970	zamenjava	člen 16.1 točka A)	03/10/2014
Modified by	32016R1377	razveljavitev	člen 12	01/01/2019
Modified by	32016R1377	razveljavitev	člen 21	01/01/2019
Modified by	32016R1377	razveljavitev	priloga VI	01/01/2019
Modified by	32017R0373	razveljavitev	priloga VI	02/01/2020
Modified by	32017R0373	razveljavitev	člen 12	02/01/2020
Modified by	32017R0373	razveljavitev	člen 21	02/01/2020
Repealed by	32019R0123			01/01/2020

Instruments cited:

Link

EUROVOC descriptor:

Subject matter:

Doprava

Directory code:

07.40.20.20 Prometna politika / Letalski prevoz / Delovanje trga / Konfiguracija zračnih poti

HTML

PDF

Official Journal

15.7.2011

Uradni list Evropske unije

L 185/1

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 677/2011

z dne 7. julija 2011

o določitvi podrobnih pravil za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) in spremembi Uredbe (EU) št. 691/2010

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (1) in zlasti člena 11 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (uredba o zračnem prostoru) (2) in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Cilj Uredbe (ES) št. 551/2004 je podpreti koncept postopno bolj integriranega operativnega zračnega prostora v kontekstu skupne prometne politike in uvesti skupne postopke za snovanje, načrtovanje in upravljanje, ki zagotavljajo učinkovito in varno upravljanje zračnega prometa. Funkcije omrežja bi morale biti usmerjene v podporo pobudam na nacionalni ravni in na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

(2)

Funkcije omrežja morajo predstavljati „storitev splošnega interesa“, ki se izvaja za evropsko letalsko omrežje in prispeva k trajnostnemu razvoju sistema zračnega prometa z zagotavljanjem zahtevane ravni uspešnosti, združljivosti in usklajevanja dejavnosti, med drugim tudi tistih, ki zagotavljajo optimalno uporabo omejenih virov.

(3)	Oblikovanje evropskega omrežja poti in usklajevanje omejenih virov v skladu z Uredbo (ES) št. 551/2004 ne posega v suverenost držav članic nad njihovim zračnim prostorom in v njihove zahteve glede javnega reda ter v varnostne in obrambne zadeve, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 549/2004.

(4)	Odločba št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (odločba o radijskem spektru) (3) oblikuje politiko in pravni okvir za to področje.

(5)	Vzpostaviti je treba nepristranski in pristojen organ (upravitelj omrežja), ki bo izvajal naloge, potrebne za izvrševanje funkcij omrežja, opredeljenih v Uredbi (ES) št. 551/2004.

(6)	Evropsko omrežje poti je treba oblikovati tako, da se optimizirajo zračne poti v skladu z vidikom od izhoda do izhoda na letalo (gate-to-gate) v vseh fazah letenja, pri čemer je treba predvsem upoštevati učinkovitost letov in okoljske vidike.

(7)	Delo Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) in Eurocontrola pri oblikovanju poti, upravljanju frekvenc in upravljanju kode odzivnika sekundarnega nadzornega radarja (SSR) se prizna in se mora uporabljati kot podlaga pri optimiziranju razvoja in delovanja omrežja na ravni Unije.

(8)	Obveznosti držav članic do ICAO glede oblikovanja poti, upravljanja frekvenc in upravljanja kode odzivnika SSR je treba spoštovati in pri omrežju izvajati učinkoviteje ob usklajevanju in podpori s strani upravitelja omrežja.

(9)	Dodelitev radijskega spektra se opravi v okviru Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU). Države članice so dolžne poudariti zahteve v zvezi s civilnim letalstvom in potem na optimalen način uporabiti sredstva, dodeljena splošnemu zračnemu prometu.

(10)	ICAO je oblikoval smernice za kodo odzivnikov SSR in funkcije radijske frekvence ter upravlja sistem registriranja dodeljenih frekvenc za namene splošnega zračnega prometa v evropski regiji ICAO, kar trenutno omogoča Eurocontrol.

(11)	Uredba (ES) št. 551/2004 za namen podpore oblikovanju in delovanju omrežja zahteva sprejetje podrobnih izvedbenih pravil za usklajevanje in urejanje postopkov za učinkovitejše upravljanje letalskih frekvenc in osrednjo funkcijo usklajevanja zgodnje identifikacije in reševanja potreb po frekvencah.

(12)	Ker je upravljanje pretoka zračnega prometa (ATFM) sestavni del funkcij omrežja, se zahteva ustrezno sklicevanje na Uredbo Komisije (EU) št. 255/2010 z dne 25. marca 2010 o določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa (4).

(13)	Ker je učinkovitost upravljanja omrežja odvisna od takojšnjega začetka izvajanja funkcij omrežja, so države članice izvajanje ATFM že zaupale Eurocontrolu.

(14)

Imenovanje zgolj enega organa za usklajevanje različnih funkcij omrežja je koristno za oblikovanje doslednih kratkoročnih in dolgoročnih rešitev glede optimizacije na ravni omrežja, kar je skladno s cilji glede uspešnosti. Vendar pa naj funkcije omrežja izvaja upravitelj omrežja in na ravni držav članic in funkcionalnih blokov zračnega prostora v skladu z dolžnostmi iz te uredbe.

(15)	Upravitelj omrežja mora biti vključen v vidike načrtov, ukrepov in izvajanja ATM držav članic ali funkcionalnih blokov zračnega prostora, predvsem kadar je mogoče pričakovati, da bo ali da bo verjetno bistveno vplival na uspešnost omrežja.

(16)

Dogodki, povezani z izbruhom vulkana Eyjafjallajökull v aprilu 2010, so pokazali na potrebo po oblikovanju osrednjega telesa, ki bo lahko prevzel vodilno vlogo pri usklajevanju upravljanja blažilnih ukrepov na lokalni in regionalni ravni ter na ravni omrežja, da bi tako zagotovil pravočasen odziv na prihodnje krizne razmere, ki lahko prizadenejo zračni promet.

(17)	Uskladiti je treba funkcije omrežja in delovanje na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

(18)	Na nacionalni ravni, na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora in na ravni omrežja je treba organizirati učinkovita posvetovanja med zainteresiranimi stranmi.

(19)

Ker letališča, ki predstavljajo vhodne in izhodne točke omrežja, prispevajo največ k celotni uspešnosti omrežja, se morajo funkcije omrežja prek opazovalnice za zmogljivost letališč Unije povezati z letališkimi družbami, ki opravljajo naloge koordinatorjev na tleh, da bi se optimizirala zmogljivost na tleh in s tem izboljšala splošna zmogljivost omrežja.

(20)	Izvajanje funkcij omrežja ne sme posegati v Uredbo Sveta (EGS) št. 95/93 z dne 18. januarja 1993 o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Skupnosti (5).

(21)

Ob ustreznem upoštevanju dejstva, da je uspešnost vojaških operacij, sodelovanje in usklajevanje med civilnimi in vojaškimi organi največjega pomena za doseganje zahtevanih ciljev. Medtem ko odločitve o vsebini, obsegu ali izvajanju vojaških operacij in usposabljanja v okviru operativne ureditve zračnega prometa ne spadajo v okvir pristojnosti Unije, je treba v interesu varnosti in vzajemne učinkovitosti vključiti vmesnike med temi operacijami in operacijami, ki jih zajema ta uredba.

(22)	Funkcije omrežja ne smejo posegati v člen 13 Uredbe (ES) št. 549/2004, katerih namen je varovanje bistvenih interesov varnostne ali obrambne politike, ali v izvajanje prilagodljive uporabe zračnega prostora, kot je določeno v členu 7 Uredbe (ES) št. 551/2004.

(23)

Funkcije omrežja je treba zagotoviti na stroškovno učinkovit način, pri tem pa se predvsem izogniti podvajanju prizadevanj in tako omogočiti, da so zahteve glede finančnih in človeških virov za izvajanje teh funkcij v državah članicah v okviru te uredbe manjše ali vsaj ne višje v primerjavi s stanjem pred imenovanjem upravitelja omrežja.

(24)	Komisija mora zagotoviti ustrezen nadzor nad upraviteljem omrežja.

(25)	Varnostne zahteve za funkcije omrežja morajo biti primerljive zahtevam Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), ki se nanašajo na delo izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. Te zahteve, kakor tudi zahteve o nadzoru varnosti, morajo biti določene.

(26)	Upoštevanje in vključenost tretjih držav pri vzpostavitvi in izvajanju funkcij omrežja bosta prispevala k vseevropski razsežnosti enotnega evropskega neba.

(27)	Funkcije omrežja je mogoče razširiti v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 551/2004.

(28)

Izvrševanje funkcij omrežja mora biti podvrženo posebnim ciljem uspešnosti. Zato je treba ustrezno spremeniti Uredbo Komisije (EU) št. 691/2010 z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja (6). Ti cilji uspešnosti se lahko še nadalje razvijajo na podlagi praktičnih izkušenj, pridobljenih pri izvrševanju načrta izvedbe.

(29)	Uredbo (EU) št. 691/2010 je treba zato ustrezno spremeniti.

(30)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 551/2004 določa podrobna pravila za izvajanje funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM), da bi se omogočila optimalna uporaba zračnega prostora na enotnem evropskem nebu in uporabnikom zračnega prostora zagotovila uporaba zaželenih letalskih prog, hkrati pa omogočil največji možni dostop do zračnega prostora in navigacijskih služb zračnega prometa.

2. Za namen upravljanja omrežja se ta uredba uporablja predvsem za države članice, Evropsko agencijo za varnost v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: Agencija), uporabnike zračnega prostora, izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa, letališke družbe, koordinatorje letaliških slotov in izvajalske organizacije na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

3. V skladu s členom 1(3) Uredbe (ES) št. 551/2004 in brez poseganja v delovanje državnih letal na podlagi člena 3 Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu države članice uporabljajo to uredbo v zračnem prostoru znotraj ICAO področij EUR in AFI, za katerega so odgovorne.

4. V skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 549/2004 ta uredba ne preprečuje državi članici, da uporabi ukrepe, v kolikor so ti potrebni za varovanje bistvenih interesov varnostne ali obrambne politike.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve v členu 2 Uredbe (ES) št. 549/2004.

Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.	„letališka družba“ je „organ za upravljanje letališča“, kot je opredeljeno v točki (j) člena 2 Uredbe (EGS) št. 95/93;

2.	„koordinator letaliških slotov“ je funkcija, ustanovljena na koordiniranih letališčih z uporabo Uredbe (EGS) št. 95/93;

„projektiranje zračnega prostora“ je proces, ki prispeva k doseganju ciljev uspešnosti, povezanih z omrežjem, in skrbi za potrebe uporabnikov zračnega prostora ter zagotavlja ali povečuje vzpostavljeno raven varnosti in povečuje zmogljivost zračnega prostora ter okoljsko uspešnost z razvojem in izvajanjem naprednih navigacijskih zmogljivosti in tehnik, izboljšanih omrežij poti in z njimi povezane sektorske porazdelitve, optimiziranih struktur zračnega prostora in postopkov ATM, ki krepijo zmogljivosti;

4.	„rezervacija zračnega prostora“ je določen obseg zračnega prostora, ki je začasno rezerviran za izključno ali posebno uporabo po kategorijah uporabnikov;

„omejitev zračnega prostora“ je opredeljen obseg zračnega prostora, znotraj katerega se lahko v določenih časovnih obdobjih izvajajo različne dejavnosti, ki predstavljajo nevarnost za let zrakoplova („nevarno območje“), ali tisti zračni prostor, ki se nahaja nad zemljiščem ali teritorialnimi vodami države, znotraj katerega je let zrakoplova omejen v skladu z določenimi opredeljenimi pogoji („omejeno območje“), ali tak zračni prostor nad zemljiščem ali teritorialnimi vodami države, v katerem je let zrakoplova prepovedan („prepovedano območje“);

6.	„struktura zračnega prostora“ je določen obseg zračnega prostora, namenjen zagotavljanju varnega in optimalnega delovanja zrakoplova;

7.	„uporaba zračnega prostora“ je način operativne uporabe zračnega prostora;

8.	„predstavnik uporabnikov zračnega prostora“ je vsaka pravna oseba ali oseba, ki zastopa interese ene ali več kategorij uporabnikov navigacijskih služb zračnega prometa;

9.	„letalski frekvenčni pas“ je določen frekvenčni pas, v okviru katerega so za namen splošnega letalskega prometa dodeljene frekvence in ki je vnesen v preglednico dodeljenih frekvenc Pravilnika o radiokomunikacijah ITU;

10.	„sektor ATC“ je opredeljen obseg zračnega prostora, za katerega je (so) v določenem času v okviru ATC odgovoren(-ni) določen(-i) kontrolor(-ji);

11.	„pot službe zračnega prometa (pot ATS)“ je določen del strukture zračnega prostora, namenjen usmerjanju prometa, ki je potrebno za izvajanje storitev službe zračnega prometa;

12.	„civilno-vojaško usklajevanje“ je vzajemno delovanje med civilnimi in vojaškimi organi in elementi upravljanja zračnega prometa, ki je potrebno za zagotovitev varne, učinkovite in usklajene uporabe zračnega prostora;

13.	„pogojna pot (CDR)“ je pot ATS, ki je na voljo samo za načrtovanje letov in uporabo pod določenimi pogoji;

14.	„sodelovalno odločanje“ je proces, v katerem se odločitve sprejemajo na podlagi stalnega vzajemnega delovanja in posvetovanja z državnimi članicami, zainteresiranimi izvajalci in drugimi akterji, če je to primerno;

15.

„kriza omrežja“ je stanje nezmožnosti zagotavljanja navigacijskih služb zračnega prometa na zahtevani ravni zaradi nenavadne ali nepredvidljive okoliščine, ki lahko povzroči velike izgube v zmogljivosti omrežja ali veliko neravnovesje med zmogljivostjo omrežja in povpraševanjem ali velik izpad v pretoku informacij v enem ali več delih omrežja;

16.

„načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti“ je načrt, ki ga sestavi upravitelj omrežja v skladu z zainteresiranimi izvajalci in ki vključuje rezultat njegovih kratkoročnih in srednjeročnih operativnih dejavnosti glede oblikovanja omrežja poti v skladu z vodilnimi načeli strateškega načrta omrežja;

17.	„zračni prostor prostih poti“ je poseben zračni prostor, znotraj katerega lahko uporabniki prosto načrtujejo svoje poti med vstopno in izstopno točko ne glede na omrežje poti ATS;

18.	„dodelitev frekvence“ je dovoljenje, ki ga izda država članica za uporabo radijske frekvence ali kanala radijske frekvence pod določenimi pogoji;

19.

„vpliv na omrežje“ je v okviru funkcije radijske frekvence, navedene v Prilogi II, stanje, v katerem dodelitev radijske frekvence oslabi, ovira ali prekine delovanje ene ali več dodeljenih radijskih frekvenc v omrežju ali moti optimalno uporabo letalskih frekvenčnih pasov znotraj področja uporabe te uredbe;

20.	„več možnosti poti“ pomeni razpoložljivost več kot ene možnosti poti za uporabnika zračnega prostora v omrežju poti ATS;

21.	„tretje države“ so države, ki niso članice EU, vendar so članice Eurocontrola ali so z Unijo sklenile sporazum o izvajanju enotnega evropskega neba ali sodelujejo v funkcionalnem bloku zračnega prostora;

22.	„upravitelj omrežja“ je organ, vzpostavljen v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 551/2004, za namen izvajanja dolžnosti iz navedenega člena in te uredbe;

23.

„načrt delovanja omrežja“ je načrt, ki ga sestavi upravitelj omrežja v skladu z zainteresiranimi izvajalci, da bi organiziral kratkoročne in srednjeročne operativne dejavnosti v skladu z vodilnimi načeli strateškega načrta omrežja. Za oblikovanje evropskega omrežja poti (ERND), posebnega dela načrta delovanja omrežja, vsebuje načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti;

24.	„strateški načrt omrežja“ je načrt, ki ga oblikuje upravitelj omrežja v skladu z evropskim osrednjim načrtom ATM in državami članicami ter zainteresiranimi izvajalci in v katerem so opredeljena vodilna načela za delovanje omrežja in njegovo dolgoročno perspektivo;

25.	„izvajalska organizacija“ je organizacija, ki je odgovorna za izvajanje tehničnega vodstva in služb, ki podpirajo zračni promet, komunikacijo, navigacijo ali nadziranje;

26.	„operativne zahteve“ so zahteve omrežja v smislu varnosti, zmogljivosti in učinkovitosti;

27.

„zainteresirani izvajalci“ so civilni in vojaški uporabniki zračnega prostora, civilni in vojaški izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, letališke družbe, koordinatorji letaliških slotov in izvajalske organizacije ter vse druge zainteresirane skupine, ki veljajo za relevantne za posamezne funkcije;

28.	„konfiguracija sektorja“ je načrt za združevanje sektorjev, ki so zgrajeni in postavljeni tako, da lahko najbolje izpolnjujejo operativne zahteve in razpoložljivost zračnega prostora;

29.	„pot, ki jo zahteva uporabnik“ je želena pot, ki jo upravljavci zračnega prostora določijo v fazi načrtovanja zračnega prostora za namen izpolnjevanja njihovih potreb.

POGLAVJE II

ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE FUNKCIJ OMREŽJA

Člen 3

Imenovanje upravitelja omrežja

1. Za izvajanje nalog, potrebnih za izvrševanje funkcij iz člena 6 Uredbe (ES) št. 551/2004 in prilog k tej uredbi, se imenuje nepristranski in pristojen organ (upravitelj omrežja).

2. Trajanje mandata upravitelja omrežja je enako referenčnim obdobjem za načrt izvedbe iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 691/2010. Mandat je dovolj dolg, da se omogoči doseganje ustrezne zrelosti pri opravljanju teh funkcij. Ne sme biti krajši od dveh referenčnih obdobij in lahko se obnovi.

3. Upravitelj omrežja se imenuje s sklepom Komisije po posvetovanju z Odborom za enotno nebo v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004 in najpozneje tri mesece po sprejetju te uredbe. Navedeni sklep vsebuje pogoje imenovanja, vključno s financiranjem in pogoji za njegov preklic. Komisija oceni skladnost z navedenimi pogoji ob koncu vsakega referenčnega obdobja iz odstavka 2.

4. Upravitelj omrežja opravlja naslednje naloge:

(a)	oblikovanje evropskega omrežja poti, kot je določeno v Prilogi I;

(b)

usklajevanje omejenih virov, zlasti:

(i)	radijskih frekvenc znotraj letalskih frekvenčnih pasov, ki jih uporablja splošni zračni promet, kot je določeno v Prilogi II;

(ii)	kod odzivnikov SSR, kot je določeno v Prilogi III.

Komisija lahko upravitelju omrežja določi še druge naloge v skladu s členoma 6(3) ali (4)(c) Uredbe (ES) št. 551/2004.

5. Upravitelj omrežja opravlja tudi funkcijo ATFM iz člena 6(6) Uredbe (ES) št. 551/2004 in Uredbe (EU) št. 255/2010.

Člen 4

Naloge upravitelja omrežja

1. Upravitelj omrežja v pomoč izvrševanju funkcij iz člena 3 izvaja naslednje naloge s ciljem neprekinjene izboljšave delovanja omrežja na enotnem evropskem nebu, s čimer prispeva k vseevropskim ciljem uspešnosti, določenim v Uredbi (EU) št. 691/2010, zlasti pa:

(a)	oblikuje, vzdržuje in izvaja strateški načrt omrežja iz člena 5 v skladu z načrtom izvedbe iz Uredbe (EU) št. 691/2010 in evropskim osrednjim načrtom ATM ter ob upoštevanju kakršnih koli ustreznih načrtov letalske navigacije ICAO;

(b)	v okviru načrta delovanja omrežja pripravi podroben strateški načrt omrežja, kot je dodatno določeno v členu 6, pri čemer predvsem obravnava vseevropske cilje uspešnosti, ki zajemajo tri do pet let, letna, sezonska, tedenska in dnevna obdobja;

(c)	pripravi celovit načrt evropskega omrežja poti, kot je določeno v Prilogi I;

(d)	izvaja osrednjo nalogo usklajevanja radijskih frekvenc, kot zahteva člen 6(4)(b) Uredbe (ES) št. 551/2004 in kot je določeno v Prilogi II k tej uredbi;

(e)	usklajuje izboljšanje procesa dodeljevanja kod odzivnikov SSR, kot je določeno v Prilogi III;

(f)	organizira upravljanje in delovanje funkcij in predvsem izvršuje obveznosti osrednje enote za ATFM;

(g)	opredeljuje konsolidiran in usklajen pristop k vsem dejavnostim načrtovanja in operativnim dejavnostim v omrežju, vključno s spremljanjem in izboljšanjem njegove celotne uspešnosti;

(h)	zagotavlja podporo pri obvladovanju kriznih razmer v omrežju;

(i)	nudi podporo različnim zainteresiranim izvajalcem pri izvrševanju njihovih obveznosti, in sicer pri uvajanju sistemov storitev upravljanja zračnega prometa in/ali navigacijskih služb zračnega prometa (ATM/ATS) ter postopkov v skladu z evropskim osrednjim načrtom ATM;

(j)

nudi podporo subjektom, ki so zadolženi za preiskavo nesreč in incidentov v civilnem letalstvu ali za analizo dogodkov, kot to zahtevajo navedeni subjekti, in sicer v okviru področja uporabe Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah in preprečevanju nesreč in incidentov v civilnem letalstvu (7); in

(k)	zagotavlja uskladitev z drugimi regijami in tretjimi državami, ki ne sodelujejo pri delu upravitelja omrežja.

2. Upravitelj omrežja prispeva k izvajanju načrta izvedbe v skladu z Uredbo (EU) št. 691/2010.

3. Upravitelj omrežja za izpolnitev svojih nalog zagotovi naslednje:

(a)	razpoložljivost, delovanje in izmenjavo orodij, procesov in skladnih podatkov v podporo sodelovalnemu odločanju na ravni omrežja, med drugim tudi obdelavo načrta leta in sisteme upravljanja podatkov;

(b)	poenostavitev in usklajevanje med zainteresiranimi izvajalci ter podporo slednjim pri uvajanju in izvajanju načrtov in sorodnih ukrepov v omrežju na podlagi sodelovalnega odločanja;

(c)	ustrezno operativno uskladitev ter optimizacijo, interoperabilnost in medsebojno povezanost znotraj njegovih pristojnosti;

(d)	uskladitev predlogov sprememb ustreznih dokumentov ICAO v zvezi s funkcijami omrežja;

(e)	poročanje, v skladu s členom 20, o vseh vidikih operativne zmogljivosti, vključno z omejenimi viri;

(f)	ustrezno povezavo z drugimi načini prevoza.

4. Upravitelj omrežja na zahtevo Komisije ali Agencij upošteva priložnostne zahteve za informacije, nasvete, analize in druge podobne pomožne naloge, povezane z različnimi funkcijami.

Člen 5

Strateški načrt omrežja

1. Za namen usmerjanja svoje dolgoročne perspektive upravitelj omrežja razvije, vzdržuje in izvaja strateški načrt omrežja, ki bo usklajen z referenčnim obdobjem iz člena 7(1) Uredbe (EU) št. 691/2010. Ta načrt vsebuje načrt izvedbe in cilje uspešnosti za naslednje referenčno obdobje in nudi pogled na prihodnja referenčna obdobja.

2. Strateški načrt omrežja zagotavlja informacije, določene v Prilogi IV.

3. Cilj strateškega načrta omrežja je izpolniti cilje uspešnosti pri funkcijah omrežja, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 691/2010.

4. Če je to primerno, se strateški načrt omrežja dopolni.

Člen 6

Načrt delovanja omrežja

1. Upravitelj omrežja za namen izvajanja strateškega načrta omrežja na operativni ravni pripravi podroben načrt delovanja omrežja.

2. Načrt delovanja omrežja zagotavlja informacije, določene v Prilogi V.

3. Načrt delovanja omrežja zlasti določa ukrepe za doseganje vseevropskih ciljev uspešnosti, določenih v Uredbi (EU) št. 691/2010, ki zajemajo tri- do petletna, letna, sezonska, tedenska in dnevna obdobja.

4. Načrt delovanja omrežja vključuje vojaške zahteve, če jih določijo države članice.

5. Načrt delovanja omrežja vključuje načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti in enak načrt za radijske frekvence in kode odzivnikov SSR.

6. Načrt delovanja omrežja opredeljuje operativne ovire, ozka grla, ukrepe za izboljšave in rešitve za sanacijo ali blažitev.

7. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, funkcionalni bloki zračnega prostora in letališke družbe zagotovijo uskladitev svojih načrtov delovanja z načrtom delovanja omrežja. Upravitelj omrežja zagotovi usklajenost načrta delovanja omrežja.

8. Načrt delovanja omrežja se redno dopolnjuje ob upoštevanju vseh ustreznih novosti pri potrebah in zahtevah funkcij omrežja.

Člen 7

Pristojnosti upravitelja omrežja

1. Brez poseganja v dolžnosti držav članic upravitelj omrežja pri izvrševanju svojih nalog sprejme posamezne ukrepe, ki so rezultat sodelovalnega odločanja. Stranki, na katere se navedeni ukrepi nanašajo, slednje tudi izvajajo.

2. Kadar dolžnosti države članice onemogočajo sprejetje takšnih posameznih ukrepov, upravitelj omrežja takšen primer posreduje Komisiji za nadaljnjo preučitev.

3. Upravitelj omrežja priporoči tudi ukrepe pri drugih vprašanjih, ki so potrebni za uspešnost omrežja.

4. Upravitelj omrežja v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, katerih namen je zagotoviti izpolnitev veljavnih vseevropskih ciljev uspešnosti iz člena 9 Uredbe (EU) št. 691/2010.

5. Upravitelj omrežja zbira, združuje in analizira vse ustrezne podatke, opredeljene v Prilogah od I do VI. Te podatke na zahtevo posreduje Komisiji, Agenciji ali organu za oceno uspešnosti, določenem v Uredbi (EU) št. 691/2010.

Člen 8

Odnosi z zainteresiranimi izvajalci

1. Za izvajanje svojih nalog spremljanja in izboljšanja celotne uspešnosti omrežja upravitelj omrežja z zainteresiranimi izvajalci sklene ustrezne delovne dogovore, določene v členu 15.

2. Zainteresirani izvajalci s sodelovalnim odločanjem na ravni omrežja zagotovijo, da so ukrepi, ki se izvajajo na lokalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, združljivi s sprejetimi ukrepi.

3. Zainteresirani izvajalci upravitelju omrežja predložijo podatke, navedene v Prilogah od I do VI, pri čemer ravnajo v skladu z vsemi roki, zahtevami glede popolnosti oziroma zahtevami glede točnosti, ki so bili za njihovo predložitev dogovorjeni z upraviteljem omrežja.

4. Zainteresirani izvajalci, za katere veljajo posamezni ukrepi, ki jih v skladu s členom 7(1) sprejme upravitelj omrežja, lahko zahtevajo presojo takšnih ukrepov v petih delovnih dneh od njihovega sprejetja. Zahteva za presojo ne zadrži izvršitve posameznih ukrepov.

5. Upravitelj omrežja zadevne ukrepe potrdi ali spremeni v petih delovnih dneh, v primeru krize omrežja pa v 48 urah.

Člen 9

Odnosi z državami članicami

1. Upravitelj omrežja pri izvajanju svojih dolžnosti ustrezno upošteva dolžnosti držav članic.

2. Države članice obvestijo upravitelja omrežja, kadar jim suverenost in dolžnosti preprečujejo sprejetje posameznih ukrepov iz člena 7(1).

3. Kadar države članice sodelujejo pri operativnih vprašanjih, povezanih s funkcijami omrežja, morajo biti vključene v sodelovalno odločanje in izvajati rezultate, ki so bili v tem procesu dogovorjeni na nacionalni ravni.

Člen 10

Odnosi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora

1. Države članice zagotovijo tesno sodelovanje in usklajevanje med funkcionalnimi bloki zračnega prostora in upraviteljem omrežja, npr. na ravni strateškega načrtovanja in taktičnega upravljanja dnevnega pretoka in dnevne zmogljivosti.

2. Za poenostavitev operativne medsebojne povezanosti med funkcionalnimi bloki zračnega prostora upravitelj omrežja v tesnem sodelovanju z vsemi funkcionalnimi bloki zračnega prostora vzpostavi usklajene procese, postopke in vmesnike, vključno s spremembami pri vidikih, povezanih z dejavnostmi upravitelja omrežja.

3. Države članice, ki sodelujejo v funkcionalnem bloku zračnega prostora, opredelijo združena stališča v zvezi s funkcijami omrežja.

4. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki sodelujejo v funkcionalnem bloku zračnega prostora, opredelijo združena stališča v zvezi z operativnimi vprašanji funkcij omrežja.

5. Pred vzpostavitvijo funkcionalnega bloka zračnega prostora države članice in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa sodelujejo tako, da opredelijo združena stališča o vidikih, povezanih z dejavnostmi upravitelja omrežja.

Člen 11

Civilno-vojaško sodelovanje

1. Upravitelj omrežja zagotovi sklenitev ustreznih dogovorov, da bi se omogočilo in podprlo ustrezno usklajevanje z nacionalnimi vojaškimi organi.

2. Države članice zagotovijo ustrezno vključenost vojske v vse dejavnosti, povezane s funkcijami omrežja.

3. Države članice zagotovijo ustrezno zastopanost izvajalcev vojaških navigacijskih služb zračnega prometa in vojaških uporabnikov zračnega prostora v vseh operativnih delovnih in posvetovalnih ureditvah, ki jih vzpostavi upravitelj omrežja.

4. Funkcija oblikovanja evropskega omrežja poti se izvrši ne glede na rezervacije ali omejitve glede obsega zračnega prostora za izključno ali posebno uporabo s strani držav članic. Upravitelj omrežja spodbuja in usklajuje razpoložljivost pogojnih poti skozi ta območja v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2150/2005 (8).

Člen 12

Splošne zahteve za funkcije omrežja

Upravitelj omrežja zagotovi, da so izpolnjene splošne zahteve za funkcije omrežja, določene v Prilogi VI. Te zahteve se uporabljajo od datuma sprejetja odločbe o imenovanju, upravitelj omrežja pa jih mora izpolniti v dvanajstih mesecih po tem datumu.

POGLAVJE III

UPRAVLJANJE FUNKCIJ OMREŽJA

Člen 13

Sodelovalno odločanje

1. Funkcije omrežja se upravljajo v okviru sodelovalnega odločanja.

2. Proces sodelovalnega odločanja vključuje:

(a)	postopek posvetovanja, določen v členu 14;

(b)	podrobne delovne dogovore in procese za delovanje, določene v členu 15.

3. Za sprejetje ukrepov v zvezi z upravljanjem funkcij omrežja in spremljanjem njihove uspešnosti upravitelj omrežja ustanovi Odbor za upravljanje omrežja, določen v členu 16.

4. Kadar upravitelj omrežja ugotovi, da ena ali več strank ovira njegove dejavnosti, zadevo v reševanje predloži Odboru za upravljanje omrežja.

Člen 14

Postopek posvetovanja

1. Vzpostavi se proces za organizacijo ustreznega in rednega posvetovanja držav članic in zainteresiranih izvajalcev.

2. Predmet posvetovanja so podrobni delovni dogovori, določeni v členu 15, strateški načrt omrežja, načrt delovanja omrežja, napredek pri izvajanju načrtov, poročila Komisiji in operativna vprašanja, če je to primerno.

3. Postopek posvetovanja se lahko razlikuje glede na naravo posameznih funkcij omrežja. Da bi bilo mogoče obravnavati regulativna vprašanja, se po potrebi vključijo države članice.

4. Kadar zainteresirane strani s posvetovanjem niso zadovoljne, se zadeva najprej predloži ustrezni posvetovalni ureditvi na ravni posamezne funkcije. Kadar na ravni posamezne funkcije zadeve ni mogoče rešiti, se slednja v reševanje predloži Odboru za upravljanje omrežja.

Člen 15

Podrobni delovni dogovori in procesi za delovanje

1. Upravitelj omrežja pripravi podrobne delovne dogovore in procese za delovanje, v katerih obravnava vidike načrtovanja in operativne vidike, pri tem pa upošteva zlasti značilnosti in zahteve posameznih funkcij omrežja, kot je določeno v Prilogah od I do VI.

2. Upravitelj omrežja zagotovi, da podrobni delovni dogovori in procesi za delovanje vsebujejo pravila o obveščanju zadevnih zainteresiranih strani.

3. Podrobni delovni dogovori in procesi za delovanje spoštujejo določbo o ločevanju opravljanja storitev in regulativna vprašanja ter zagotovijo udeležbo držav članic, kadar je to potrebno.

Člen 16

Odbor za upravljanje omrežja

1. Odbor za upravljanje omrežja je odgovoren za:

(a)	potrditev strateškega načrta omrežja pred njegovim sprejetjem v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 549/2004;

(b)	odobritev tri- do petletnih in letnih načrtov delovanja omrežja;

(c)	odobritev sodelovalnega odločanja, posvetovanj in podrobnih delovnih dogovorov in procesov za delovanje za funkcije omrežja na podlagi pozitivnega mnenja Odbora za enotno nebo;

(d)	odobritev poslovnika Evropskega odseka za koordinacijo ukrepov v kriznih razmerah v letalstvu, kot je določeno v členu 18(4), na podlagi pozitivnega mnenja Odbora za enotno nebo;

(e)	spremljanje napredka pri izvajanju načrtov in obravnavanju možnih odstopanj od začetnih načrtov;

(f)	spremljanje posvetovanja med zainteresiranimi izvajalci;

(g)	spremljanje dejavnosti v zvezi z upravljanjem funkcij omrežja;

(h)	spremljanje dejavnosti upravitelja omrežja v zvezi s kriznimi razmerami v omrežju;

(i)	odobritev letnega poročila iz člena 20. To poročilo med drugim vključuje izvajanje strateškega načrta omrežja in načrta delovanja omrežja;

(j)	reševanje vprašanj, ki niso bila rešena na ravni posamezne funkcije omrežja;

(k)	oceno, ali ima upravitelj omrežja ustrezne pristojnosti, sredstva in nepristranskost za neodvisno izvajanje nalog, za katere je zadolžen, vključno z dogovori glede varovanja, odgovornosti in nepredvidljivih razmer;

(l)	potrditev letnega proračuna upravitelja omrežja na podlagi pozitivnega mnenja Odbora za enotno nebo;

(m)	odobritev svojega poslovnika na podlagi pozitivnega mnenja Odbora za enotno nebo;

(n)	reševanje vseh dodatnih zadev, ki jih sam opredeli kot pomembne.

2. Člani Odbora za upravljanje omrežja z glasovalno pravico so:

(a)	en predstavnik izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa za vsak funkcionalni blok zračnega prostora, ki je že vzpostavljen ali se vzpostavlja, s skupaj štirimi glasovi za vse izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa;

(b)	štirje predstavniki komercialnih in nekomercialnih civilnih uporabnikov zračnega prostora;

(c)	dva predstavnika letaliških družb;

(d)	dva predstavnika vojske kot izvajalke navigacijskih služb zračnega prostora in uporabnice zračnega prostora.

3. Člani Odbora za upravljanje omrežja so tudi:

(a)	predsednik, imenovan na podlagi strokovne pristojnosti in strokovnega znanja na predlog Komisije, ki predvsem temelji na predlogih članov Odbora za upravljanje omrežja z glasovalno pravico in na podlagi pozitivnega mnenja Odbora za enotno nebo;

(b)	predstavnik Komisije;

(c)	predstavnik Eurocontrola; in

(d)	predstavnik upravitelja omrežja.

4. Vsak član ima enega namestnika.

5. Člani Odbora za upravljanje omrežja z glasovalno pravico se na predloge iz njihovih organizacij imenujejo na podlagi pozitivnega mnenja Odbora za enotno nebo.

6. Komisija lahko za svetovalce imenuje neodvisne in priznane strokovnjake, ki delujejo v svojem imenu in predstavljajo širok niz strok, ki zajemajo glavne vidike funkcij omrežja. Svoje kandidate predlagajo tudi države, ki sodelujejo pri delu upravitelja omrežja.

7. Člani, navedeni v odstavkih 3(a), (b) in (c), imajo pravico, da zavrnejo predloge, ki vplivajo na:

(a)	suverenost in odgovornosti držav članic, predvsem v zvezi z javnim redom ter varnostnimi in obrambnimi zadevami, kot je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 549/2004;

(b)	združljivost dejavnosti Odbora za upravljanje omrežja s cilji te uredbe;

(c)	nepristranskost ter enakopravnost Odbora za upravljanje omrežja.

8. Odbor za upravljanje omrežja sprejme dokumente iz odstavka 1 z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico.

9. Kadar ni mogoče doseči sporazuma o vprašanjih, ki so zelo pomembna za omrežje, Odbor za upravljanje omrežja zadevo predloži Komisiji v nadaljnje ukrepanje. Komisija obvesti Odbor za enotno nebo.

Člen 17

Vloga Odbora za enotno nebo

1. Upravitelj omrežja posreduje regulativna vprašanja Komisiji, ki o njih obvesti Odbor za enotno nebo.

2. Odbor za enotno nebo poda svoje mnenje o:

(a)	imenovanju upravitelja omrežja;

(b)	imenovanju predsednika Odbora za upravljanje omrežja;

(c)	imenovanju članov Odbora za upravljanje omrežja z glasovalno pravico;

(d)	poslovniku Odbora za upravljanje omrežja;

(e)	strateškem načrtu omrežja in predvsem o ciljih tega načrta v zgodnji fazi;

(f)	letnem proračunu upravitelja omrežja;

(g)	poslovniku Evropskega odseka za koordinacijo ukrepov v kriznih razmerah v letalstvu;

(h)	procesih sodelovalnega odločanja, posvetovanj in podrobnih delovnih dogovorih in procesih za delovanje za funkcije omrežja.

3. Odbor za enotno nebo lahko svetuje Komisiji, kadar ni mogoče doseči sporazuma o vprašanjih, ki so zelo pomembna za omrežje.

POGLAVJE IV

OBVLADOVANJE KRIZNIH RAZMER V OMREŽJU

Člen 18

Ustanovitev Evropskega odseka za koordinacijo ukrepov v kriznih razmerah v letalstvu

1. Za podporo obvladovanju kriznih razmer v omrežju se ustanovi Evropski odsek za koordinacijo ukrepov v kriznih razmerah v letalstvu (EACCC).

2. Med stalnimi člani EACCC so predstavnik države članice, ki predseduje Svetu, predstavnik Komisije, predstavnik Agencije, predstavnik Eurocontrola, predstavnik vojske, predstavnik izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, predstavnik letališč in predstavnik uporabnikov zračnega prostora.

3. Sestavo EACCC lahko od primera do primera dopolnjujejo strokovnjaki, odvisno od narave določenih kriznih razmer.

4. EACCC pripravi svoj poslovnik, ki ga sprejme Odbor za upravljanje omrežja.

5. Upravitelj omrežja da na voljo sredstva, potrebna za ustanovitev in delovanje EACCC.

Člen 19

Odgovornosti upravitelja omrežja in EACCC

1. Upravitelj omrežja je skupaj s člani EACCC odgovoren za zagon in zaustavitev EACCC.

2. Upravitelj omrežja je ob podpori EACCC odgovoren za:

(a)	usklajevanje upravljanja odziva na krizne razmere v omrežju v skladu s poslovnikom EACCC in v tesnem sodelovanju z ustreznimi strukturami v državah članicah;

(b)	podpiranje zagona in usklajevanja načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih na ravni držav članic;

(c)

pripravo blažilnih ukrepov na ravni omrežja, da se zagotovi pravočasen odziv na takšne krizne razmere v omrežju za zaščito in zagotovitev neprekinjenega in varnega delovanja omrežja. Za ta namen upravitelj omrežja:

(i)	24 ur spremlja razmere v omrežju za namen odkrivanja kriznih razmer v njem;

(ii)	zagotavlja učinkovito upravljanje informacij in sporočanje s posredovanjem točnih, pravočasnih in doslednih podatkov za podporo pri uporabi načel in procesov obvladovanja kriznih razmer pri odločanju;

(iii)

omogoča lažje organizirano zbiranje in centralizirano shranjevanje teh podatkov;

(d)	opozarjanje, kadar je to primerno, Komisije, Agencije ali držav članic na priložnosti za dodatno podporo za blažitev kriznih razmer, vključno s povezovanjem z izvajalci drugih oblik prevoza, ki lahko opredelijo in izvajajo intermodalne rešitve;

(e)	spremljanje in poročanje o obnovitvi in trajnosti omrežja.

POGLAVJE V

SPREMLJANJE, POROČANJE IN NADZOR

Člen 20

Spremljanje in poročanje

1. Upravitelj omrežja vzpostavi postopek neprekinjenega spremljanja:

(a)	delovne uspešnosti omrežja;

(b)	sprejetih ukrepov in rezultatov uspešnosti, ki jih dosežejo zainteresirani izvajalci in države;

(c)	učinkovitosti in uspešnosti vsake izmed funkcij, ki jih zajema ta uredba.

2. Pri neprekinjenem spremljanju se odkrijejo vsa potencialna odstopanja od strateškega načrta omrežja in načrta delovanja omrežja. Pri tej nalogi zainteresirani izvajalci pomagajo upravitelju omrežja tako, da izvajajo določene naloge, kot je zlasti posredovanje podatkov.

3. Upravitelj omrežja vsako leto Komisiji in Agenciji predloži poročilo o ukrepih, ki so bili sprejeti za izpolnitev njegovih nalog. Poročilo obravnava posamezne funkcije omrežja kakor tudi stanje v celotnem omrežju ter se tesno navezuje na vsebino strateškega načrta omrežja in načrta delovanja omrežja. Komisija obvesti Odbor za enotno nebo.

Člen 21

Nadzor upravitelja omrežja

Komisija ob pomoči Agencije v zadevah, ki so povezane z varnostjo, zagotovi nadzor upravitelja omrežja predvsem v zvezi z zahtevami, vsebovanimi v tej uredbi in drugih zakonodajah Unije. Komisija vsako leto ali na posebno zahtevo poroča Odboru za enotno nebo.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Odnosi s tretjimi državami

Tretje države lahko skupaj s svojimi zainteresiranimi izvajalci sodelujejo pri delu upravitelja omrežja.

Člen 23

Financiranje upravitelja omrežja

Države članice na podlagi pristojbin za zračno plovbo sprejmejo potrebne ukrepe za financiranje funkcij omrežja, za katere je zadolžen upravitelj omrežja. Upravitelj omrežja stroške določi na pregleden način.

Člen 24

Odgovornost

Upravitelj omrežja vzpostavi režim za kritje odgovornosti v zvezi z izvrševanjem svojih nalog. Uporabljena metoda za pridobitev kritja ustreza zadevni možni izgubi in škodi, ob upoštevanju pravnega položaja upravitelja omrežja in stopnje razpoložljivega kritja za komercialno zavarovanje.

Člen 25

Pregled

Komisija pregleda učinkovitost izvrševanja funkcij omrežja najpozneje 31. decembra 2013, nato pa te preglede redno ponavlja, pri čemer ustrezno upošteva referenčna obdobja za načrt izvedbe, kot so določena v Uredbi (EU) št. 691/2010.

Člen 26

Spremembe Uredbe (EU) št. 691/2010

Uredba (EU) št. 691/2010 se spremeni:

V členu 3(3) se doda naslednja točka (m):

„(m)	ocena načrta izvedbe upravitelja omrežja, vključno s skladnostjo z vseevropskimi cilji uspešnosti.“

Vstavi se člen 5a:

„Člen 5a

Upravitelj omrežja

1. Upravitelj omrežja, vzpostavljen na podlagi člena 3 Uredbe Komisije (EU) št. 677/2011 (9), izvaja naslednje naloge v zvezi z načrtom izvedbe:

(a)	podpira delo Komisije z zagotavljanjem ustreznih prispevkov za pripravo vseevropskih ciljev uspešnosti pred referenčnimi obdobji in za spremljanje med referenčnim obdobjem. Upravitelj omrežja predvsem opozarja Komisijo na vse večje in vztrajne padce uspešnosti pri delovanju;

(b)	v skladu s členom 20(5) zagotavlja Komisiji dostop do vseh podatkov iz Priloge IV;

(c)	podpira države članice in izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa pri doseganju njihovih ciljev uspešnosti med trajanjem referenčnih obdobij;

(d)

pripravi načrt izvedbe, ki bo sprejet kot v okviru strateškega načrta omrežja pred začetkom vsakega posameznega referenčnega obdobja. Ta načrt izvedbe je javen in:

(i)	vsebuje cilje okoljske uspešnosti, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za celotno referenčno obdobje z letnimi vrednostmi, ki se uporabijo za spremljanje;

(ii)	vsebuje cilje uspešnosti za druga zadevna ključna področja uspešnosti, ki so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti za celotno referenčno obdobje z letnimi vrednostmi, ki se uporabijo za spremljanje;

(iii)

vsebuje opis ukrepov, načrtovanih za doseganje ciljev;

(iv)	kjer je potrebno ali kadar tako odloči Komisija, vsebuje dodatne ključne kazalnike uspešnosti in cilje.

V člen 17 se vstavi naslednji odstavek 2a:

„2a. Komisija spremlja izvajanje načrta izvedbe upravitelja omrežja. Če med referenčnim obdobjem cilji niso doseženi, Komisija uporabi ustrezne ukrepe, navedene v načrtu izvedbe, z namenom izboljšanja stanja. V ta namen se uporabijo letne vrednosti v načrtu izvedbe.“

Odstavka 3 in 4 Priloge III se nadomestita z naslednjim besedilom:

„3. Okolje

Oblikovanje poti: ne velja za prvo referenčno obdobje. V drugem referenčnem obdobju se oceni postopek oblikovanja poti, ki se uporabi v načrtu izvedbe, in njegova skladnost s procesom razvoja načrta za izboljšanje evropskega omrežja poti, ki ga pripravi upravitelj omrežja.

4. Zmogljivost

Stopnja zamude: primerjava pričakovane stopnje preletne zamude ATFM iz načrtov izvedbe z referenčno vrednostjo, ki jo v postopku načrtovanja zmogljivosti navede Eurocontrol in ki jo v načrtu delovanja omrežja navede upravitelj omrežja.“

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. julija 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(2) UL L 96, 31.3.2004, str. 20.

(3) UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

(4) UL L 80, 26.3.2010, str. 10.

(5) UL L 14, 22.1.1993, str. 1.

(6) UL L 201, 3.8.2010, str. 1.

(7) UL L 295, 12.11.2010, str. 35.

(8) UL L 342, 24.12.2005, str. 20.

(9) UL L 185, 15.7.2011, str. 1“

PRILOGA I

FUNKCIJA OBLIKOVANJA EVROPSKEGA OMREŽJA POTI (ERND)

DEL A

Cilj

ERND funkcija:

(a)	oblikuje načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti za varno in učinkovito delovanje zračnega prometa ob upoštevanju okoljskega vpliva;

(b)

v okviru načrta za izboljšanje evropskega omrežja poti omogoča razvoj strukture zračnega prostora, ki nudi zahtevano raven varnosti, zmogljivosti, prilagodljivosti, odzivnosti, okoljske učinkovitosti in brezhibnega izvajanja hitrih navigacijskih služb zračnega prometa ob upoštevanju potreb na področju varnosti in obrambe, in

(c)	zagotavlja regionalno medsebojno povezanost in interoperabilnost evropskega omrežja poti znotraj regije ICAO EUR in s sosednjimi regijami ICAO.

2.	Razvoj načrta za izboljšanje evropskega omrežja poti je odvisen od procesa sodelovalnega odločanja. Načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti je del načrta delovanja omrežja, ki se nanaša na ERND, in vsebuje podrobna pravila o izvajanju dela strateškega načrta omrežja, ki se nanaša na ERND.

3.	Države članice so v zračnem prostoru, za katerega so odgovorne, zadolžene za podrobno oblikovanje, odobritev in vzpostavitev struktur zračnega prostora.

DEL B

Načela načrtovanja

Brez poseganja v suverenost držav članic v zračnem prostoru in v zahteve držav članic v zvezi z javnim redom ter varnostnimi in obrambnimi zadevami, upravitelj omrežja, države članice, tretje države, uporabniki zračnega prostora, funkcionalni bloki zračnega prostora in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v okviru funkcionalnih blokov zračnega prostora ali posamično v sodelovalnem odločanju pripravijo načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti, pri čemer uporabljajo načela oblikovanja zračnega prostora, kot je določeno v tej prilogi. Načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti izpolnjuje cilje uspešnosti, ki so za upravitelja omrežja določeni v načrtu izvedbe.

Proces sodelovalnega odločanja temelji na ustreznih trajnih delovnih ureditvah (delovnih skupinah), ki se lahko ukvarjajo s podrobnostmi in ki jih upravitelj omrežja ustanovi na strokovni ravni v sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi. Posvetovalne ureditve se organizirajo v takšnih rednih razmikih, ki ustrezajo potrebam funkcije oblikovanja evropskega omrežja poti.

Za zagotovitev ustrezne povezanosti načrta za izboljšanje evropskega omrežja poti upravitelj omrežja in države članice v skladu s členom 22 v proces sodelovalnega odločanja vključijo tretje države. Ustrezno sodelovanje se zagotovi med – na eni strani – upraviteljem omrežja in njegovimi delovnimi ureditvami na podrobni strokovni ravni, ki podpirajo pripravo načrta za izboljšanje evropskega omrežja poti, in – na drugi strani – ustreznimi delovnimi ureditvami ICAO na strokovni ravni, ki se ukvarjajo z izboljšavami omrežja poti pri vmesniku.

4.	Načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti je postopni načrt, ki odraža vse elemente, potrebne za zagotovitev, da bo evropski zračni prostor oblikovan kot enotna celota in da izpolnjuje veljavne cilje uspešnosti.

Načrt vključuje:

(a)	skupna splošna načela, ki jih dopolnjujejo tehnične specifikacije za oblikovanje zračnega prostora;

(b)	zahteve za vojaški zračni prostor;

(c)	dogovorjeno evropsko omrežje poti in, kjer je izvedljivo, strukturo zračnega prostora prostih poti, ki je bil oblikovan, da bi se izpolnile vse zahteve uporabnikov, s podrobnostmi o vseh projektih za spremembo zračnega prostora;

(d)	pravila uporabe in razpoložljivost omrežja poti in zračnega prostora prostih poti;

(e)	navedbe o priporočeni sektorski porazdelitvi ATC v podporo strukturi zračnega prostora ATS, ki ga morajo oblikovati, sprejeti in izvajati države članice;

(f)	smernice za upravljanje zračnega prostora;

(g)	natančen časovni razpored razvoja;

(h)	koledar skupnega ciklusa objavljanja in izvajanja v okviru načrta delovanja omrežja;

(i)	pregled sedanjega in pričakovanega stanja na omrežju, vključno s pričakovano uspešnostjo na podlagi sedanjih in dogovorjenih načrtov.

6.	Upravitelj omrežja pri vseh dejavnostih zagotovi ustrezne dogovore, da v procesu sodelovalnega odločanja omogoči civilno-vojaško uskladitev.

Upravitelj omrežja, države članice, funkcionalni bloki zračnega prostora in izvajalci navigacijskih služb letalskega prometa v okviru funkcionalnih blokov zračnega prostora ali posamično zagotovijo usklajeno vključevanje projektov za oblikovanje zračnega prostora, ki so bili dogovorjeni v procesu sodelovalnega odločanja, v načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti.

Države članice in funkcionalni bloki zračnega prostora zagotovijo, da so projekti oblikovanja zračnega prostora na nacionalni ravni in na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora pred izvajanjem združljivi in skladni z načrtom za izboljšanje evropskega omrežja poti ter usklajeni s tistimi državami, na katere vplivajo, ter z upraviteljem omrežja.

Podatki v zvezi s spremembami projektov, ki zahtevajo preverjanje združljivosti in ki morajo biti na razpolago upravitelju omrežja, med drugim vključujejo:

(a)	spremembe poteka poti;

(b)	spremembe smeri poti;

(c)	spremembe namena poti;

(d)	opis zračnega prostora prostih poti, vključno z ustreznimi pravili uporabe;

(e)	pravila uporabe in razpoložljivost poti;

(f)	spremembe meje vertikalnega ali horizontalnega sektorja;

(g)	dodajanje ali odstranjevanje pomembnih točk;

(h)	spremembe uporabe čezmejnega zračnega prostora;

(i)	spremembe koordinat pomembnih točk;

(j)	spremembe, ki vplivajo na prenos podatkov;

(k)	spremembe, ki vplivajo na podatke, objavljene v publikacijah o aeronavtičnih informacijah;

(l)	spremembe, ki vplivajo na sporazume v zvezi z oblikovanjem in uporabo zračnega prostora.

10.

Upravitelj omrežja in države članice v okviru te priloge in procesa sodelovalnega odločanja pripravijo skupne predloge sprememb ustreznih dokumentov ICAO. Države članice predvsem pri spremembah dokumentov ICAO, ki se nanašajo na poti ATS nad odprtim morjem, uporabijo veljavne usklajevalne postopke ICAO.

11.

Upravitelj omrežja, države članice, uporabniki zračnega prostora, letališke družbe, funkcionalni bloki zračnega prostora in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v okviru funkcionalnih blokov zračnega prostora ali posamično izvajajo v procesu sodelovalnega odločanja redne preglede načrta za izboljšanje evropskega omrežja poti, da bi upoštevali nove ali spreminjajoče se povpraševanje po zračnem prostoru. Zagotovi se redno usklajevanje z vojaškimi organi.

DEL C

Načela oblikovanja zračnega prostora

Pri pripravi načrta za izboljšanje evropskega omrežja poti upravitelj omrežja, države članice, tretje države, funkcionalni bloki zračnega prostora in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v okviru funkcionalnih blokov zračnega prostora ali posamično v procesu sodelovalnega odločanja upoštevajo naslednja načela oblikovanja zračnega prostora:

(a)

vzpostavitev in konfiguracija struktur zračnega prostora temeljita na operativnih zahtevah ne glede na nacionalne meje ali meje funkcionalnih blokov zračnega prostora ali meje letalskih informativnih območij (FIR), obenem pa nista nujno vezani na nivo razdelitve med zgornjim in spodnjim zračnim prostorom;

(b)

oblikovanje struktur zračnega prostora je pregleden proces, iz katerega so razvidne sprejete odločitve in njihova utemeljitev z upoštevanjem zahtev vseh uporabnikov in pri čemer se uskladijo varnostni, zmogljivostni in okoljski vidiki ter ustrezno upoštevajo vojaške potrebe ter potrebe državne varnosti;

(c)	sedanje in predvideno povpraševanje po zračnem prometu na ravni omrežja in lokalni ravni ter cilji uspešnosti se vnesejo v načrt za izboljšanje evropskega omrežja poti, da bi se izpolnile potrebe glavnih pretokov prometa in letališč;

(d)	zagotavljanje vertikalne in horizontalne povezanosti, vključno z zračnim prostorom na terminalih in strukturo zračnega prostora pri vmesniku;

(e)	možnost za lete po poteh ali čim bližje potem, ki jih zahteva uporabnik, ter profili letov v preletni fazi leta;

(f)	sprejem vseh predlogov struktur zračnega prostora za oceno in možen razvoj, vključno z zračnim prostorom prostih poti, večjim številom možnosti poti in pogojnimi potmi (CDR), ki jih predložijo zainteresirane strani, ki imajo na tem področju operativne zahteve;

(g)

pri oblikovanju struktur zračnega prostora, vključno z zračnim prostorom prostih poti in sektorji ATC, se upoštevajo obstoječe ali predlagane strukture zračnega prostora, namenjene dejavnostim, ki zahtevajo rezervacijo ali omejitev zračnega prostora. Za ta namen se vzpostavijo samo takšne strukture, ki so v skladu s prilagodljivo uporabo zračnega prostora (FUA). Takšne strukture so v največji možni meri usklajene in združljive v celotnem evropskem omrežju;

(h)	razvoj načrtovanja sektorja ATC se začne z zahtevano določitvijo poteka poti ali pretoka prometa v okviru ponavljajočega se procesa, ki bo zagotovil združljivost poti oziroma pretokov in sektorjev;

(i)	sektorji ATC se oblikujejo tako, da se omogoči izgradnja konfiguracij sektorja, ki ustrezajo prometnim pretokom in so prilagodljivi ter sorazmerni s spremenljivim povpraševanjem po prometu;

(j)	sporazumi o izvajanju storitev se sklenejo v primerih, ko je treba sektorje ATC iz operativnih razlogov oblikovati tako, da segajo prek nacionalnih meja ali meja funkcionalnih blokov zračnega prostora ali meja FIR.

Upravitelj omrežja, države članice, funkcionalni bloki zračnega prostora in izvajalci navigacijskih služb letalskega prometa v okviru funkcionalnih blokov zračnega prostora ali posamično v procesu sodelovalnega odločanja zagotovijo uporabo naslednjih načel v zvezi z uporabo zračnega prostora in upravljanjem zmogljivosti:

(a)	načrtujejo se strukture zračnega prostora, ki bodo poenostavile prilagodljivo in pravočasno uporabo in upravljanje zračnega prostora v zvezi z možnostmi poti, pretokov prometa, načrti konfiguracije sektorja in konfiguracijo drugih struktur zračnega prostora;

(b)	strukture zračnega prostora morajo nuditi prostor za vzpostavitev dodatnih možnosti poti in pri tem zagotoviti njihovo združljivost (vidiki zmogljivosti in omejitve pri načrtovanju sektorja).

DEL D

Neprekinjeno spremljanje dosežkov pri uspešnosti na ravni omrežja

1.	Za zagotovitev rednih izboljšanj na področjih uspešnosti upravitelj omrežja v tesnem sodelovanju z državami, funkcionalnimi bloki zračnega prostora in zainteresiranimi izvajalci opravi redni pregled učinkovitosti izvedenih struktur zračnega prostora.

Ta pregled med drugim vključuje:

(a)	razvoj povpraševanja po prometu;

(b)	uspešnost in ovire na področju zmogljivosti in učinkovitosti letov na ravni države, funkcionalnega bloka zračnega prostora oziroma omrežja;

(c)	oceno vidikov uporabe zračnega prostora tako s civilnega kot vojaškega vidika;

(d)	oceno porazdelitve po sektorjih in uporabljenih konfiguracij sektorja;

(e)	oceno celovitosti in neprekinjenosti struktur zračnega prostora;

(f)	obveščanje Komisije, kadar zahtevani ukrepi na področju izboljšanja presegajo pristojnosti upraviteljev omrežij.

PRILOGA II

FUNKCIJA RADIJSKE FREKVENCE

DEL A

Zahteve za izvrševanje funkcije

Države članice za nacionalnega upravitelja frekvence imenujejo pristojno osebo, organ ali organizacijo, ki je dolžan zagotoviti, da se dodelitev frekvence opravi, spreminja in izda v skladu s to uredbo. Države članice nazive in naslove teh oseb sporočijo Komisiji in upravitelju omrežja najpozneje v 4 mesecih po sprejetju te uredbe.

Upravitelj omrežja pripravi in usklajuje strateške vidike spektra, povezane z omrežjem, ki jih je treba ustrezno dokumentirati v strateškem načrtu omrežja in načrtu delovanja omrežja. Upravitelj omrežja pomaga Komisiji in državam članicam pri pripravi skupnih stališč o letalstvu za namen usklajenih prispevkov držav članic na mednarodnih forumih, predvsem pa na Evropski konferenci poštnih in telekomunikacijskih uprav (CEPT) ter Mednarodni telekomunikacijski zvezi (ITU).

3.	Upravitelj omrežja na zahtevo nacionalnega(-ih) upravitelja(-ev) frekvence izvaja ukrepe s Komisijo in CEPT, da bi obravnaval vse pomisleke drugih industrijskih sektorjev.

Nacionalni upravitelji frekvence poročajo upravitelju omrežja o primerih radijskih motenj, ki vplivajo na evropsko letalsko omrežje. Upravitelj omrežja zabeleži njihov pojav in pomaga pri njihovi oceni. Upravitelj omrežja na zahtevo nacionalnega(-ih) upravitelja(-ev) frekvence usklajuje in ponudi vso potrebno podporo za reševanje ali blaženje takšnih primerov, vključno z ukrepi, ki jih izvaja s Komisijo in CEPT.

5.	Upravitelj omrežja sestavi in ohranja centralni register, ki je oblikovan tako, da shranjuje vse podatke o dodelitvi radijske frekvence, kot je opisano v točki 14.

6.	Države članice uporabljajo centralni register za izpolnjevanje svojih upravnih obveznosti registracije dodelitve frekvence do ICAO.

Upravitelj omrežja in nacionalni upravitelji frekvenc nadalje oblikujejo in izboljšujejo postopke upravljanja frekvence, merila načrtovanja, sklope podatkov in procese za optimizacijo uporabe in zasedenosti radijskega spektra v splošnem zračnem prometu. Upravitelj omrežja na zahtevo države članice oziroma držav članic predlaga slednje tudi na regionalni ravni.

8.	Kadar se zaprosi za dodelitev frekvence, prosilec vloži prošnjo pri ustreznem nacionalnem upravitelju frekvence in navede vse ustrezne podatke ter utemeljitev.

Nacionalni upravitelji frekvence in upravitelj omrežja ocenijo in prednostno razvrstijo prošnje za dodelitev frekvence na podlagi operativnih zahtev in dogovorjenih meril. Poleg tega upravitelj omrežja skupaj z nacionalnimi upravitelji frekvence opredeli njihov vpliv na omrežje. Upravitelj omrežja določi takšna merila v okviru posvetovanja z nacionalnimi upravitelji frekvence v 12 mesecih po sprejetju te uredbe in jih ohranja ter dopolnjuje, kadar koli je to potrebno.

10.

V primeru vpliva na omrežje upravitelj omrežja opredeli ustrezno(-e) frekvenco(-e), da bi ugodil prošnji, pri tem pa upošteva naslednje zahteve:

(a)	potreba po zagotavljanju varnih storitev na področju komunikacije, navigacije in nadzora infrastrukture;

(b)	potreba po optimizaciji uporabe omejenih virov radijskega spektra;

(c)	potreba po stroškovno učinkovitem, pravičnem in preglednem dostopu do radijskega spektra;

(d)	operativne zahteve prosilca(-ev) in zainteresiranih izvajalcev;

(e)	predvideno prihodnje povpraševanje po radijskem spektru in

(f)	določbe v Priročniku ICAO za upravljanje evropskih frekvenc.

11.	Če vpliva na omrežje ni, nacionalni upravitelji frekvence opredelijo ustrezno(-e) frekvenco(-e), da bi ugodili prošnji, pri čemer upoštevajo zahteve iz točke 10.

12.

Kadar prošnji za frekvenco ni mogoče ugoditi, lahko nacionalni upravitelji frekvence zaprosijo upravitelja omrežja, da opravi posebno iskanje frekvence. Da bi nacionalnim upraviteljem omrežja ponudil rešitev, lahko upravitelj omrežja s pomočjo nacionalnih upraviteljev frekvence opravi poseben pregled stanja na področju uporabe frekvence v zadevnem geografskem območju.

13.	Nacionalni upravitelj omrežja dodeli ustrezno(-e) frekvenco(-e), opredeljeno(-e) v skladu s točko 10, 11 ali 12.

14.

Nacionalni upravitelj frekvence vsako dodelitev registrira v centralnem registru in pri tem navede naslednje podatke:

(a)	podatke, ki so opredeljeni v Priročniku ICAO za upravljanje evropskih frekvenc, vključno z vsemi ustreznimi tehničnimi in operativnimi podatki;

(b)	razširjene zahteve po podatkih, ki izhajajo iz točke 7;

(c)	opis operativne uporabe dodeljene frekvence;

(d)	kontaktne podatke zainteresiranih izvajalcev, ki bodo uporabljali dodeljeno frekvenco.

15.

Nacionalni upravitelj omrežja pri dodelitvi frekvence prosilcu vključi tudi pogoje uporabe. Ti pogoji določajo najmanj to, da je dodeljena frekvenca:

(a)	veljavna, dokler se uporablja za izpolnitev operativnih zahtev, ki jih je opisal prosilec;

(b)	da je lahko podvržena zahtevi po spremembi frekvence in da je takšne spremembe treba opraviti v omejenem časovnem okviru;

(c)	da je lahko podvržena prilagoditvi po spremembi operativne uporabe, ki jo je opisal prosilec.

16.

Nacionalni upravitelj(-i) frekvence zagotovijo, da se vse spremembe, prilagoditve in izdaje opravijo v dogovorjenem časovnem okviru in da se temu ustrezno dopolni centralni register. Kadar teh ukrepov ni mogoče izvršiti, nacionalni upravitelj(-i) frekvence predloži(-jo) ustrezno utemeljitev upravitelju omrežja.

17.	Nacionalni upravitelji frekvence zagotovijo, da bodo operativne, tehnične in upravne podrobnosti iz točke 14 v zvezi z vsemi dodeljenimi frekvencami, ki se uporabljajo v evropskem letalskem omrežju, v centralnem registru na voljo najpozneje do 31. decembra 2011.

18.

Upravitelj omrežja in nacionalni upravitelj(-i) frekvence izvedejo spremljanje in oceno letalskih frekvenčnih pasov ter dodeljenih frekvenc na podlagi preglednih postopkov, da bi zagotovili njihovo pravilno in učinkovito uporabo. Upravitelj omrežja določi takšne postopke na podlagi posvetovanja z nacionalnimi upravitelji frekvence najpozneje v 12 mesecih po sprejetju te uredbe in jih potem ohranja ter dopolnjuje, kadar koli je to potrebno. Upravitelj omrežja predvsem opredeli vsako neskladnost med centralnim registrom, operativnim namenom in dejansko uporabo dodeljene frekvence. Upravitelj omrežja takšne neskladnosti v dogovorjenem roku predloži v reševanje nacionalnemu upravitelju frekvence.

19.

Upravitelj omrežja da na voljo skupna orodja za podporo centralnemu in nacionalnemu načrtovanju, usklajevanju, registraciji, reviziji in optimizaciji. Orodja se oblikujejo predvsem z namenom, da pomagajo pri analizi podatkov iz centralnega registra, da spremljajo učinkovitost funkcije in da oblikujejo in izvajajo proces optimizacije frekvence iz točke 7.

DEL B

Zahteve za organizacijo funkcije

1.	Sodelovalno odločanje med nacionalnimi upravitelji frekvence in upraviteljem omrežja temelji na dogovorih, ki jih mora odobriti Odbor za upravljanje omrežja v skladu s členom 16 te uredbe, po prejetju pozitivnega mnenja Odbora za enotno evropsko nebo v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 549/2004.

2.	V primeru nestrinjanja v zvezi z dogovori iz odstavka 1 dela B te priloge upravitelj omrežja ali zadevne države članice predložijo zadevo Komisiji, da ukrepa. Komisija ukrepa v skladu s postopkom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 549/2004.

V dogovorih se določijo najmanj:

(a)	merila za oceno operativnih zahtev in njihove prednostne razvrstitve;

(b)	najmanjši časovni okviri za usklajevanje novih ali spremenjenih dodeljenih radijskih frekvenc;

(c)	mehanizmi, ki zagotovijo, da upravitelj omrežja in nacionalni upravitelji frekvence izpolnjujejo ustrezne vseevropske cilje uspešnosti;

(d)	da izboljšani postopki, merila in procesi upravljanja frekvence nimajo negativnega vpliva na tiste frekvence, ki jih uporabljajo druge države v okviru regionalnih postopkov ICAO, in

(e)	zahteve, ki zagotovijo ustrezno posvetovanje o novih ali spremenjenih dogovorih o upravljanju med državami članicami in vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi na nacionalni in evropski ravni.

4.	Začetni dogovori o usklajevanju radijskih frekvenc so popolnoma združljivi z obstoječimi. Spreminjanje teh dogovorov se določijo v sodelovanju z nacionalnimi upravitelji frekvenc in zmanjšujejo splošne stroške, kolikor je to izvedljivo.

5.	Usklajevanje na področju strateške in taktične uporabe radijskih frekvenc s sosednjimi državami, ki ne sodelujejo pri delu upravitelja omrežja, se izvede v okviru regionalnih delovnih dogovorov ICAO. To se opravi tudi zato, da se omogoči dostop sosednjih držav do storitev upravitelja omrežja.

Upravitelj omrežja in nacionalni upravitelji frekvence se dogovorijo o skupnih prednostnih nalogah funkcije, da bi izboljšali oblikovanje in delovanje evropskega letalskega omrežja. Te prednostne naloge se dokumentirajo v obliki frekvenčnega dela strateškega načrta omrežja in načrta delovanja omrežja, nakar se je treba posvetovati z zainteresiranimi stranmi. Pri prednostni razvrstitvi se lahko upoštevajo predvsem posebni pasovi, območja in storitve.

7.	Države članice zagotovijo, da vojaški uporabniki svojo uporabo letalskih frekvenčnih pasov ustrezno usklajujejo z nacionalnimi upravitelji frekvence in upraviteljem omrežja.

PRILOGA III

FUNKCIJA KODE ODZIVNIKOV

DEL A

Zahteve za funkcijo kode odzivnikov

Cilji te funkcije so:

(a)	izboljšati zanesljivost procesa za dodelitev kod z dodelitvijo jasnih vlog in odgovornosti vsem vključenim zainteresiranim stranem, pri čemer je celovita uspešnost omrežja osrednjega pomena za odločitev o dodelitvi kode;

(b)	zagotoviti boljšo preglednost dodelitve kode in dejanske uporabe kode, kar omogoča boljšo oceno celovite učinkovitosti omrežja, in

(c)	z vključitvijo v uredbo zagotoviti zakonsko podlago, ki omogoča boljše izvrševanje in nadzor.

Kode odzivnikov SSR upravitelj omrežja dodeli državam članicam in izvajalcem storitev navigacijskih služb zračnega prometa na način, ki povečuje njihovo varno in učinkovito porazdelitev, pri čemer se upošteva naslednje:

(a)	operativne zahteve vseh zainteresiranih izvajalcev;

(b)	dejanske in predvidene ravni zračnega prometa;

(c)	zahtevana uporaba kod odzivnikov SSR v skladu z ustreznimi določbami regionalnega načrta letalske navigacije ICAO, za evropsko regijo, ter v Dokumentu o napravah in izvajanju storitev in v zadevnih smernicah.

3.	Upravitelj omrežja ves čas omogoča dostop državam članicam, izvajalcem storitev navigacijskih služb zračnega prometa in tretjim državam do seznama dodeljenih kod odzivnikov SSR, iz katerega je razvidna celotna in posodobljena dodelitev kod SSR v zračnem prostoru, kot je določeno v členu 1(3).

4.	Upravitelj omrežja oblikuje formalni postopek za določitev, ocenjevanje in usklajevanje zahtev za dodelitev kod odzivnikov SSR ob upoštevanju vseh zahtevanih civilnih in vojaških načinov uporabe kod odzivnikov SSR.

Uradni postopek iz točke 4 vključuje vsaj ustrezne dogovorjene postopke, časovne okvire in cilje uspešnosti za dokončanje naslednjih dejavnosti:

(a)	predložitev prošenj za dodelitev kode odzivnikov SSR;

(b)	preučitev prošenj za dodelitev kode odzivnikov SSR;

(c)	usklajevanje predlaganih sprememb dodelitev kode odzivnikov SSR z državami članicami in tretjimi državami v skladu z zahtevami iz dela B;

(d)	redna revizija dodelitev kode SSR in potreb za namen optimizacije stanja, vključno s prerazporeditvijo obstoječih dodeljenih kod;

(e)	redne spremembe, potrditve in razdeljevanje celotnega seznama dodeljenih kod odzivnikov SSR, določenega v točki 3;

(f)	sporočanje, ocena in reševanje nepredvidenih neujemanj med dodelitvami kod odzivnikov SSR;

(g)	sporočanje, ocenjevanje in reševanje napačnih dodelitev kod odzivnikov SSR, ugotovljenih pri pregledu ohranitve kode;

(h)	sporočanje, ocena in reševanje nepredvidenih pomanjkljivosti pri dodelitvah kod odzivnikov SSR;

(i)	posredovanje podatkov in informacij v skladu z zahtevami iz dela C;

6.	Upravitelj omrežja pregleda v okviru procesa iz točke 4 prejete prošnje za dodelitev kode odzivnikov SSR, da bi ugotovil, ali izpolnjujejo zahteve procesa v zvezi z dogovori glede oblike in podatkov, popolnosti, točnosti, pravočasnosti in utemeljitve.

7.	Države članice zagotovijo, da se kode odzivnikov SSR dodelijo zrakoplovu v skladu s seznamom dodeljenih kod odzivnikov SSR, določenim v točki 3.

8.	Upravitelj omrežja lahko v imenu držav članic in izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa upravlja Centralizirani sistem dodeljevanja in upravljanja kod odzivnikov SSR za namen samodejnega dodeljevanja kod odzivnikov SSR splošnemu zračnemu prometu.

9.	Upravitelj omrežja izvaja postopke in orodja za redno ocenjevanje in presojo dejanske uporabe kod odzivnikov SSR s strani držav članic in izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa.

10.

Upravitelj omrežja, države članice in izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa se dogovorijo o načrtih in postopkih, da bi omogočili redno analizo in opredelitev prihodnjih zahtev za kode odzivnikov SSR. Ta analiza vključuje opredelitev potencialnih vplivov na uspešnost, ki jih lahko povzroči kakršna koli predvidena pomanjkljivost pri dodelitvi kod odzivnikov SSR.

11.

Sestavijo in vzdržujejo se priročniki za delovanje, ki vsebujejo potrebna navodila in informacije, da bi izvajanje funkcije omrežja potekalo v skladu z zahtevami te uredbe. Ti priročniki za delovanje se razdelijo in vzdržujejo v skladu z ustreznimi procesi upravljanja kakovosti in sestave dokumentacije.

DEL B

Zahteve za posebne posvetovalne mehanizme

Upravitelj omrežja oblikuje namenski mehanizem za usklajevanje in posvetovanje podrobnih dogovorov o dodelitvi kod odzivnikov SSR, ki:

(a)	zagotovi, da se vpliv uporabe kod odzivnikov SSR v tretjih državah upošteva z udeležbo v delovnih dogovorih o upravljanju kod odzivnikov SSR, kot je določeno v ustreznih določbah regionalnega načrta letalske navigacije ICAO, za evropsko regijo, ter v Dokumentu o napravah in izvajanju storitev;

(b)	zagotovi, da je seznam dodeljenih kod odzivnikov SSR iz točke 3 dela A združljiv z načrtom za upravljanje kod, določenim v ustreznem regionalnem načrtu letalske navigacije ICAO, za evropsko regijo, ter v Dokumentu o napravah in izvajanju storitev;

(c)	opredeli zahteve, s čimer zagotovi, da se z zadevnimi državami članicami opravi ustrezno posvetovanje o novih ali spremenjenih dogovorih o upravljanju kod odzivnikov SSR;

(d)	opredeli zahteve, s čimer zagotovi, da države članice z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi na nacionalni ravni opravijo ustrezno posvetovanje o novih ali spremenjenih dogovorih o upravljanju kod odzivnikov SSR;

(e)

zagotovi, da se v okviru delovnih dogovorov o opravljanju kod odzivnikov SSR opravi uskladitev s tretjimi državami o strateški in taktični uporabi kod odzivnikov SSR, kot je določeno v ustreznih določbah regionalnega načrta letalske navigacije ICAO, za evropsko regijo, ter v Dokumentu o napravah in izvajanju storitev;

(f)	določi najmanjše časovne okvire za usklajevanje in posvetovanje o predlaganih novih ali spremenjenih dodelitvah kod odzivnikov SSR;

(g)	zagotovi, da je za spremembe seznama dodeljenih kod odzivnikov SSR pogoj ta, da jih odobrijo tiste države članice, na katere spremembe vplivajo;

(h)	opredeli zahteve za zagotovitev, da se spremembe seznama dodeljenih kod odzivnikov SSR sporočijo vsem zainteresiranim stranem takoj po odobritvi, brez poseganja v nacionalne postopke sporočanja informacij glede uporabe kod odzivnikov SSR s strani vojaških organov.

2.	Upravitelj omrežja v dogovoru z nacionalnimi vojaškimi organi zagotovi, da se sprejmejo ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev, da dodelitev in uporaba kod odzivnikov SSR za vojaške namene nimata negativnega vpliva na varnost ali učinkovit pretok splošnega zračnega prometa.

DEL C

Zahteve za posredovanje podatkov

1.	Predložene prošnje za nove ali spremenjene dodeljene kode odzivnikov SSR so skladne z dogovori glede oblike in podatkov ter zahtevami glede popolnosti, točnosti, pravočasnosti in utemeljitve za proces, določen v točki 4 dela A.

Države članice na zahtevo in znotraj dogovorjenega časovnega okvira, ki ga določi upravitelj omrežja, slednjemu posredujejo naslednje podatke in informacije, da omogočijo izvajanje funkcije omrežja za kode odzivnikov SSR:

(a)	posodobljeno evidenco o dodelitvi in uporabi vseh kod odzivnikov SSR na njihovem področju odgovornosti, za kateri veljajo vse varnostne omejitve, ki zadevajo polno razkritje posebnih dodeljenih vojaških kod, ki se ne uporabljajo v splošnem zračnem prometu;

(b)	utemeljitev, s katero pokažejo, da so obstoječe in zahtevane dodelitve kod odzivnikov SSR nujne za izpolnjevanje operativnih zahtev;

(c)	podrobnosti o vseh dodeljenih kodah odzivnikov SSR, ki z operativnega vidika niso več potrebne in ki jih je mogoče prerazporediti znotraj omrežja;

(d)	poročila o vseh dejanskih nepredvidenih pomanjkljivostih glede dodeljenih kod odzivnikov SSR;

(e)	podrobnosti o vseh spremembah pri načrtovanju namestitve oziroma operativnem stanju sistemov ali sestavnih delov, ki bi lahko vplivale na dodelitev kod odzivnikov SSR za lete.

Izvajalec storitev navigacijske službe zračnega prometa na zahtevo in znotraj dogovorjenega časovnega okvira, ki ga določi upravitelj omrežja, slednjemu posreduje naslednje podatke in informacije, da omogoči izvajanje funkcije omrežja za kode odzivnikov SSR:

(a)	poročila o stanju v zvezi z izboljšanim sistemom taktičnega upravljanja pretoka, ki vsebujejo dodelitve kod odzivnikov SSR za splošni zračni promet, ki izvaja polete v okviru pravil za instrumentno letenje;

(b)	poročila o vseh dejanskih nepredvidenih neujemanjih ali nevarnostih, ki jih povzroči dejanska dodelitev operativne kode odzivnikov SSR, vključno z informacijami o odpravi teh neujemanj.

Države članice in izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa v svojih odgovorih na uskladitev predlaganih sprememb dodelitev kod odzivnikov SSR ter dopolnitve seznama dodeljenih kod odzivnikov SSR najmanj:

(a)	opredelijo, ali lahko predvidevajo kakršno koli neujemanje ali nevarnost pri dodelitvi kod odzivnikov SSR ali ne;

(b)	potrdijo, ali predvidevajo negativne vplive na operativne zahteve oziroma učinkovitost ali ne, in

(c)	potrdijo, da je spremembe dodelitev kod odzivnikov SSR mogoče opraviti v skladu z zahtevanimi časovnimi okviri.

PRILOGA IV

PREDLOGA STRATEŠKEGA NAČRTA OMREŽJA

Strateški načrt omrežja temelji na naslednji strukturi:

1. UVOD

1.1	Področje uporabe strateškega načrta omrežja (geografsko in časovno)

1.2	Priprava načrta in postopek potrditve

2. SPLOŠEN OKVIR IN ZAHTEVE

2.1	Opis sedanjega in predvidenega stanja v omrežju, vključno z ERND, ATFM, letališči in omejenimi viri

2.2	Izzivi in priložnosti v zvezi s časovnim obdobjem načrta (vključno z napovedmi povpraševanja po prometu in razvoju po svetu)

2.3	Cilji uspešnosti in poslovne zahteve različnih zainteresiranih strani in vseevropski cilji uspešnosti

3. STRATEŠKA VIZIJA

3.1	Opis strateškega načina razvoja in napredka omrežja, da bi se uspešno odzvalo na cilje uspešnosti in poslovne zahteve

3.2	Skladnost z načrtom izvedbe

3.3	Skladnost z evropskim osrednjim načrtom ATM

4. STRATEŠKI CILJI

4.1

Opis strateških ciljev omrežja:

—	vključuje sodelovalne vidike udeleženih zainteresiranih izvajalcev v smislu vlog in odgovornosti,

—	navaja, kako se bodo strateški cilji odzvali na zahteve,

—	opredeljuje način merjenja napredka pri doseganju teh ciljev,

—	navaja vpliv strateških ciljev na industrijo in druga zadevna področja.

5. NAČRTOVANJE IZVEDBE

Načrt izvedbe temelji na naslednji strukturi:

1. Uvod

1.1	Opis stanja (področje uporabe načrta, vključene funkcije itd.)

1.2	Opis makroekonomskega scenarija za referenčno obdobje, vključno s splošnimi predpostavkami (predviden promet itd.)

1.3	Opis rezultata posvetovanja z zainteresiranimi stranmi za pripravo načrta izvedbe (glavna vprašanja, ki jih postavijo udeleženci, in po možnosti dogovorjeni kompromisi).

2. Cilji uspešnosti na ravni upravitelja omrežja

2.1	Cilji uspešnosti na vsakem zadevnem ključnem področju uspešnosti, določenem v povezavi z vsakim zadevnim ključnim kazalnikom uspešnosti, za celotno referenčno obdobje, z letnimi vrednostmi, ki se uporabijo za spremljanje in spodbujevalne namene

2.2	Opis in razlaga prispevka in vpliva ciljev uspešnosti upravitelja omrežja na vseevropske cilje uspešnosti

3. Prispevek vsake funkcije

3.1	Posamezni cilji uspešnosti za vsako funkcijo (ATFM, ERND, kode odzivnikov SSR, frekvence)

4. Vojaška razsežnost

4.1

Opis civilno-vojaške razsežnosti načrta, v katerem je opredeljena uspešnost pri prilagodljivi uporabi zračnega prostora, ki naj poveča zmogljivost ob ustreznem upoštevanju učinkovitosti vojaških operacij ter po potrebi zadevnih kazalnikov uspešnosti in ciljev v skladu s kazalniki in cilji načrta izvedbe.

5. Analiza občutljivosti in primerjava s prejšnjim načrtom izvedbe

5.1	Občutljivost na zunanje domneve

5.2	Primerjava s prejšnjim načrtom izvedbe

6. Izvajanje načrta izvedbe

6.1

Opis ukrepov, ki jih je sprejel Odbor za upravljanje omrežja za doseganje ciljev uspešnosti, kot so:

—	mehanizmi spremljanja, da se zagotovi izvajanje varnostnih dejavnosti in poslovnih načrtov,

—	ukrepi za spremljanje izvajanja načrtov izvedbe, vključno z načinom, kako reševati situacije, kadar cilji niso izpolnjeni v referenčnem obdobju, in poročanje o tem.

6. STRATEŠKO NAČRTOVANJE

6.1

Opis kratkoročnega in srednjeročnega načrtovanja:

—	prednostne naloge za vsakega od strateških ciljev,

—	izvajanje vsakega od strateških ciljev v smislu zahtevane razmestitve tehnologije, arhitekturnega vpliva, človeških vidikov, vključenih stroškov, koristi ter potrebnega upravljanja, sredstev in zakonske ureditve,

—	zahtevana udeležba zainteresiranih izvajalcev pri vsakem elementu načrta, vključno z njihovimi vlogami in odgovornostmi,

—	dogovorjena raven vključenosti upravitelja omrežja v pomoč pri izvajanju vsakega elementa načrta za vsako posamezno funkcijo.

6.2

Opis dolgoročnega načrtovanja:

—	namen doseči vsakega od strateških ciljev v smislu zahtevane tehnologije in ustreznih vidikov raziskav in razvoja, arhitekturnega vpliva, človeških vidikov, poslovnih zadev, potrebnega upravljanja in potrebne zakonske ureditve, kakor tudi ustrezne varnostne in ekonomske utemeljitve teh naložb,

—	zahtevana udeležba zainteresiranih izvajalcev pri vsakem elementu načrta, vključno z njihovimi vlogami in odgovornostmi.

7. OCENA TVEGANJA

7.1	Opis tveganj v zvezi z izvajanjem načrta

7.2	Opis procesa spremljanja (vključno z možnimi odstopanji od začetnih ciljev)

8. PRIPOROČILA

8.1	Unija in države članice naj opredelijo ukrepe za podporo pri izvajanju načrta

PRILOGA V

PREDLOGA NAČRTA DELOVANJA OMREŽJA

Načrt delovanja omrežja temelji na naslednji splošni strukturi (ki bo prilagojena različnim posameznim funkcijam in časovnemu okviru načrta delovanja omrežja, da bi se tako poudarila njegova postopna narava in njegova tri- do petletna, letna, sezonska, tedenska in dnevna obdobja):

1. UVOD

1.1	Področje uporabe načrta delovanja omrežja (geografsko in časovno)

1.2	Priprava načrta in postopek potrditve

2. OPIS NAČRTA DELOVANJA OMREŽJA IN OPERATIVNI CILJI

—	Vključuje sodelovalni vidik udeleženih zainteresiranih izvajalcev v smislu vlog in odgovornosti,

—	navaja, kako bodo operativni cilji vključeni v taktične, predtaktične, kratkoročne in srednjeročne faze načrta delovanja omrežja in druge cilje uspešnosti, določene v uredbi o načrtu izvedbe,

—	opredeljuje zastavljene prednostne naloge in potrebna sredstva za obdobje načrtovanja,

—	navaja vpliv na sektor ATM in druga zadevna področja.

3. CELOVIT PROCES NAČRTOVANJA DELOVANJA OMREŽJA

—	Opis celovitega procesa načrtovanja delovanja omrežja,

—	opis strateškega načina razvoja in napredka načrta delovanja omrežja, da bi se uspešno odzval na zahteve glede operativne uspešnosti in druge cilje uspešnosti, določene v uredbi o načrtu izvedbe,

—	opis uporabljenih orodij in podatkov.

4. SPLOŠEN OKVIR IN OPERATIVNE ZAHTEVE

4.1	Povzetek pretekle operativne uspešnosti omrežja

4.2	Izzivi in priložnosti v zvezi s časovnim obdobjem načrta

4.3

Napoved prometa v omrežju v skladu z dodatkoma 1 in 2, vključno:

—	napoved za omrežje,

—	napoved za izvajalce storitev navigacijskih služb zračnega prometa, funkcionalne bloke zračnega prostora in centre območne kontrole letenja (ACC),

—	napoved za glavna letališča,

—	analiza napovedi prometa, vključno z nizom scenarijev,

—	analiza vpliva posebnih dogodkov.

4.4

Zahteve glede operativne uspešnosti omrežja, vključno:

—	splošne zahteve glede zmogljivosti omrežja,

—	zahteve glede zmogljivosti izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa, funkcionalnih blokov zračnega prostora in ACC,

—	zmogljivost letališč,

—	analiza zahtev glede zmogljivosti,

—	splošne zahteve glede okolja omrežja/učinkovitosti letov,

—	splošne zahteve glede varnosti omrežja,

—	zahteve glede nepredvidljivih dogodkov in neprekinjeno izvajanje storitev, ki vplivajo na omrežje.

4.5	Operativne potrebe različnih zainteresiranih strani, tudi vojske

5. NAČRTI ZA IZBOLJŠANJE OPERATIVNE USPEŠNOSTI OMREŽJA IN UKREPI NA RAVNI OMREŽJA

—	Opis načrtov in ukrepov, ki naj bi se izvajali na ravni omrežja, vključno z zračnim prostorom, omejenimi viri in ATFM,

—	opis prispevkov vsakega posameznega načrta in ukrepa k operativni uspešnosti.

6. NAČRTI ZA IZBOLJŠANJE OPERATIVNE USPEŠNOSTI IN UKREPI NA LOKALNI RAVNI

—	Vključno z opisom vsakega posameznega načrta in ukrepa, ki naj bi se izvajal na lokalni ravni,

—	opisom prispevkov vsakega posameznega načrta in ukrepa k operativni uspešnosti,

—	opisom odnosov s tretjimi državami in dela, povezanega z ICAO.

7. POSEBNI DOGODKI

—	Pregled posebnih dogodkov s posebnim vplivom na ATM,

—	posamezni posebni dogodki in obvladovanje slednjih z vidika omrežja,

—	velike vojaške vaje.

8. ZAHTEVE ZA VOJAŠKI ZRAČNI PROSTOR

8.1

Izvajalci vojaških storitev ATM, ki so odgovorni za območja rezerviranega ali ločenega zračnega prostora, prek ustreznega Odseka za upravljanje zračnega prostora z upraviteljem omrežja izmenjujejo naslednje podatke v skladu z nacionalnimi predpisi:

—	razpoložljivost zračnega prostora: vnaprej določeni dnevi/čas razpoložljivosti rezerviranega zračnega prostora,

—	priložnostne zahteve za nenačrtovano uporabo rezerviranega zračnega prostora,

—	sprostitev rezerviranega zračnega prostora za civilno uporabo, kadar se zračni prostor ne zahteva, s čim daljšo možno vnaprejšnjo napovedjo.

9. ZDRUŽENE NAPOVEDI IN ANALIZA OPERATIVNE USPEŠNOSTI OMREŽJA

—	Cilji in napoved zamud/zmogljivosti ATM v omrežju, pri izvajalcih storitev navigacijskih služb zračnega prometa, v funkcionalnih blokih zračnega prostora in ACC,

—	operativna učinkovitost letališč,

—	cilj in napoved glede uspešnosti okolja omrežja/učinkovitosti poletov,

—	vpliv posebnih dogodkov,

—	analiza ciljev in napovedi operativne uspešnosti.

10. OPREDELITEV OPERATIVNIH OZKIH GRL IN REŠITEV ZA BLAŽENJE NA RAVNI OMREŽJA IN LOKALNI RAVNI

—	Opredelitev operativnih (varnost, zmogljivost, učinkovitost poletov) ozkih grl in potencialnih ozkih grl, njihovih vzrokov in dogovorjenih rešitev ali blažilnih ukrepov, vključno z možnostmi za uskladitev povpraševanja in zmogljivosti.

Dodatek 1

Centri območne kontrole letenja (ACC)

Načrt delovanja omrežja vsebuje za posamezne ACC podroben opis vseh območij, ki opisuje njihove načrtovane ukrepe za izboljšanje delovanja, obete za obdobje, napoved prometa, cilje in napovedi glede zamud, pomembne dogodke, ki lahko vplivajo na promet, in operativne stike.

Upravitelj omrežja za vsak ACC vključi:

—	napoved prometa,

—	analizo sedanje operativne uspešnosti,

—	kvantitativno oceno dosežene zmogljivosti (izhodišče zmogljivosti),

—	kvantitativno ceno zahtevane zmogljivosti za različne scenarije razvoja prometa (profil zahtevane zmogljivosti),

—	kvantitativno oceno načrtovanih ukrepov izboljšanja delovanja na ravni ACC, kot je dogovorjeno z izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa,

—	cilje in napovedi glede zamud,

—	analizo pričakovane operativne uspešnosti (varnost, zmogljivost, okolje).

Vsak izvajalec storitev navigacijskih služb zračnega prometa predloži upravitelju omrežja naslednje podatke, ki morajo biti vključeni v opis posameznega ACC:

—	lokalni cilj glede zamud,

—	oceno/potrditev napovedi prometa ob upoštevanju ugotovitev na lokalni ravni,

—	število razpoložljivih sektorjev; načrt konfiguracije/odprtja sektorja glede na sezono/dan v tednu/del dneva,

—	zmogljivosti/vrednosti spremljanja za vsak sektor/količino prometa na načrt konfiguracije/odprtja,

—	predvideni ali znani posebni dogodki, vključno z datumi/časi in njihovim vplivom na operativno uspešnost,

—	podrobnosti načrtovanih ukrepov za izboljšanje delovanja, časovni razpored za njihovo izvajanje in z njimi povezani negativni/pozitivni vplivi na zmogljivost in/ali učinkovitost,

—	podrobnosti o predlaganih in potrjenih spremembah strukture in uporabe zračnega prostora,

—	dodatni ukrepi, dogovorjeni z upraviteljem omrežja,

—	operativni stiki ACC.

Dodatek 2

Letališča

Načrt delovanja omrežja vsebuje za glavna evropska letališča podroben opis vseh področij, pri čemer opisuje njihove načrtovane ukrepe za izboljšanje delovanja, obete za obdobje, napoved prometa in zamud, pomembne dogodke, ki lahko vplivajo na promet, in operativne stike.

Upravitelj omrežja za vsako glavno letališče vključi:

—	napoved prometa,

—	analizo pričakovane operativne uspešnosti (varnost, zmogljivost, okolje).

Vsako letališče, vključeno v načrt delovanja omrežja, posreduje upravitelju omrežja naslednje podatke, ki morajo biti vključeni v opis posameznega letališča:

—	oceno/potrditev napovedi prometa ob upoštevanju ugotovitev na lokalni ravni,

—	zmogljivost vzletno-pristajalne steze za vsako konfiguracijo vzletno-pristajalne steze, sedanjie in napovedane prihode in odhode,

—	opredelitev zmogljivosti v nočnem času in trajanje nočnega časa, kjer je to primerno,

—	podrobnosti načrtovanih ukrepov za izboljšanje delovanja, časovni razpored za njihovo izvajanje in z njimi povezani negativni/pozitivni vplivi na zmogljivost in/ali učinkovitost,

—	predvideni ali znani posebni dogodki, vključno z datumi/časi in njihovim vplivom na operativno uspešnost,

—	drugi načrtovani ukrepi za povečanje zmogljivosti,

—	dodatni ukrepi, dogovorjeni z upraviteljem omrežja.

PRILOGA VI

SPLOŠNE ZAHTEVE ZA FUNKCIJE OMREŽJA

1. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Upravitelj omrežja vzpostavi in upravlja svojo organizacijo v skladu s strukturo, ki podpira varnost funkcij omrežja.

Organizacijska struktura določa:

(a)	pristojnost, dolžnosti in odgovornosti imenovanih imetnikov delovnih mest, še zlasti vodstvenega osebja, odgovornega za funkcije v zvezi z varnostjo, kakovostjo, varovanjem in človeškimi viri;

(b)	razmerje in hierarhično strukturo med različnimi deli in postopki organizacije.

2. VARNOST

Upravitelj omrežja vzpostavi sistem upravljanja varnosti, ki zajema vse funkcije omrežja, ki jih izvaja v skladu z naslednjimi načeli. Na podlagi tega:

(a)	opiše vsa izhodišča in načela oziroma politiko organizacije v zvezi z varnostjo in to stori na način, ki čim bolj izpolnjuje potrebe ustreznih zainteresiranih strani;

(b)

vzpostavi funkcijo za spremljanje skladnosti, ki vključuje postopke za ugotovitev skladnosti vseh funkcij z veljavnimi zahtevami, standardi in postopki. Spremljanje skladnosti vključuje sistem posredovanja povratnih informacij v zvezi z ugotovitvami odgovornim vodstvenim osebam, da bi se zagotovilo učinkovito in pravočasno izvajanje korektivnih ukrepov, če je to potrebno;

(c)	predloži dokazila o delovanju sistema upravljanja v obliki priročnikov in dokumentov spremljanja;

(d)	imenuje predstavnike vodstva za spremljanje skladnosti s postopki, in njihove ustreznosti, da se zagotovi varnost in učinkovitost operativnih postopkov;

(e)	izvaja preglede uporabljanega sistema upravljanja in po potrebi sprejme ustrezne sanacijske ukrepe;

(f)

upravlja varnost vseh funkcij omrežja, ki so mu bile dodeljene. Pri tem vzpostavi formalne vmesnike z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, da bi lahko opredelil nevarnosti na področju varnosti v letalstvu, ki jih povzročajo njegove dejavnosti, jih ocenil in po potrebi obvladoval z njimi povezana tveganja;

(g)	vsebuje postopke za upravljanje varnosti pri uvedbi novih ali zamenjavi obstoječih funkcionalnih sistemov.

3. VAROVANJE

Upravitelj omrežja vzpostavi sistem upravljanja varovanja, ki zajema vse funkcije omrežja, ki jih izvaja v skladu z naslednjimi načeli. Na podlagi tega:

(a)	zagotovi varovanje svojih objektov in osebja, da bi preprečil nezakonite motnje, ki bi lahko vplivale na varnost funkcij omrežja, ki jih upravlja;

(b)	zagotovi varovanje operativnih podatkov, ki jih prejme, predloži ali kako drugače uporabi, tako da je dostop do njih omejen in omogočen le pooblaščenim;

(c)	opredeli postopke v zvezi z oceno in ublažitvijo tveganja za varstvo, spremljanjem in izboljšanjem varstva, pregledi varstva in razširjanjem pridobljenih novih spoznanj;

(d)	opredeli sredstva, zasnovana za odkrivanje kršitev varstva in opozarjanje osebja z ustreznimi opozorili;

(e)	opredeli sredstva za obvladovanje posledic kršitev varstva ter določanje obnovitvenih ukrepov in postopkov za ublažitev, s katerimi se prepreči ponovna pojavitev.

4. OPERATIVNI PRIROČNIKI

Upravitelj omrežja pripravi in ves čas posodablja operativne priročnike v zvezi z njegovim delovanjem, ki jih uporablja in po katerih se ravna operativno osebje. Zagotavlja, da:

(a)	operativni priročniki vključujejo napotke in podatke, ki jih osebje potrebuje za izvajanje svojih nalog;

(b)	so ustrezni deli operativnih priročnikov dostopni ustreznemu osebju;

(c)	je operativno osebje hitro obveščeno o spremembah operativnega priročnika v zvezi s svojimi nalogami in o začetku veljavnosti teh sprememb.

5. ZAHTEVE ZA OSEBJE

Upravitelj omrežja zaposli ustrezno usposobljeno osebje, da zagotovi, da se funkcije omrežja, ki so mu bile dodeljene, izvajajo na varen, učinkovit, neprekinjen in trajnosten način. V zvezi s tem oblikuje politiko usposabljanja osebja.

6. NAČRTI UKREPOV OB NEPREDVIDLJIVIH DOGODKIH

Upravitelj omrežja pripravi načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za vse funkcije, ki jih opravlja, za primer dogodkov, ki lahko povzročijo veliko poslabšanje ali prekinitev njegovih dejavnosti.

7. ZAHTEVE GLEDE POROČANJA

Upravitelj omrežja v skladu s členom 20 posreduje letno poročilo o svojih dejavnostih. To poročilo zajema njegovo operativno uspešnost, kakor tudi pomembne dejavnosti in dosežke predvsem na področju varnosti.

Letno poročilo vključuje vsaj:

—	oceno uspešnosti funkcij omrežja, ki jih upravlja,

—	uspešnost v primerjavi s cilji uspešnosti, določenimi v strateškem načrtu omrežja, pri čemer usklajuje dejansko uspešnost z načrtom delovanja omrežja z uporabo kazalnikov uspešnosti, ki so določeni v načrtu delovanja omrežja,

—	navedbo razlage za odstopanje od ciljev in opredelitev ukrepov za zapolnitev morebitnih vrzeli med referenčnim obdobjem iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004,

—	razvojne dosežke pri delovanju in infrastrukturi,

—	informacije o postopku formalnega posvetovanja z uporabniki in zainteresiranimi stranmi,

—	informacije o politiki človeških virov.

8. DELOVNE METODE IN OPERATIVNI POSTOPKI

Upravitelj omrežja mora biti sposoben prikazati, da so njegove delovne metode in operativni postopki skladni z drugo zakonodajo Unije in predvsem z Uredbo (EU) št. 255/2010.

Top

All

Choose the experimental features you want to try