18.12.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 337/1

---

UREDBA (ES) št. 1211/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. novembra 2009

o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna direktiva) (4), Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu) (5), Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) (6), Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah) (7) in Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (8) (skupaj v nadaljnjem besedilu: Okvirna direktiva in posebne direktive) so namenjene oblikovanju notranjega trga elektronskih komunikacij znotraj Skupnosti in hkrati zagotavljanju visoke stopnje naložb, inovacij in varstva potrošnikov na podlagi okrepljene konkurence.

(2)	Uredba (ES) št. 717/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2007 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Skupnosti (9) dopolnjuje in podpira pravila, ki jih določa regulativni okvir EU za elektronske komunikacije, kar zadeva gostovanje v Skupnosti.

(3)

Za uspešen razvoj notranjega trga elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev je nujno treba zagotoviti, da se bo regulativni okvir EU skladno uporabljal v vseh državah članicah. Regulativni okvir EU določa cilje, ki jih je treba doseči, in zagotavlja nacionalnim regulativnim organom okvir za ukrepanje, hkrati pa jim zagotavlja prožnost na nekaterih področjih, da lahko uporabljajo pravila ob upoštevanju nacionalnih okoliščin.

(4)

Za zagotovitev razvoja skladne regulativne prakse in skladne uporabe regulativnega okvira EU je Komisija s Sklepom Komisije 2002/627/ES z dne 29. julija 2002 o ustanovitvi Evropske skupine regulatornih organov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (10) ustanovila Evropsko skupino regulatornih organov (ERG), da svetuje in pomaga Komisiji pri razvoju notranjega trga in da, bolj splošno, posreduje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo.

(5)

ERG je s spodbujanjem sodelovanja med nacionalnimi regulativnimi organi ter med slednjimi in Komisijo pozitivno prispeval k vzpostavitvi skladne regulativne prakse. Ta pristop za razvoj večje skladnosti med nacionalnimi regulativnimi organi z izmenjavo informacij in znanja o praktičnih izkušnjah se je v kratkem času od vzpostavitve ERG izkazal za uspešnega. Sodelovanje in usklajevanje med nacionalnimi regulativnimi organi bo treba nadaljevati in stopnjevati, da bi še naprej razvijali notranji trg elektronskih komunikacijskih storitev in omrežji.

(6)

Zato je treba okrepiti ERG in jo znotraj regulativnega okvira EU priznati za Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC). BEREC naj ne bi imel oblike agencije Skupnosti niti naj ne bi bil pravna oseba. BEREC naj bi nadomestil ERG in deloval kot izključni forum za sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ter med temi organi in Komisijo pri izpolnjevanju vseh njihovih obveznosti v okviru regulativnega okvira EU. BEREC bi moral zagotavljati strokovno znanje in ustvarjati zaupanje na podlagi svoje neodvisnosti, kakovosti svojega svetovanja in informacij, preglednosti svojih postopkov in načinov delovanja ter svoje prizadevnosti pri izvajanju svojih nalog.

(7)	BEREC bi moral z združevanjem strokovnega znanja pomagati nacionalnim regulativnim organom, ne da bi nadomeščal njihove obstoječe funkcije ali podvajal že začeto delo, in pomagati Komisiji pri izvrševanju njenih nalog.

(8)

BEREC bi moral nadaljevati delo ERG in razvijati sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ter med slednjimi in Komisijo, da bi zagotovil skladno uporabo regulativnega okvira EU za elektronska komunikacijska omrežja in storitve v vseh državah članicah in tako prispeval k razvoju notranjega trga.

(9)	BEREC bi moral Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji služiti tudi kot organ za razmislek, razpravo in svetovanje na področju elektronskih komunikacij. V skladu s tem bi BEREC moral svetovati Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo.

(10)

BEREC bi moral še naprej izvajati svoje naloge v sodelovanju z obstoječimi skupinami in odbori, vendar brez poseganja v njihovo vlogo, kot na primer z Odborom za komunikacije, ustanovljenim z Direktivo 2002/21/ES (Okvirna direktiva), Odborom za radijski spekter, ustanovljenim na podlagi Odločbe št. 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) (11), Skupino za politiko radijskega spektra, ustanovljeno na podlagi Sklepa Komisije 2002/622/ES z dne 26. julija 2002 o ustanovitvi Skupine za politiko radijskega spektra (12), in kontaktnim odborom, ustanovljenim na podlagi Direktive 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta dne 30. junija 1997, ki spreminja Direktivo Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (13).

(11)

Da bi za BEREC zagotovili kadrovsko in upravno podporo, bi bilo treba ustanoviti Urad kot organ Skupnosti, ki bi moral biti pravna oseba in izvajati naloge, ki mu jih dodeljuje ta uredba. Za učinkovito podporo BEREC bi ta Urad moral imeti pravno, upravno in finančno avtonomijo. Urad bi morala sestavljati upravljalni odbor in upravni vodja.

(12)	Organizacijska struktura BEREC in Urada bi morala biti čim manj razvita in ustrezati nalogam, ki naj bi jih opravljala.

(13)

Urad bi moral biti organ Skupnosti v smislu člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (14) (Finančna uredba). Za Urad bi se moral uporabljati Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (15) (Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006) in zlasti točka 47 navedenega sporazuma.

(14)

Ker ciljev predlaganih ukrepov, in sicer nadaljnjega razvoja skladne regulativne prakse z okrepitvijo sodelovanja in usklajevanja med nacionalnimi regulativnimi organi ter med slednjimi in Komisijo države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih zaradi področja uporabe v celotni EU te uredbe lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

USTANOVITEV

Člen 1

Ustanovitev

1.   Ustanovi se Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) s pristojnostmi, določenimi v tej uredbi.

2.   BEREC deluje v okviru področja uporabe Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva), direktiv 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/22/ES in 2002/58/ES (posebne direktive) in Uredbe (ES) št. 717/2007.

3.   BEREC izvaja svoje naloge neodvisno, nepristransko in pregledno. BEREC si pri vseh dejavnostih prizadeva za enake cilje, kot so v členu 8 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva) določeni za nacionalne regulativne organe. BEREC zlasti prispeva k razvoju in boljšemu delovanju notranjega trga za elektronska komunikacijska omrežja in storitve s prizadevanjem za zagotovitev skladne uporabe regulativnega okvira EU za elektronske komunikacije.

4.   BEREC izkorišča razpoložljivo strokovno znanje nacionalnih regulativnih organov in svoje naloge opravlja v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo. BEREC spodbuja sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi ter med slednjimi in Komisijo. BEREC poleg tega svetuje Komisiji in na zahtevo Evropskemu parlamentu in Svetu.

POGLAVJE II

ORGANIZACIJA BEREC

Člen 2

Vloga BEREC

BEREC:

(a)	med nacionalnimi regulativnimi organi razvija in razširja najboljše prakse s področja regulative, kot so skupni pristopi, metodologije ali smernice za izvajanje regulativnega okvira EU;

(b)	na zahtevo zagotavlja pomoč nacionalnim regulativnim organom pri regulativnih vprašanjih;

(c)	daje mnenja o osnutkih odločitev, priporočil in smernic Komisije, kakor je določeno v tej uredbi, Okvirni direktivi in posebnih direktivah;

(d)	na utemeljeno zahtevo Komisije ali na lastno pobudo pripravlja poročila in svetuje ter na utemeljeno zahtevo ali na lastno pobudo poda mnenja Evropskemu parlamentu in Svetu o vseh zadevah, povezanih z elektronskimi komunikacijami, ki so v njegovi pristojnosti;

(e)	na zahtevo pomaga Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter nacionalnim regulativnim organom pri odnosih, razpravah in izmenjavah s tretjimi strankami, Komisiji in nacionalnim regulativnim organom pa pomaga pri razširjanju najboljših regulativnih praks tretjim strankam.

Člen 3

Naloge BEREC

1.   Naloge BEREC so:

(a)

dajanje mnenj o osnutkih ukrepov nacionalnih regulativnih organov v zvezi z opredelitvijo trga, določitvijo podjetij s pomembno tržno močjo in naložitvijo pravnih sredstev v skladu s členoma 7 in 7a Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva); sodelovanje z nacionalnimi regulativnimi organi v skladu s členoma 7 in 7a Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(b)	dajanje mnenj o osnutkih priporočil in/ali smernic glede oblike, vsebine in ravni podrobnosti, ki se navedejo v uradnih obvestilih, v skladu s členom 7b Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(c)	posvetovanja glede osnutkov priporočil o upoštevnih trgih izdelkov in storitev v skladu s členom 15 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(d)	dajanje mnenj o osnutkih odločitev glede opredelitev nadnacionalnih trgov v skladu s členom 15 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(e)	pomoč nacionalnim regulativnim organom na njihovo zahtevo v okviru analize ustreznega trga v skladu s členom 16 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(f)	dajanje mnenj o osnutkih odločitev in priporočil o standardizaciji v skladu s členom 19 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(g)	posvetovanja in dajanje mnenj o čezmejnih sporih v skladu s členom 21 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva);

(h)	dajanje mnenj o osnutkih odločitev, s katerimi se nacionalnemu regulativnemu organu dajejo pooblastila za sprejemanje izrednih ukrepov ali se mu to prepoveduje, v skladu s členom 8 Direktive 2002/19/ES (Direktiva o dostopu);

(i)	posvetovanja o osnutkih ukrepov v zvezi z učinkovitim dostopom do številke za klic v sili 112, v skladu s členom 26 Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah);

(j)	posvetovanja o osnutkih ukrepov v zvezi z učinkovitim izvajanjem območja oštevilčenja 116, zlasti dežurne številke 116000 za prijavo pogrešanih otrok, v skladu s členom 27a Direktive 2002/22/ES (Direktiva o univerzalnih storitvah);

(k)	pomoč Komisiji pri posodabljanju Priloge II k Direktivi 2002/19/ES (Direktiva o dostopu), v skladu s členom 9 navedene direktive;

(l)	pomoč nacionalnim regulativnim organom na njihovo zahtevo pri vprašanjih o goljufijah ali zlorabah številskih virov znotraj Skupnosti, zlasti za čezmejne storitve;

(m)	dajanje mnenj z namenom zagotavljanja razvoja skupnih pravil in zahtev za ponudnike čezmejnih poslovnih storitev;

(n)	spremljanje sektorja elektronskih komunikacij ter poročanje o njem, vključno z objavljanjem letnega poročila o napredku v navedenem sektorju.

2.   BEREC lahko na utemeljeno zahtevo Komisije enoglasno odloči, da bo prevzel druge specifične naloge, potrebne za izpolnitev njegove vloge v okviru, opredeljenem v členu 1(2).

3.   Nacionalni regulativni organi in Komisija dosledno upoštevajo mnenja, priporočila, smernice, nasvete ali najboljše prakse s področja regulative, ki jih sprejme BEREC. BEREC se lahko pred izdajo svojega mnenja Komisiji po potrebi posvetuje z ustreznimi nacionalnimi organi za konkurenco.

Člen 4

Sestava in organizacija BEREC

1.   BEREC sestavlja odbor regulatorjev.

2.   Odbor regulatorjev sestavljajo po en član na državo članico, ki je vodja ali imenovan visoki predstavnik nacionalnega regulativnega organa, ki se ustanovi v vsaki državi članici in je prvenstveno odgovoren za vsakdanje spremljanje delovanja trgov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

BEREC pri opravljanju svojih nalog, ki mu jih dodeljuje ta uredba, deluje neodvisno.

Člani odbora regulatorjev ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vlade, od Komisije ali od drugih javnih ali zasebnih subjektov.

Nacionalni regulativni organi imenujejo po enega nadomestnega člana na državo članico.

Komisija je udeležena sestankov BEREC kot opazovalka in je zastopana na ustrezni ravni.

3.   Nacionalni regulativni organi iz držav Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in držav, ki so kandidatke za vstop v Evropsko unijo, imajo status opazovalcev in so zastopani na ustrezni ravni. BEREC lahko povabi tudi druge strokovnjake in opazovalce, da se udeležijo njegovih sej.

4.   Odbor regulatorjev v skladu s poslovnikom BEREC izmed svojih članov imenuje predsednika in podpredsednike. Podpredsedniki avtomatično prevzamejo dolžnosti predsednika, če ta ni zmožen izvajati teh dolžnosti. Mandat predsednika in podpredsednikov traja eno leto.

5.   Brez poseganja v vlogo odbora regulatorjev v zvezi z nalogami predsednika slednji ne zahteva ali sprejema navodil od nobene vlade ali nacionalnih regulativnih organov, od Komisije ali od drugih javnih ali zasebnih subjektov.

6.   Plenarne seje odbora regulatorjev skliče predsednik in potekajo najmanj štirikrat letno kot redne seje. Izredne seje se skličejo na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine članov odbora. Dnevni red seje določi predsednik in se objavi.

7.   Delo BEREC je lahko organizirano v ustrezne strokovne delovne skupine.

8.   Komisija je povabljena na vse plenarne seje odbora regulatorjev.

9.   Odbor regulatorjev sprejema odločitve z dvotretjinsko večino svojih članov, razen če je drugače določeno v tej uredbi, v Okvirni direktivi ali v posebnih direktivah. Vsak član ali njegov nadomestni član ima en glas. Odločitve Odbora regulatorjev se objavijo, v njih pa so navedeni pridržki nacionalnega regulativnega organa, če ta tako zahteva.

10.   Odbor regulatorjev potrdi poslovnik BEREC in ga objavi. Poslovnik določa ureditev glasovanja, vključno s pogoji, pod katerimi lahko en član deluje v imenu drugega, pravila, ki urejajo sklepčnost in roke za obvestila o sejah. Poslovnik poleg tega zagotavlja, da člani odbora regulatorjev pred sestanki vedno prejmejo popolne programe in osnutke predlogov, da lahko predlagajo spremembe še pred glasovanjem. V poslovniku so lahko med drugim določeni tudi postopki za nujno glasovanje.

11.   Urad iz člena 6 zagotovi storitve upravne in strokovne pomoči BEREC.

Člen 5

Naloge odbora regulatorjev

1.   Odbor regulatorjev izpolnjuje naloge BEREC, določene v členu 3, in sprejema vse odločitve v zvezi z opravljanjem njegovih funkcij.

2.   Odbor regulatorjev predhodno odobri prostovoljni finančni prispevek držav članic ali nacionalnih regulativnih organov, naveden v členu 11(1)(b), na naslednji način:

(a)	soglasno, kadar se odločijo prispevati vse države članice ali nacionalni regulativni organi;

(b)	z navadno večino, kadar se več držav članic ali nacionalnih regulativnih organov enoglasno odloči prispevati.

3.   Odbor regulatorjev v imenu BEREC sprejme posebne določbe glede pravice dostopa do dokumentov BEREC v skladu s členom 22.

4.   Odbor regulatorjev po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi v skladu s členom 17 sprejme letni delovni program BEREC pred koncem leta, kateremu sledi leto, na katerega se program nanaša. Odbor regulatorjev takoj po sprejetju posreduje letni delovni program Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

5.   Odbor regulatorjev sprejme letno poročilo o dejavnostih BEREC ter ga vsako leto do 15. junija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Računskemu sodišču. Evropski parlament lahko od predsednika odbora regulatorjev zahteva, da poroča o pomembnih temah glede dejavnosti BEREC.

Člen 6

Urad

1.   Urad se ustanovi kot organ Skupnosti, ki je pravna oseba v skladu s členom 185 Finančne uredbe in točko 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.

2.   Urad pod vodstvom odbora regulatorjev zlasti:

—	zagotavlja storitve kadrovske in upravne podpore BEREC,

—	pridobiva informacije od nacionalnih regulativnih organov ter izmenjuje in posreduje informacije v zvezi z vlogo in nalogami iz členov 2(a) in 3,

—	razširja najboljše regulativne prakse med nacionalnimi regulativnimi organi v skladu s členom 2(a),

—	pomaga predsedniku pri pripravi dela odbora regulatorjev,

—	na zahtevo odbora regulatorjev vzpostavi strokovne delovne skupine in jim zagotovi podporo, potrebno za zagotovitev nemotenega delovanja navedenih skupin.

3.   Urad sestavljata:

(a)	upravljalni odbor;

(b)	upravni vodja.

4.   BEREC ima v vseh državah članicah najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Urad lahko zlasti pridobiva premičnine in nepremičnine ter z njimi razpolaga in je lahko stranka v sodnem postopku.

5.   Urad upravlja upravni vodja, osebje Urada pa je strogo omejeno na število, potrebno za izpolnitev njegovih nalog. Število osebja predlagajo člani upravljalnega odbora in upravni vodja v skladu s členom 11. Vsak predlog za povečanje števila osebja se lahko sprejme le s soglasno odločitvijo upravljalnega odbora.

Člen 7

Upravljalni odbor

1.   Upravljalni odbor sestavljajo po en član na državo članico, ki je vodja ali imenovan visoki predstavnik neodvisnega nacionalnega regulativnega organa, ki se ustanovi v vsaki državi članici in je prvenstveno odgovoren za vsakdanje spremljanje delovanja trgov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ter en član, ki zastopa Komisijo.

Vsak član ima en glas.

Določbe člena 4 se smiselno uporabljajo tudi za upravljalni odbor.

2.   Upravljalni odbor imenuje upravnega vodjo. Predlagani upravni vodja ne sodeluje pri pripravi takšne odločitve ali glasovanju o njej.

3.   Upravljalni odbor upravnemu vodji zagotovi napotke pri izvajanju njegovih nalog.

4.   Upravljalni odbor je pristojen za imenovanje osebja.

5.   Upravljalni odbor pomaga strokovnim delovnim skupinam pri njihovem delu.

Člen 8

Upravni vodja

1.   Upravni vodja je odgovoren upravljalnemu odboru. Upravni vodja pri opravljanju svojih nalog niti ne zahteva niti ne sprejema navodil od držav članic, regulativnih organov, Komisije ali tretjih strani.

2.   Upravnega vodjo imenuje upravljalni odbor preko javnega natečaja na podlagi dosežkov, znanja in izkušenj na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Pred imenovanjem kandidata, ki ga izbere upravljalni odbor, lahko Evropski parlament njegovo ustreznost obravnava v nezavezujočem mnenju. Zato pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi predlaganega kandidata, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov.

3.   Mandat upravnega vodje traja tri leta.

4.   Upravljalni odbor lahko ob upoštevanju poročila o oceni, ki ga pripravi predsednik, in zgolj v primerih, kadar dolžnosti in zahteve BEREC to upravičujejo, enkrat podaljša mandat upravnega vodje za največ tri leta.

Upravljalni odbor obvesti Evropski parlament o svoji nameri, da podaljša mandat upravnega vodje.

Če mandat upravnega vodje ni podaljšan, ta opravlja funkcijo do imenovanja njegovega naslednika.

Člen 9

Naloge upravnega vodje

1.   Upravni vodja je odgovoren za vodenje Urada.

2.   Upravni vodja pomaga pri pripravi delovnega programa odbora regulatorjev, upravljalnega odbora in strokovnih delovnih skupin. Upravni vodja sodeluje pri delu odbora regulatorjev BEREC in upravljalnega odbora brez glasovalne pravice.

3.   Upravni vodja vsako leto pomaga upravljalnemu odboru pri pripravi osnutka delovnega programa Urada za prihodnje leto. Osnutek delovnega programa za naslednje leto se predloži upravljalnemu odboru do 30. junija, upravljalni odbor pa ga sprejme do 30. septembra brez poseganja v končno odločitev Evropskega parlamenta in Sveta (skupaj proračunski organ).

4.   Upravni vodja, pod vodstvom odbora regulatorjev, nadzoruje izvajanje letnega delovnega programa Urada.

5.   Upravni vodja pod nadzorom upravljalnega odbora sprejme vse potrebne ukrepe, zlasti notranja upravna navodila in objavo obvestil, za zagotovitev delovanja Urada v skladu s to uredbo.

6.   Upravni vodja izvaja proračun Urada v skladu s členom 13 pod nadzorom upravljalnega odbora.

7.   Upravni vodja vsako leto pomaga pri pripravi osnutka letnega poročila o dejavnostih BEREC iz člena 5(5).

Člen 10

Osebje

1.   Za osebje Urada, tudi upravnega vodjo, se uporabljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (16) ter pravila, ki so jih za uporabo teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev skupaj sprejele institucije Evropskih skupnosti.

2.   Upravljalni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami iz člena 110 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti.

3.   Podpredsednik upravljalnega odbora izvaja pooblastila, ki jih organu, odgovornemu za imenovanja, podeljujejo Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti, organu, pristojnemu za sklepanje pogodb pa pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti.

4.   Upravljalni odbor lahko sprejme določbe, ki dovoljujejo imenovanje nacionalnih strokovnjakov držav članic, začasno dodeljenih Uradu za največ tri leta.

POGLAVJE III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 11

Proračun Urada

1.   Prihodke in vire Urada sestavljajo predvsem:

(a)	subvencija Skupnosti iz ustreznega razdelka splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji), kot je določil proračunski organ v skladu s točko 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;

(b)

prostovoljni finančni prispevki držav članic ali njihovih nacionalnih regulativnih organov v skladu s členom 5(2). Ti prispevki se uporabljajo za financiranje posameznih enot operativnih izdatkov, kot je opredeljeno v sporazumu, ki ga sklene Urad z državami članicami ali njihovimi nacionalnimi regulativnimi organi v skladu s členom 19(1)(b) Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti (17). Vse države članice zagotovijo, da bodo imeli nacionalni regulativni organi na voljo finančna sredstva, na podlagi katerih bodo lahko sodelovali pri delu Urada. Urad proračunskemu organu pred določitvijo predhodnega predloga splošnega proračuna Evropske unije posreduje ustrezno, posodobljeno in podrobno dokumentacijo o dodeljenih prihodkih iz tega člena.

2.   Odhodki Urada zajemajo odhodke za zaposlene, upravne odhodke, odhodke za infrastrukturo in operativne stroške.

3.   Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

4.   Na podlagi vseh prihodkov in odhodkov se za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, pripravijo napovedi ter se vpišejo v proračun Urada.

5.   Organizacijska in finančna struktura Urada se pregleda pet let po datumu ustanovitve Urada.

Člen 12

Določitev proračuna

1.   Upravni vodja do 15. februarja vsako leto pomaga upravljalnemu odboru pri pripravi predhodnega predloga proračuna, ki zajema pričakovane izdatke za prihodnje proračunsko leto skupaj s seznamom začasnih postavk. Upravljalni odbor vsako leto na podlagi predloga oceni prihodke in odhodke Urada za naslednje proračunsko leto. Upravljalni odbor navedeno oceno, ki vključuje organizacijsko shemo, do 31. marca posreduje Komisiji.

2.   Komisija oceno, skupaj s predhodnim predlogom splošnega proračuna Evropske unije, posreduje proračunskemu organu.

3.   Na podlagi teh ocen Komisija v predhodni predlog splošnega proračuna Evropske unije vključi napovedi, ki se ji zdijo potrebne z vidika organizacijske sheme, in predlaga znesek subvencije.

4.   Proračunski organ sprejme organizacijsko shemo Urada.

5.   Upravljalni odbor pripravi proračun Urada. Proračun začne veljati po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Kadar je to potrebno, se ustrezno prilagodi.

6.   Upravljalni odbor nemudoma obvesti proračunski organ o vseh svojih predvidenih projektih, katerih izvajanje bi lahko imelo večje finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti o vseh projektih, ki se nanašajo na premoženje, kot je najem ali nakup objektov. O tem obvesti Komisijo. Če namerava katera izmed vej proračunskega organa dati mnenje, o tem obvesti upravljalni odbor v dveh tednih po prejemu podatkov o gradbenem projektu. Če ni odgovora, lahko upravljalni odbor nadaljuje z načrtovanimi dejavnostmi.

Člen 13

Izvajanje in nadzor proračuna

1.   Upravni vodja deluje kot odredbodajalec in izvršuje proračun Urada pod nadzorom upravljalnega odbora.

2.   Upravljalni odbor pripravi letno poročilo o dejavnostih Urada in izjavo o zanesljivosti. Ti dokumenti se javno objavijo.

3.   Računovodja Urada do 1. marca po vsakem zaključenem finančnem letu posreduje računovodji Komisije in Računskemu sodišču začasne zaključne račune skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju v zadevnem proračunskem letu. Računovodja Urada do 31. marca naslednjega leta pošlje poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. Računovodja Komisije nato konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

4.   Računovodja Komisije do 31. marca po vsakem zaključenem finančnem letu posreduje začasne zaključne račune Urada Računskemu sodišču, skupaj s poročilom o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v zadevnem proračunskem letu. Poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju v proračunskem letu se predloži tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.   Po prejemu ugotovitev Računskega sodišča o začasnih zaključnih računih Urada v skladu s členom 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 pripravi upravni vodja na lastno odgovornost zaključne račune Urada in jih predloži upravljalnemu odboru za pridobitev mnenja.

6.   Upravljalni odbor predloži mnenje o zaključnih računih Urada.

7.   Upravni vodja te zaključne račune, skupaj z mnenjem upravljalnega odbora, posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču do 1. julija v letu po zaključenem finančnem letu.

8.   Zaključni račun se objavi.

9.   Upravljalni odbor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe do 15. oktobra. Ta odgovor pošlje tudi Evropskemu parlamentu in Komisiji.

10.   Upravljalni odbor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 146(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 predloži vse informacije, potrebne za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno finančno leto.

11.   Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 podeli upravljalnemu odboru razrešnico za izvrševanje proračuna za finančno leto N.

Člen 14

Sistemi notranjega nadzora

Za revizijo Urada je pristojen notranji revizor Komisije.

Člen 15

Finančna pravila

Za Urad se uporablja Uredba (ES, Euratom) št. 2343/2002. Nadaljnja finančna pravila, ki veljajo za Urad, pripravi upravljalni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila lahko odstopajo od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Urada in le ob predhodnem soglasju Komisije.

Člen 16

Ukrepi proti goljufijam

1.   Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (18), uporabljajo brez omejitev.

2.   Urad pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (19), in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v Uradu.

3.   Sklepi o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi nad prejemniki denarnih sredstev Urada in zaposlenimi, odgovornimi za njihovo dodelitev, opravita pregled na kraju samem.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 17

Posvetovanje

Po potrebi se BEREC pred sprejetjem mnenj, najboljših regulativnih praks ali poročil posvetuje z zainteresiranimi stranmi in jim omogoči, da v primernem roku podajo pripombe. Brez poseganja v člen 20 BEREC omogoči, da so rezultati posvetovalnega postopka dostopni javnosti.

Člen 18

Preglednost in odgovornost

BEREC in Urad pri izvajanju svojih dejavnosti zagotavljata visoko raven preglednosti. BEREC in Urad zagotovita, da dobijo javnost in vse zainteresirane strani objektivne, zanesljive in lahko dostopne informacije, predvsem v zvezi z rezultati njunega dela.

Člen 19

Zagotavljanje informacij BEREC in Uradu

Komisija in nacionalni regulativni organi zagotavljajo informacije, ki jih zahtevata BEREC in Urad, da bi lahko izvajala svoje naloge. Te informacije se uporabljajo v skladu s pravili iz člena 5 Direktive 2002/21/ES (Okvirna direktiva).

Člen 20

Zaupnost

Niti BEREC niti Urad, razen v skladu s členom 22, ne objavita informacij, ki jih obdelujeta ali prejmeta in za katere se zahteva zaupna obravnava, niti jih ne razkrijeta tretjim osebam.

Člani odbora regulatorjev in upravljalnega odbora, upravni vodja, zunanji strokovnjaki, vključno s strokovnjaki iz delovnih skupin, in uslužbenci Urada morajo tudi po izteku svojih dolžnosti spoštovati zahteve glede zaupnosti v skladu s členom 287 Pogodbe.

BEREC in Urad v svojih statutih določita praktične rešitve za uporabo pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

Člen 21

Izjava o interesih

Člani odbora regulatorjev in upravljalnega odbora, upravni vodja ter uslužbenci Urada vsako leto podajo izjavo o zavezah in izjavo o interesih, v katerih navedejo, da nimajo nobenih neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Izjave so pisne. Izjave o interesih, ki jih dajo člani odbora regulatorjev in upravljalnega odbora ter upravni vodja, se objavijo.

Člen 22

Dostop do dokumentov

1.   Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (20) se uporablja za dokumente, ki jih hranita BEREC in Urad.

2.   Odbor regulatorjev in upravljalni odbor sprejmeta praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 v šestih mesecih po datumu dejanskega začetka delovanja BEREC oziroma Urada.

3.   Odločitve, sprejete v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali tožbe na Sodišču Evropskih skupnosti, v skladu s pogoji iz členov 195 in 230 Pogodbe.

Člen 23

Privilegiji in imunitete

Za Urad in njegovo osebje velja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

Člen 24

Odgovornost Urada

1.   Pri nepogodbeni odgovornosti Urad v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči organ ali njegovi uslužbenci pri opravljanju svojih nalog. Za reševanje odškodninskih sporov je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.

2.   Osebna finančna in disciplinska odgovornost uslužbencev do Urada je urejena z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za uslužbence Urada.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Ocena in pregled

Komisija v treh letih po začetku delovanja BEREC oziroma Urada objavi ocenjevalno poročilo o izkušnjah, pridobljenih kot rezultat njunega delovanja. Ocenjevalno poročilo vključuje dosežene rezultate in delovne metode BEREC in Urada v povezavi z njunimi cilji, pooblastili in nalogami, ki so za vsakega posebej opredeljeni v tej uredbi in njunih letnih delovnih programih. Ocenjevalno poročilo upošteva stališča zainteresiranih strani tako na ravni Skupnosti kot na nacionalni ravni ter se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament izda mnenje o ocenjevalnem poročilu.

Člen 26

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 224, 30.8.2008, str. 50.

(2)  UL C 257, 9.10.2008, str. 51.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 24. septembra 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 16. februarja 2009 (UL C 75 E, 31.3.2009, str. 67), Stališče Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2009 in Sklep Sveta z dne 26. oktobra 2009.

(4)  UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

(5)  UL L 108, 24.4.2002, str. 7.

(6)  UL L 108, 24.4.2002, str. 21.

(7)  UL L 108, 24.4.2002, str. 51.

(8)  UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(9)  UL L 171, 29.6.2007, str. 32.

(10)  UL L 200, 30.7.2002, str. 38.

(11)  UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

(12)  UL L 198, 27.7.2002, str. 49.

(13)  UL L 202, 30.7.1997, str. 60.

(14)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(15)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(16)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(17)  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(18)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(19)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(20)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

---