a)

dati večji poudarek izvajanju zakonodaje Skupnosti;

b)

podpirati ravnanje v skladu z zakonodajo Skupnosti, predvsem v sektorjih in podjetjih, ki veljajo za ogrožene, in v zvezi s kategorijami najranljivejših delavcev;

c)

prilagajati pravni okvir spremembam na delovnih mestih ter ga poenostavljati;

d)

spodbujati razvoj in izvajanje nacionalnih strategij;

e)

spodbujati spremembe v vedenju delavcev ter tako oblikovati splošno kulturo, ki ceni zdravje in preprečevanje tveganj, ter istočasno spodbujati delodajalce, da sprejmejo pristope, osredotočene na zdravje;

f)

dokončno oblikovati metode za določitev novih možnih tveganj in njihovo oceno;

g)

oceniti izvajanje strategije Skupnosti;

h)

podpirati zdravje in varnost pri delu na mednarodni ravni.

a)

Prednostna naloga nacionalnih strategij bi moralo biti izvajanje svežnja instrumentov, ki zagotavljajo visoko raven skladnosti z zakonodajo, zlasti glede malih in srednjih podjetij (MSP) ter na področjih z visokim tveganjem:

Te strategije bi morale, po potrebi in v skladu s prednostnimi nalogami držav in okoliščinami v njih, obravnavati predvsem demografske spremembe, učinkovitost preventive pri zdravstvenem nadzoru, rehabilitacijo in ponovno vključevanje delavcev ter boljše in bolj učinkovito uveljavljanje in krepitev skladnosti politik.

b)

V nacionalnih strategijah bi si bilo treba prizadevati za določitev izmerljivih ciljev za zmanjšanje pojavljanja poklicnih nesreč in bolezni pri določenih kategorijah delavcev, vrstah podjetij in/ali sektorjev.

c)

Izboljšanje upravnega in institucionalnega regulativnega okvira bo še naprej ključna prednostna naloga na nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti, pri tem pa bo imelo ocenjevanje pomembno vlogo.

d)

Treba je povečati skladnost ustreznih politik, kot sta politiki javnega zdravja in zaposlovanja, s politikama zdravja in varnosti pri delu.

e)

Potrebne so nadaljnje raziskave novih in obstoječih tveganj na delovnem mestu na naslednjih področjih:

f)

Delovna mesta je treba oblikovati tako, da bo zagotovljena zaposljivost delavcev skozi njihovo celotno delovno dobo. Hkrati pa bi morala biti delovna mesta prilagojena posameznim potrebam starejših in invalidnih delavcev.

g)

Spremembe v vedenjskih vzorcih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu je treba spodbujati na vseh stopnjah izobraževanja in na vseh področjih.

h)

Treba je dodatno razviti nove instrumente za merjenje napredka in prizadevanj vseh akterjev na ravni držav in EU, predvsem z uporabo kazalnikov.

i)

Mednarodno sodelovanje je treba pospešiti, prav tako pa je treba še naprej dejavno sodelovati z Mednarodno organizacijo dela, Svetovno zdravstveno organizacijo in drugimi mednarodnimi organizacijami.

a)

priznavanju pomena dobrega dela in načel, na katerih to temelji, tj. pravice in udeležba delavcev, enake možnosti, varnost in varovanje zdravja ter družinam prijazna organizacija dela;

b)

upoštevanju novih izzivov, kot so demografske spremembe in staranje delovne sile, novi trendi zaposlovanja ter novi in naraščajoči tokovi priseljencev v Evropo ter znotraj nje;

c)

d)

ozaveščanju vpletenih o potrebi po rehabilitaciji in ponovni vključitvi delavcev, ki so bili dalj časa odsotni z delovnega mesta zaradi nesreče pri delu, poklicne bolezni ali delovne nezmožnosti;

e)

dodatnih prizadevanjih, tudi gospodarskih vzpodbud, za spreminjanje vedenja, da bi povečali udeleženost v celovitejšem upravljanju zdravja in varnosti v podjetjih;

f)

pozivu Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu, da pospešuje izmenjavo informacij in dobrih praks ter da s pomočjo svojega observatorija tveganj pripravi kakovostne informacije o posebnih izzivih. Več pozornosti bi bilo treba nameniti širšim družbeno-gospodarskim trendom in vplivom.

a)

v sodelovanju s socialnimi partnerji razvijejo in izvajajo skladne nacionalne strategije za zdravje in varnost, prilagojene nacionalnim razmeram, ter da po potrebi s tem v zvezi določijo merljive cilje za nadaljnje znižanje števila nesreč pri delu in pojavljanja poklicnih bolezni, predvsem v dejavnostih, kjer je njihova pojavnost nadpovprečna;

b)

dajo nacionalnim sistemom socialne zaščite in zdravstvenega varstva dejavnejšo vlogo pri izboljševanju preventive ter rehabilitaciji in ponovnem vključevanju delavcev;

c)

preučijo možnosti, ki jih ponujajo Program Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost (PROGRESS), Evropski socialni sklad in drugi skladi Skupnosti za uveljavljanje strategije Skupnosti;

d)

spodbujajo nacionalne raziskovalne centre, da izmenjujejo informacije in sodelujejo pri programih na nacionalni ter evropski ravni ter se pri tem osredotočijo na reševanje problemov in takojšnje posredovanje rezultatov podjetjem, zlasti MSP;

e)

dvigajo raven ozaveščenosti z izboljšanjem obveščanja, usposabljanja in udeležbe delavcev, z zagotavljanjem enostavnih navodil, zlasti za mala podjetja, ter z analiziranjem in razširjanjem primerov dobre prakse, predvsem z mrežnim povezovanjem udeleženih strani na lokalni ravni;

f)

s pobudami za kakovostno delo spodbujajo sistematični pristop za dobro počutje na delu, in sicer zlasti z vključevanjem zdravja in varnosti, vseživljenjskega učenja in enakosti spolov v upravljanje podjetij in vse stopnje izobraževanja;

g)

zagotovijo boljše in učinkovitejše izvrševanje v vseh državah članicah ter ustrezno ukrepajo, da se inšpektoratom za delo zagotovijo primerni viri;

h)

na vse ustrezne načine nadaljujejo izvajanje globalne strategije Mednarodne organizacije dela za varnost in zdravje pri delu, sprejete leta 2003;

i)

posebno pozornost posvetijo novim trendom zaposlovanja, kot so povečanje samozaposlovanja, zunanje izvajanje, sklepanje pogodb s podizvajalci, delavci migranti in napotenimi delavci.

a)

spodbuja varnost in zdravje pri delu s sprejetjem ukrepov, ustreznih glede na spremembe na področju dela;

b)

zagotovi boljše sodelovanje z različnimi organizacijami in odbori ter med njimi samimi, med drugim s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu (SOVZ), Odborom višjih inšpektorjev za delo, Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu in Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, in pri oblikovanju novih politik in zakonodaje s tega področja upošteva stališča teh organizacij in odborov;

c)

še naprej spremlja in podpira izvajanje zakonodaje v vseh državah članicah;

d)

v povezavi s SOVZ in socialnimi partnerji pripravi smernice za uporabo direktiv, predvsem za MSP;

e)

izboljša usklajevanje z drugimi politikami Skupnosti, predvsem glede izdelave in trženja delovne opreme in kemikalij ter glede javnega zdravja, izobraževanja in nediskriminacije;

f)

spodbuja izmenjavo mnenj in izkušenj o nacionalnih strategijah v SOZV;

g)

s podporo SOVZ izboljša izvajanje člena 7 Direktive Sveta 89/391 EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (1), glede kakovosti, obsega in dostopnosti preventivnih storitev;

h)

v tesnem sodelovanju s SOVZ vzpostavi skupno metodologijo za ocenjevanje direktiv o zdravju in varnosti pri delu ter okrepi prizadevanja za nadaljnje izboljšanje in poenostavitev upravnega in regulativnega okvira ob upoštevanju cilja, zastavljenega na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007, in dejavnosti Komisije v zvezi z zmanjšanjem upravnih bremen brez znižanja obstoječe ravni varstva ter ob posvečanju ustrezne pozornosti potrebam mikro podjetij glede na izvajanje te zakonodaje;

i)

zagotovi, da vsa nova zakonodaja, predložena v okviru strategije Skupnosti spoštuje načela za pripravo bolj kakovostnih pravnih aktov, ki jih je izpostavil Evropski svet v Bruslju z dne 8. in 9. marca 2007, in jo zato po potrebi spremlja učinkovita presoja vpliva;

j)

skupaj s SOVZ preuči načine, kako lahko delodajalci sodelujejo, kadar se za isto delovno mesto pogodbe s podizvajalci sklepajo na več ravneh;

k)

sodeluje z zakonodajnimi organi pri vzpostavljanju primernega evropskega statističnega sistema na področju varnosti in zdravja pri delu, ki upošteva različne nacionalne sisteme in ne nalaga dodatnih upravnih bremen.

a)

v okviru sektorskega socialnega dialoga pripravijo pobude in zagotovijo, da imajo predstavniki delavcev več priložnosti za udeležbo pri sistematičnem obvladovanju poklicnih tveganj;

b)

dejavno razširjajo osnovna načela strategije Skupnosti na evropski, nacionalni in regionalni ravni ter na ravni posameznih podjetij;

c)

dejavno sodelujejo z organi svojih držav pri razvijanju in izvajanju nacionalnih strategij za zdravje in varnost pri delu;

d)

na delovnih mestih podpirajo natančno uporabo načel za preprečevanje poklicnih tveganj in skrbijo za obveščanje v zvezi s tem;

e)

nadaljujejo pogajanja o preprečevanju nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu in še naprej upoštevajo oceno izvajanja evropskega okvirnega sporazuma o stresu, povezanem z delom;

f)

na nacionalni ravni ter na ravni Skupnosti okrepijo tehnično pomoč predstavnikom delavcev, odgovornim za zdravje in varnost, in delodajalcem, predvsem malim in srednjim podjetjem, ter njihovo usposabljanje.