30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 401/1

(1)

Direktiva 89/398/EGS zadeva živila za posebne prehranske namene. Posebne določbe, ki se uporabljajo za nekatere skupine živil za posebne prehranske namene, so določene s posebnimi direktivami.

(2)

Direktiva Komisije 91/321/EGS z dne 14. maja 1991 o začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke (2) je posebna direktiva, sprejeta v skladu z Direktivo 89/398/EGS. Navedena direktiva je bila večkrat znatno spremenjena (3). Ker so predvidene nadaljnje spremembe, jo je treba zaradi jasnosti preoblikovati.

(3)

Glede na razprave v okviru mednarodnih forumov, zlasti Codex Alimentariusa, v zvezi s časom uvedbe dopolnilnih živil v prehrano za dojenčke je primerno spremeniti sedanje opredelitve začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke in nekatere določbe o označevanju nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke v Direktivi 91/321/EGS.

(4)

Začetne formule za dojenčke so edina pripravljena živila, ki v celoti zadovoljujejo prehranske potrebe dojenčkov v prvih mesecih življenja do uvedbe ustrezne dopolnilne hrane. Za varovanje zdravja teh dojenčkov je treba zagotoviti, da so edini proizvodi, s katerimi se trguje kot s primernimi za tako uporabo v navedenem obdobju, začetne formule za dojenčke.

(5)

Osnovna sestava začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke mora zadovoljevati prehranske potrebe zdravih dojenčkov, kakor jih opredeljujejo splošno sprejeta znanstvena spoznanja.

(6)

Zahteve v zvezi z osnovno sestavo začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke morajo zajemati podrobne določbe o vsebnosti beljakovin. Ne glede na to, da so se za izračun vsebnosti beljakovin iz vsebnosti dušika iz različnih virov beljakovin tradicionalno uporabljali različni primerni pretvorbeni faktorji, znanstveniki v zadnjem času svetujejo, da je za posebne namene izračuna vsebnosti beljakovin v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke primerno uporabiti enoten pretvorbeni faktor, prilagojen tem proizvodom. Ker so začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule za dojenčke in majhne otroke visoko razviti proizvodi, sestavljeni posebej za svojo namembnost, je treba določiti dodatne osnovne zahteve glede beljakovin, vključno z najnižjimi in najvišjimi mejnimi vrednostmi beljakovin ter najnižjimi mejnimi vrednostmi določenih aminokislin. Zahteve glede beljakovin, določene v tej direktivi, bi se morale nanašati na končne proizvode kot take, pripravljene za uživanje.

(7)

Na podlagi teh spoznanj je že mogoče določiti osnovno sestavo začetnih in nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke, ki so izdelane samo iz beljakovin kravjega mleka, sojinih beljakovin ali iz mešanice, ter začetnih formul za dojenčke, ki temeljijo na beljakovinskih hidrolizatih. To ne velja za pripravke, ki so v celoti ali delno izdelani iz drugih virov beljakovin. Zato bo treba za take proizvode, če bo potrebno, naknadno sprejeti posebne predpise.

(8)

Pomembno je, da so sestavine, uporabljene za izdelavo začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke, primerne za posebne prehranske namene za dojenčke in da se njihova primernost po potrebi dokaže z ustreznimi študijami. Navodila za zasnovo in izvedbo ustreznih študij so objavile strokovne znanstvene skupine, kot so Znanstveni odbor za hrano, Odbor za medicinske vidike glede prehranske politike Združenega kraljestva in Evropsko društvo za pediatrično gastroentrologijo, hepatologijo in prehrano. Taka navodila je treba upoštevati pri uvedbi sestavin v začetne formule za dojenčke ali nadaljevalne formule za dojenčke in majhne otroke.

(9)

Številne snovi, ki se smejo uporabljati za izdelavo začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul za dojenčke in majhne otroke, se smejo v živilih uporabiti tudi kot aditivi za živila. V tem smislu so merila čistosti že sprejeta ali pa jih je treba sprejeti na ravni Skupnosti v skladu z Direktivo Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi (4). Ta merila čistosti je treba uporabiti za navedene snovi ne glede na namen njihove uporabe v živilih.

(10)

Dokler se ne sprejmejo merila čistosti za snovi, za katere taka merila na ravni Skupnosti še niso bila sprejeta, in da se zagotovi visoka stopnja zaščite javnega zdravja, je treba uporabljati splošno sprejemljiva merila čistosti, ki jih priporočajo mednarodne organizacije ali agencije, kot sta Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive za živila (JECFA) in Evropska farmakopeja (EUP). Poleg tega se državam članicam dovoli, da obdržijo nacionalne predpise, ki določajo strožja merila čistosti.

(11)

Glede na posebno naravo začetne formule za dojenčke so organom za spremljanje in nadzor ob običajnih sredstvih na voljo še dodatna sredstva, ki lahko omogočijo učinkovito spremljanje teh proizvodov.

(12)

Začetne formule, temelječe na beljakovinskih hidrolizatih, se ločijo od polelementarnih dietetičnih proizvodov, ki temeljijo na visokem deležu hidrolizatov, v uporabi za prehrano pri diagnosticiranih medicinskih stanjih, ki niso urejena s to direktivo.

(13)

Ta direktiva odraža sedanja spoznanja o zadevnih proizvodih. Da bi omogočili upoštevanje inovacij na podlagi znanstvenega in tehničnega napredka, je treba o vseh spremembah odločiti po postopku iz člena 13(2) Direktive 89/398/EGS.

(14)

Mejne vrednosti ostankov pesticidov, določene v ustrezni zakonodaji Skupnosti, zlasti v Direktivi Sveta 76/895/EGS z dne 23. novembra 1976 o določanju mejnih vrednosti ostankov pesticidov v in na sadju in zelenjavi (5), v Direktivi Sveta 86/362/EGS z dne 24. julija 1986 o določanju mejnih vrednosti ostankov pesticidov v žitih in na njih (6), v Direktivi Sveta 86/363/EGS z dne 24. julija 1986 o določitvi mejnih vrednosti ostankov pesticidov v živilih živalskega izvora in na njih (7), ter v Direktivi Sveta 90/642/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi mejnih vrednosti ostankov pesticidov v nekaterih proizvodih rastlinskega izvora, vključno s sadjem in zelenjavo, in na njih (8), je treba uporabljati brez poseganja v posebne določbe iz te direktive.

(15)

Previdnostno načelo iz člena 7 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (9), ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Skupnosti, kadar so ustrezni znanstveni dokazi nezadostni, omogoča, da Skupnost do izvedbe dodatne ocene tveganja in pregleda ukrepov v primernem času sprejme začasne ukrepe na podlagi razpoložljivih ustreznih informacij.

(16)

Na podlagi obeh mnenj, ki jih je dal Strokovni odbor za prehrano 19. septembra 1997 in 4. junija 1998, zdaj obstaja dvom, ki zadeva ustreznost obstoječih vrednosti sprejemljivega dnevnega vnosa (ADI) pesticidov in ostankov pesticidov za varovanje zdravja dojenčkov in majhnih otrok. Kar zadeva živila za posebne prehranske namene, ki so namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, je torej primerno, da se sprejme zelo nizka skupna mejna vrednost za vse pesticide. Ta zelo nizka skupna mejna vrednost naj bo določena pri 0,01 mg/kg, kar je v praksi običajno najmanjša vrednost zaznavanja.

(17)

Za ostanke pesticidov je treba zahtevati stroge omejitve. S skrbno izbiro surovin in glede na to, da se začetne in nadaljevalne formule za dojenčke in majhne otroke obsežno predelujejo med proizvodnjo, je možno izdelati proizvode, ki vsebujejo zelo majhne količine ostankov pesticidov. Vendar pomeni pri majhnem številu pesticidov ali presnovnih produktov pesticidov tudi mejna vrednost ostanka 0,01 mg/kg, v najslabših pogojih vnosa, za dojenčke in majhne otroke presežek ADI. To zadeva pesticide in presnovne produkte pesticidov, katerih ADI je nižji od 0,0005 mg/kg telesne mase.

(18)

Ta direktiva bi morala uvesti načelo prepovedi uporabe teh pesticidov pri pridelavi kmetijskih proizvodov, namenjenih za proizvodnjo začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul. S to prepovedjo pa vendarle ni zagotovljeno, da proizvodi ne vsebujejo tovrstnih pesticidov, ker nekateri pesticidi onesnažujejo okolje, njihove ostanke pa je mogoče najti v zadevnih proizvodih.

(19)

Večina pesticidov, katerih ADI je nižji od 0,0005 mg/kg telesne mase, je v Skupnosti že prepovedana. Prepovedanih pesticidov se z najsodobnejšimi analiznimi metodami ne sme zaznati v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah. Nekateri pesticidi pa se počasi razgrajujejo in še vedno onesnažujejo okolje. Zato so lahko prisotni v začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah, četudi se niso uporabljali. Zaradi nadzora bi bil potreben usklajen pristop.

(20)

Do odločitve Komisije o tem, ali dovoljeni pesticidi izpolnjujejo varnostne zahteve iz člena 5 Direktive Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (10), je treba njihovo nadaljnjo uporabo dovoliti, dokler so njihovi ostanki v skladu z mejnimi vrednostmi ostankov, določenimi v tej direktivi. Slednje bi bilo treba določiti na ravneh, ki zagotavljajo, da pri dojenčkih in majhnih otrocih tudi v najslabših pogojih vnosa ne bo presežen ustrezni ADI.

(21)

Priloge k tej direktivi v zvezi s pesticidi je treba po zaključku programa pregledovanja, izvedenega v skladu z Direktivo 91/414/EGS, spremeniti.

(22)

Na podlagi člena 7(1) Direktive 89/398/EGS veljajo za proizvode, ki jih zajema ta direktiva, splošna pravila, ki jih določa Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (11). Ta direktiva sprejema in razširja dopolnila in izjeme k tem splošnim pravilom, kjer je to primerno, da bi spodbujala in ščitila dojenje.

(23)

Zlasti glede na naravo in namen proizvodov, zajetih s to direktivo, je na teh proizvodih treba označiti hranilno vrednost, ki prikazuje energijsko vrednost in vsebnost glavnih hranil. Po drugi strani je treba opredeliti način uporabe, da bi preprečili neprimerno uporabo, ki bi lahko škodila zdravju dojenčkov, v skladu s točko 9 člena 3(1) in členom 11(2) Direktive 2000/13/ES.

(24)

Glede na naravo začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul je treba pojasniti določbe za označevanje hranilne vrednosti, da bi se izognili vsem težavam, ki bi lahko nastale ob uporabi druge ustrezne zakonodaje Skupnosti.

(25)

Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah za živila (12) določa pravila in pogoje za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev v zvezi z živili. Vendar je v členu 1(5) navedene uredbe navedeno, da se uporablja brez poseganja, zlasti v Direktivo 89/398/EGS in direktive, sprejete v zvezi z živili za posebne prehranske namene.

(26)

Primerno je določiti posebne pogoje za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev za začetne formule za dojenčke v tej direktivi. Da bi zagotovili objektivne in znanstveno preverjene informacije in določili seznam odobrenih trditev, je treba v zvezi s tem opredeliti pogoje, pod katerimi so prehranske in zdravstvene trditve dopustne. V skladu s tretjim pododstavkom člena 4(1) Direktive 89/398/EGS je treba po posvetovanju z Agencijo sprejeti spremembo seznama prehranskih in zdravstvenih trditev.

(27)

V prizadevanju, da bi bolje varovali zdravje dojenčkov, morajo biti predpisi o sestavi, označevanju in oglaševanju, ki jih določa ta direktiva, v skladu z načeli in cilji Mednarodnega kodeksa za trženje nadomestkov za materino mleko, sprejetega na 34. svetovnem zdravstvenem srečanju, ob upoštevanju posebnih pravnih in dejanskih razmer v Skupnosti.

(28)

Glede na pomembno vlogo, ki jo imajo informacije o hranjenju dojenčkov, ko noseče ženske in matere dojenčkov izbirajo vrsto prehrane za svoje otroke, je potrebno, da države članice sprejmejo primerne ukrepe, da te informacije zagotovijo ustrezno uporabo navedenih proizvodov in niso v nasprotju s spodbujanjem dojenja.

(29)

Ta direktiva ne obravnava pogojev prodaje publikacij, ki so specializirane za izdelke za nego dojenčkov, in strokovnih publikacij.

(30)

Direktiva Komisije 1999/21/ES z dne 25. marca 1999 o živilih za posebne zdravstvene namene (13) določa zahteve glede sestave in označevanja živil za posebne zdravstvene namene. Priloga k navedeni direktivi določa vrednosti za mineralne snovi v prehransko popolnih živilih, namenjenih za prehrano dojenčkov. Glede najnižje vsebnosti mangana v živilih, namenjenih za prehrano dojenčkov, so na voljo novi znanstveni nasveti. Zato je primerno spremeniti vsebnost mangana v živilih za posebne zdravstvene namene za dojenčke, določene v navedeni prilogi. Direktivo 1999/21/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(31)

Zaradi specifične narave živil za posebne zdravstvene namene za dojenčke in potrebe po oceni novega oblikovanja takih proizvodov zahtevajo proizvajalci daljše obdobje za prilagoditev svojih proizvodov na osnovno sestavo, ki izhaja iz novih zahtev, določenih v tej direktivi.

(32)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo se mora omejiti na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s prejšnjo direktivo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb je določena s prejšnjo direktivo.

(33)

Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv, določenih v delu B Priloge X, v nacionalno zakonodajo.

(34)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

(a)

„dojenčki“ pomeni otroci, mlajši od dvanajstih mesecev;

(b)

„majhni otroci“ pomeni otroci, stari od enega do treh let;

(c)

„začetne formule za dojenčke“ pomeni živila za posebne prehranske namene za dojenčke v prvih mesecih življenja, ki same po sebi popolnoma zadovoljujejo prehranske potrebe takih dojenčkov do uvedbe ustrezne dopolnilne hrane;

(d)

„nadaljevalne formule za dojenčke in majhne otroke“ pomeni živila za posebne prehranske namene za dojenčke, takrat ko se začne uvajati ustrezna dopolnilna hrana in predstavljajo pretežni tekoči del vse bolj raznolike prehrane takih dojenčkov;

(e)

„ostanek pesticida“ pomeni ostanek fitofarmacevtskega sredstva, kakor je opredeljeno v točki 1 člena 2 Direktive 91/414/EGS, v začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke, vključno z njegovimi presnovki in razkrojnimi ali reakcijskimi produkti.

(a)

mineralnih snoveh;

(b)

vitaminih;

(c)

aminokislinah in drugih dušikovih spojinah;

(d)

drugih sestavinah, ki imajo poseben prehranski namen.

(a)

da se pesticidi, navedeni v Preglednici 1 Priloge VIII, niso uporabljali, če njihovi ostanki ne presegajo mejne vrednosti 0,003 mg/kg. Ta raven, ki se šteje za mejo določanja analizne metode, se redno pregleduje glede na tehnični napredek;

(b)

da se pesticidi, navedeni v Preglednici 2 Priloge VIII, niso uporabljali, če njihovi ostanki ne presegajo mejne vrednosti 0,003 mg/kg. Ta raven se redno pregleduje z vidika podatkov o okoljski onesnaženosti.

—

v bolgarščini:„храни за кърмачета“ in „преходни храни“,

—

v španščini:„Preparado para lactantes“ in „Preparado de continuación“,

—

v češčini:„počáteční kojenecká výživa“ in „pokračovací kojenecká výživa“,

—

v danščini:„Modermælkserstatning“ in „Tilskudsblanding“,

—

v nemščini:„Säuglingsanfangsnahrung“ in „Folgenahrung“,

—

v estonščini:„imiku piimasegu“ in „jätkupiimasegu“,

—

v grščini:„Παρασκεύασμα για βρέφη“ in „Παρασκεύασμα δεύτερης βρεφικής ηλικίας“,

—

v angleščini:„infant formula“ in „follow-on formula“,

—

v francoščini:„Préparation pour nourrissons“ in „Préparation de suite“,

—

v italijanščini:„Alimento per lattanti“ in „Alimento di proseguimento“,

—

v latvijščini:„Mākslīgais maisījums zīdaiņiem“ in „Mākslīgais papildu ēdināšanas maisījums zīdaiņiem“,

—

v litovščini:„mišinys kūdikiams iki papildomo maitinimo įvedimo“ in „mišinys kūdikiams, įvedus papildomą maitinimą“,

—

v madžarščini:„anyatej-helyettesítő tápszer“ in „anyatej-kiegészítő tápszer“,

—

v malteščini:„formula tat-trabi“ in „formula tal-prosegwiment“,

—

v nizozemščini:„Volledige zuigelingenvoeding“ in „Opvolgzuigelingenvoeding“,

—

v poljščini:„preparat do początkowego żywienia niemowląt“ in „preparat do dalszego żywienia niemowląt“,

—

v portugalščini:„Fórmula para lactentes“ in „Fórmula de transição“,

—

v romunščini:„preparate pentru sugari“ in „preparate pentru copii de vârstă mică“,

—

v slovaščini:„počiatočná dojčenská výživa“ in „následná dojčenská výživa“,

—

v slovenščini:„začetna formula za dojenčke“ in „nadaljevalna formula za dojenčke in majhne otroke“,

—

v finščini:„Äidinmaidonkorvike“ in „Vieroitusvalmiste“,

—

v švedščini:„Modersmjölksersättning“ in „Tillskottsnäring“.

—

v bolgarščini:„млека за кърмачета“ in „преходни млека“,

—

v španščini:„Leche para lactantes“ in „Leche de continuación“,

—

v češčini:„počáteční mléčná kojenecká výživa“ in „pokračovací mléčná kojenecká výživa“,

—

v danščini:„Modermælkserstatning udelukkende baseret på mælk“ in „Tilskudsblanding udelukkende baseret på mælk“,

—

v nemščini:„Säuglingsmilchnahrung“ in „Folgemilch“,

—

v estonščini:„Piimal põhinev imiku piimasegu“ in „Piimal põhinev jätkupiimasegu“,

—

v grščini:„Γάλα για βρέφη“ in „Γάλα δεύτερης βρεφικής ηλικίας“,

—

v angleščini:„infant milk“ in „follow-on milk“,

—

v francoščini:„Lait pour nourrissons“ in „Lait de suite“,

—

v italijanščini:„Latte per lattanti“ in „Latte di proseguimento“,

—

v latvijščini:„Mākslīgais piena maisījums zīdaiņiem“ in „Mākslīgais papildu ēdināšanas piena maisījums zīdaiņiem“,

—

v litovščini:„pieno mišinys kūdikiams iki papildomo maitinimo įvedimo“ in „pieno mišinys kūdikiams įvedus papildomą maitinimą“,

—

v madžarščini:„tejalapú anyatej-helyettesítő tápszer“ in „tejalapú anyatej-kiegészítő tápszer“,

—

v malteščini:„ħalib tat-trabi“ in „ħalib tal-prosegwiment“,

—

v nizozemščini:„Volledige zuigelingenvoeding op basis van melk“ ali „Zuigelingenmelk“ in „Opvolgmelk“,

—

v poljščini:„mleko początkowe“ in „mleko następne“,

—

v portugalščini:„Leite para lactentes“ in „Leite de transição“,

—

v romunščini:„lapte pentru sugari“ in „lapte pentru copii de vârstă mică“,

—

v slovaščini:„počiatočná dojčenská mliečna výživa“ in „následná dojčenská mliečna výživa“,

—

v slovenščini:„začetno mleko za dojenčke“ in „nadaljevalno mleko za dojenčke in majhne otroke“,

—

v finščini:„Maitopohjainen äidinmaidonkorvike“ in „Maitopohjainen vieroitusvalmiste“,

—

v švedščini:„Modersmjölksersättning uteslutande baserad på mjölk“ in „Tillskottsnäring uteslutande baserad på mjölk“.

(a)

pri začetnih formulah za dojenčke navedba, da je proizvod primeren za posebne prehranske namene za dojenčke od rojstva, kadar jih matere ne dojijo;

(b)

pri nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke navedba, da je proizvod primeren samo za posebne prehranske namene za dojenčke, starejše od šestih mesecev, da je lahko le del raznolike prehrane, da se ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko v prvih šestih mesecih življenja in da se odločitev o začetku uporabe dopolnilne hrane, vključno z vsakršno izjemo do šestega meseca starosti, sprejme samo po nasvetu neodvisnih medicinskih, prehranskih, farmacevtskih in drugih strokovnjakov za nego matere in otroka, ob upoštevanju individualnih posebnih potreb za rast in razvoj dojenčka;

(c)

pri začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah izkoristljiva energijska vrednost, izražena v kJ in kcal, in vsebnost beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, izražena v številčni obliki na 100 ml gotovega obroka;

(d)

pri začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah povprečna količina vsake mineralne snovi in vsakega vitamina, navedenega v prilogah I oziroma II, in po potrebi holina, inozitola in karnitina, izraženih v številčni obliki na 100 ml obroka pripravljenega za uživanje;

(e)

pri začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah navodila za pravilno pripravo, shranjevanje in odstranjevanje izdelka in opozorilo pred tveganji za zdravje pri nepravilni pripravi in shranjevanju.

(a)

pri začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke količinsko izražene povprečne količine hranljivih snovi, navedenih v Prilogi III, na 100 ml gotovega obroka, če takšna navedba ni zajeta že v določbi odstavka 1(d) tega člena;

(b)

pri nadaljevalnih formulah poleg številčnih navedb tudi navedbe o vitaminih in mineralnih snoveh iz Priloge VII, na 100 ml gotovega obroka, izražene kot odstotek tam prikazanih priporočenih vrednosti.

(a)

navedbo o večvrednosti dojenja;

(b)

navedbo, ki priporoča, da se proizvod uporablja samo po nasvetu neodvisnih medicinskih, prehranskih, farmacevtskih in drugih strokovnjakov za nego matere in otroka.

(a)

predstavljanje zadevnih proizvodov, zlasti njihove oblike, videza ali pakiranja, uporabljenih materialov za pakiranje, načina, kako so razvrščeni in razstavljeni;

(b)

oglaševanje.

(a)

o prednostih in večvrednosti dojenja;

(b)

o prehrani mater in pripravi na dojenje ter ohranjanje dojenja;

(c)

o možnih negativnih učinkih uvedbe delnega hranjenja po steklenički na dojenje;

(d)

o težavnosti spremembe odločitve o nedojenju;

(e)

o pravilni uporabi začetnih formul za dojenčke, kadar je to potrebno.

—

da se najkasneje z dnem 1. januarjem 2008 dovoli promet s proizvodi, ki so v skladu s to direktivo,

—

da se brez poseganja v člen 17 z dnem 31. decembrom 2009 prepove promet s proizvodi, ki niso v skladu s to direktivo.