21.12.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 335/13

(1)

V skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004, mora Komisija določiti skupne zahteve za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa po vsej Skupnosti. Uredba, ki se neposredno uporablja je najustreznejše sredstvo za ta namen.

(2)

Izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa znotraj Skupnosti morajo certificirati države članice. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki izpolnjujejo skupne zahteve, morajo prejeti dovoljenje v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 550/2004. Tisti izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, ki lahko obratujejo brez dovoljenja, si morajo prizadevati za zagotovitev največje možne skladnosti s skupnimi zahtevami glede na njihov pravni status.

(3)

Uporaba skupnih zahtev, določenih v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 550/2004, ne sme posegati v suverenost držav članic nad njihovim zračnim prostorom in zahteve držav članic v zvezi z javnim redom, javno varnostjo in obrambnimi zadevami, kot je določeno v členu 13 Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (2). Skupne zahteve ne smejo vključevati vojaških dejavnosti in usposabljanja v okviru področja uporabe člena 1(2) Uredbe (ES) št. 549/2004.

(4)

Opredelitev skupnih zahtev za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa mora ustrezno upoštevati pravni položaj izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v državah članicah. Ob tem, ko dejavnosti organizacije niso le izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa, se skupne zahteve, ki se določijo v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 550/2004, ne smejo uporabljati za takšne druge dejavnosti in za sredstva, dodeljena za dejavnosti zunaj izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa, razen če ni določeno drugače.

(5)

Uporaba skupnih zahtev za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa mora biti sorazmerna s tveganjem, povezanim s posebnimi lastnostmi vsake službe, kot sta število ter/ali vrsta in značilnosti postopkov zračnega prometa. Če se nekateri izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa odločijo, da ne izkoristijo priložnosti za izvajanje čezmejnih služb in se zato odpovejo pravici do vzajemnega priznavanja znotraj enotnega evropskega neba, mora biti nacionalni nadzorni organ pooblaščen, da tem izvajalcem na sorazmeren način omogoči upoštevanje nekaterih splošnih zahtev za izvajanje navigacijskih služb oziroma nekaterih posebnih zahtev za izvajanje služb zračnega prometa. Zato morajo pogoji, priloženi dovoljenju, izražati vrsto in obseg odstopanja.

(6)

Da se zagotovi pravilno delovanje sistema certificiranja, morajo države članice Komisiji predložiti vse ustrezne podatke o odstopanjih, ki jih v zvezi z njihovimi letnimi poročili odobri njihov nacionalni nadzorni organ.

(7)

Ni nujno, da za različne vrste navigacijskih služb zračnega prometa veljajo enake zahteve. Zato je treba skupne zahteve prilagoditi posebnim lastnostim vsake vrste službe.

(8)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo imeti dokazilo skladnosti za čas veljavnosti dovoljenja in za vse obravnavane službe.

(9)

Da se zagotovi učinkovita uporaba skupnih zahtev, se mora vzpostaviti sistem rednega pregledovanja ter nadzorovanja skladnosti s temi skupnimi zahtevami in pogoji iz dovoljenja. Nacionalni nadzorni organ mora letno pred izdajo dovoljenja preučiti ustreznost izvajalca in oceniti stalno skladnost izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki jih certificira. Zato mora vzpostaviti in vsako leto posodabljati okvirni inšpekcijski program, ki vključuje vse certificirane izvajalce, na podlagi ocenitve tveganja. Program mora omogočati pregled vseh ustreznih delov izvajalcev navigacijskih služb v razumnem časovnem okviru. Pri ocenjevanju skladnosti pooblaščenih izvajalcev služb zračnega prometa in meteoroloških služb mora imeti nacionalni nadzorni organ pravico do preverjanja ustreznih zahtev, ki izvirajo iz mednarodnih obveznosti zadevne države članice.

(10)

Medsebojni pregledi nacionalnih nadzornih organov morajo poglobiti skupni pristop k nadzoru izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa po vsej Skupnosti. Komisija mora, v sodelovanju z državami članicami, poskrbeti za te medsebojne preglede, ki morajo biti usklajeni z dejavnostmi v okviru Eurocontrolovega Programa ESARR za spremljanje in podporo izvajanja (EPSPI) in Revizijskega programa za splošni nadzor varnosti (RPSNV), ki ga izvaja Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). S tem se bo izognilo podvajanju dela. Da se med medsebojnim pregledom omogoči izmenjava izkušenj in najboljša praksa, morajo državni strokovnjaki po možnosti izhajati iz nacionalnega nadzornega organa ali priznane organizacije.

(11)

Eurocontrol je sestavil varnostne predpise (ESARR), ki so najbolj pomembni za varno izvajanje služb zračnega prometa. V skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004 mora Komisija prepoznati in sprejeti ustrezne določbe ESARR 3 o uporabi sistemov obvladovanja varnosti s strani izvajalcev služb vodenja zračnega prometa (VZP), ESARR 4 o oceni in ublažitvi tveganja pri VZP ter ESARR 5 o osebju služb VZP, zahtevah za tehnično vodstvo in osebje, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo obratovanja. V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 550/2004 je Komisija predstavila predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dovoljenju Skupnosti za delo kontrolorja zračnega prometa (3), ki pokriva določbe varnostnega predpisa ESARR 5 za kontrolorje zračnega prometa. Zato ni primerno, da se v tej uredbi te določbe ponovijo. Vseeno je treba vključiti določbe, ki zavezujejo nacionalni nadzorni organ, da ta preveri, ali ima osebje izvajalca služb zračnega prometa, še posebno kontrolorji zračnega prometa, ustrezna spričevala, če je to potrebno.

(12)

Ni primerno, da se v tej uredbi ponovijo določbe ESSAR 2 o poročanju in oceni dogodkov v zvezi z varnostjo pri VZP iz Direktive Sveta 94/56/ES z dne 21. novembra 1994 o določitvi temeljnih načel za vodenje preiskav nesreč in incidentov v civilnem letalstvu (4) ter Direktive 2003/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2003 o poročanju o dogodkih v civilnem letalstvu (5). Vseeno morajo nove določbe o dogodkih v zvezi z varnostjo uvesti, da nacionalni nadzorni organ preveri, ali izvajalec služb zračnega prometa in tudi izvajalec služb v zvezi s komunikacijo, navigacijo in nadziranjem upoštevata zahtevano ureditev za vključitev poročanja in ocene takšnih dogodkov v zvezi z varnostjo. Ustrezne določbe ESARR 1 o nadzoru varnosti pri VZP in ESARR 6 o programski opremi pri sistemih VZP morajo biti prepoznane in sprejete v posebnih predpisih Skupnosti.

(13)

Še zlasti je treba priznati, da je prvič, obvladovanje varnosti tista funkcija služb zračnega prometa, ki zagotavlja, da so bila prepoznana, ocenjena in zadostno ublažena vsa varnostna tveganja ter drugič, da bo formalen in sistematičen pristop k varnemu upravljanju na viden in sledljiv način čim bolj povečal varnostne koristi. Komisija mora posodobiti in nadalje natančneje določiti varnostne zahteve, ki se uporabljajo za službe zračnega prometa te uredbe, da se zagotovi največja mogoča raven varnosti brez poseganja v prihodnjo vlogo Evropske agencije za varnost v letalstvu na tem področju.

(14)

Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa morajo delovati v skladu z ustreznimi standardi ICAO. Za olajšanje čezmejnega izvajanja služb morajo države članice in Komisija, v tesnem sodelovanju z Eurocontrolom, poskušati čim bolj zmanjšati razlike med državami članicami pri uporabi standardov ICAO na področju navigacijskih služb zračnega prometa, da se doseže skupni niz standardov med državami članicami znotraj enotnega evropskega neba in še zlasti za razvoj skupnih pravil zračnega prometa.

(15)

Različni državni sporazumi v zvezi z odgovornostjo izvajalcem navigacijskih služb zračnega prometa ne smejo preprečiti sodelovanja v sporazumih o izvajanju čezmejnih služb, potem ko so uredili kritje izgub pri škodi, ki izvira iz odgovornosti v skladu z veljavnim pravom. Uporabljena metoda mora biti v skladu z nacionalnimi pravnimi zahtevami. Države članice, ki omogočajo izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa v vsem ali delnem zračnem prostoru, za katerega so odgovorne, brez certificiranja v skladu z Uredbo (ES) št. 550/2004, morajo kriti odgovornosti teh izvajalcev.

(16)

Medtem ko varnostni predpis ESARR 4 opredeljuje najvišjo sprejemljivo verjetnost za neposredno prispevanje VZP k nesrečam v regiji, ki jo pokriva Evropska konferenca civilnega letalstva, najvišje sprejemljive verjetnosti za vse stopnje resnosti še niso bile določene. Države članice in Komisija morajo, skupaj z Eurocontrolom, dopolniti in posodobiti te verjetnosti ter razviti mehanizme za njihovo uporabo v različnih okoljih.

(17)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za enotno nebo, ustanovljenega s členom 5 Uredbe (ES) št. 549/2004 –

(a)

druge dejavnosti, razen izvajanja služb zračnega prometa, ki jih opravlja izvajalec;

(b)

sredstva, dodeljena za dejavnosti zunaj izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa.

(a)

ESARR 3 o uporabi sistemov obvladovanja varnosti s strani izvajalcev služb vodenja zračnega prometa (VZP) z dne 17. julija 2000;

(b)

ESARR 4 o oceni in ublažitvi tveganja pri vodenju zračnega prometa z dne 5. aprila 2001;

(c)

ESARR 5 o osebju služb VZP, zahtevah za tehnično vodstvo in osebje, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo obratovanja, z dne 11. aprila 2002.

(a)

„delo v zraku“ pomeni dejavnost zrakoplova, v kateri se zrakoplov uporablja za specializirane storitve, na primer za kmetijstvo, gradbeništvo, fotografiranje, geodetske storitve, opazovanje in patruljiranje, iskanje in reševanje ali oglaševanje v zraku;

(b)

„komercialni zračni promet“ pomeni kakršno koli dejavnost zrakoplova, ki vključuje prevoz potnikov, tovora ali pošte za najem ali plačilo;

(c)

„funkcionalni sistem“ pomeni združitev sistemov, postopkov in človeških virov za izvajanje funkcij v zvezi z vodenjem zračnega prometa;

(d)

„splošno letalstvo“ pomeni kakršno koli dejavnost civilnega letalstva, razen rednega zračnega prevoza in čarterskega zračnega prevoza za najem ali plačilo;

(e)

„nacionalni nadzorni organ“ pomeni organ ali organe, ki jih imenujejo ali ustanovijo države članice kot svoj nacionalni organ v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 549/2004;

(f)

„nevarnost“ pomeni vsako stanje, dogodek ali okoliščino, ki bi lahko povzročili nesrečo;

(g)

„izvajalska organizacija“ pomeni organizacijo, ki je odgovorna za izvajanje tehničnega vodstva in služb, ki podpirajo zračni promet, komunikacijo, navigacijo ali nadziranje;

(h)

„tveganje“ pomeni združitev skupne verjetnosti ali pogostnosti pojavljanja škodljivih učinkov, ki so posledica nevarnosti, in resnosti teh učinkov;

(i)

„zagotavljanje varnosti“ pomeni vse načrtovane in sistematične dejavnosti, potrebne za zagotovitev ustreznega zaupanja, da dosegajo izdelek, služba, organizacija ali funkcionalni sistem zadovoljivo ali sprejemljivo varnost;

(j)

„varnostni cilj“ pomeni kakovostno ali količinsko navedbo, ki opredeljuje največjo pogostnost ali verjetnost, pri kateri se lahko pričakuje nevarnost;

(k)

„varnostna zahteva“ pomeni sredstva za ublažitev tveganja, opredeljena s strategijo ublažitve tveganja, ki dosega poseben varnostni cilj, vključno z organizacijskimi, operativnimi, funkcijskimi zahtevami, zahtevami za zmogljivost in medoperativnost ali okoljskimi značilnostmi;

(l)

„službe“ pomenijo navigacijsko službo zračnega prometa ali niz navigacijskih služb zračnega prometa.

(a)

splošno letalstvo;

(b)

delo v zraku;

(c)

komercialni zračni promet, omejen na zrakoplove z manj kot 10 tonami najvišje vzletne mase ali manj kot 20 sedeži;

(d)

komercialni zračni promet z manj kot 10 000 premikov na leto, ne glede na najvišjo vzletno maso in število letalskih sedežev, pri čemer se „premiki“ štejejo kot vsota vzletov in pristankov in se izračuna kot povprečje preteklih treh let.

(a)

del 1 tehnična in operativna usposobljenost in zmogljivost;

(b)

del 3.1 obvladovanje varnosti;

(c)

del 5 človeški viri;

(d)

del 8.1 odprto in pregledno izvajanje služb.

(a)

odgovornost za obvladovanje varnosti ter zunanje službe in oskrbo (iz dela 3.1.2);

(b)

varnostni pregledi (iz dela 3.1.3);

(c)

varnostne zahteve za oceno in ublažitev tveganja v zvezi s spremembami (del 3.2).

(a)

določi vrsto in obseg odstopanja z navedbo pravne podlage v pogojih, priloženih dovoljenju;

(b)

omeji časovno veljavnost dovoljenja in

(c)

spremlja, ali so izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa še vedno upravičeni do odstopanja.

(a)

da pregledajo ustrezno dokumentacijo, podatke, postopke in kakršen koli drug material, ustrezen za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa;

(b)

da naredijo kopije ali izvlečke takšne dokumentacije, podatkov, postopkov in drugega materiala;

(c)

da na kraju samem zahtevajo ustno pojasnilo;

(d)

da vstopijo v ustrezne prostore, zemljišča in transportna sredstva.

(a)

izda ustrezne varnostne predpise za tehnično vodstvo in osebje, ki izvaja naloge v zvezi z varnostjo obratovanja;

(b)

zagotovi ustrezen in primeren nadzor varnosti v zvezi s tehničnim vodstvom in osebjem, ki ga določi katera koli izvajalska organizacija za izvajanje nalog v zvezi z varnostjo obratovanja;

(c)

upravičeno in po ustrezni poizvedbi sprejme primerne ukrepe v zvezi z izvajalsko organizacijo ter/ali njenim tehničnim vodstvom in osebjem, ki ne ravna v skladu z določbami iz dela 3.3 Priloge II;

(d)

preveri, da so zagotovljene ustrezne metode, s katerimi se zagotovi, da tretje stranke, katerim so dodeljene naloge v zvezi z varnostjo obratovanja, izpolnjujejo določbe iz dela 3.3 Priloge II.