32003R1568

Uredba (ES) št. 1568/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 15. julija 2003

o pomoči za boj proti boleznim revščine (HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija) v državah v razvoju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE SKUPNOSTI STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 179 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pravica vsakega človeka do najvišjih dosegljivih standardov telesnega in duševnega zdravja je temeljna človekova pravica, ki je skladna z določbami člena 25 Splošne deklaracije človekovih pravic. Ta pravica se krati več kot petini svetovnega prebivalstva.

(2) Po členu 35 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba pri določanju in izvajanju vseh politik in ukrepov Unije zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi.

(3) Za HIV/AIDS, tuberkulozo in malarijo vsako leto umre več kot pet in pol milijona ljudi, pri čemer najbolj vplivajo na obolevnost in pričakovano trajanje življenja v državah v razvoju. Poleg tega te bolezni izničujejo leta razvojnih prizadevanj in dosežkov in zaradi svojega vpliva na destabilizacijo družbe tudi dolgoročno predstavljajo resno nevarnost.

(4) Splošno sprejeto je, da so preprečevanje, nega in zdravljenje medsebojno odvisni in sinergistični.

(5) Neuspeh, da bi zmanjšali breme teh bolezni, in njihov dokazano naraščajoč vpliv so jih postavili v središče razvojnih razprav – kot dokazujeta Deklaracija zavez, sprejeta na posebnem zasedanju Generalne skupščine ZN junija 2001, ki priznava, da HIV/AIDS predstavlja izredno stanje, ki grozi razvoju, in razglasitev tuberkuloze in malarije za globalno izredno stisko na zasedanju Svetovne zdravstvene skupščine WHO – in vodili k zahtevam po nujnih ukrepih in vrsti nacionalnih, regionalnih in mednarodnih pobud, namenjenih doseganju Razvojnih ciljev tisočletja, ki zajemajo jasne cilje za boj proti HIV/AIDSU, tuberkulozi in malariji, k izpolnjevanju katerih se je zavezala Evropska skupnost in njene države članice.

(6) V zgoraj navedeni deklaraciji zavez ZN je dogovorjeno, da se do leta 2005 v državah z nizkimi in srednjimi dohodki ter v državah, ki se soočajo z ali jim grozi hitro širjenje bolezni samo za HIV/AIDS v obliki serije posameznih korakov letno nameni med 7 in 10 milijard ameriških dolarjev za preprečevanje, nego, zdravljenje, podporo in odpravljanje posledic HIV/AIDSA, ter da se sprejmejo ukrepi za zagotovitev razpoložljivosti potrebnih virov, zlasti s strani držav donatork in v nacionalnih proračunih, ob upoštevanju, da so viri v najbolj prizadetih državah zelo omejeni.

(7) HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija zahtevajo ustrezen strukturni odziv, ki je celovit in usklajen in presega finančne in človeške vire večine držav v razvoju. Bolezni revščine so zaradi svojega obsega in čezmejnih vplivov med tistimi problemi, ki zahtevajo sistematičen in usklajen odziv mednarodne skupnosti. Intervencije na tem področju so v interesu vseh in jih zato ne bi smeli obravnavati le kot vprašanje razvojne pomoči.

(8) Deklaracija iz Dohe o Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIP) in javnega zdravja je potrdila, da "Sporazum TRIP članom ne preprečuje in ne sme preprečevati sprejetja ukrepov za varovanje javnega zdravja" in da "ga je mogoče in treba razlagati ter izvajati na način, ki podpira pravice članic WTO do varovanja javnega zdravja in zlasti spodbujanja dostopa do zdravil za vse" in ponovno potrdila, da je "pravica članic WTO, da v celoti uporabijo določbe sporazuma TRIP, ki zagotavlja prilagodljivost za ta namen".

(9) Učinkovitost programov za podporo nacionalnim strategijam boja proti HIV/AIDSU, tuberkulozi in malariji je delno odvisna od okrepljenega usklajevanja pomoči – tako na evropski ravni kakor na mednarodni ravni, predvsem z agencijami, skladi ter programi ZN, vključno s partnerstvi med zasebnimi, javnimi in prostovoljnimi sektorji – ter od uporabe postopkov, prilagojenih posebni naravi strategij in zadevnim partnerjem.

(10) Javno zdravje je javna odgovornost. Neustrezna javna politika je prispevala k neuspehu trga, da bi zagotovil raziskave in razvoj za zapostavljene bolezni. Leta 2000 je bilo le 10 % vseh raziskav in razvoja namenjenih boleznim, ki so odgovorne za 90 % obolelih na svetu. Dinamika zanemarjanja je različna za različne bolezni, zato so potrebne posebne strategije za izravnavo te neuravnoteženosti. Za odpravo neuspeha trga pri razvoju zdravil je treba sprejeti obsežne ukrepe v obliki povečanega javnega financiranja, ki zajema podporo raziskavam in razvoju posebnih globalnih javnih dobrin in učinkovitih metod za preprečevanje in zdravljenje za boj proti tem boleznim v državah v razvoju ter uvedbo ustreznih spodbud v zasebnem sektorju za take naložbe.

(11) Ukrepi, ki so posebej namenjeni boju proti boleznim revščine, morajo imeti ustrezno mesto v širšem okviru splošno izboljšanih in učinkovitejših sistemov zdravstvenega varstva in zdravstvenih storitev v državah v razvoju. Precejšnje izboljšanje teh sistemov je bistvenega pomena za učinkovit boj proti HIV/AIDSU, tuberkulozi in malariji. Potrebna so posebna prizadevanja za povezovanje ukrepov za boj proti boleznim revščine z ukrepi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic.

(12) Izboljšanje zdravja je predpogoj za trajnostni razvoj in ključni element trajnostnega razvoja. Za zadevne partnerske države in njihovo prebivalstvo vrsta pomoči, predvidena s to uredbo igra neposredno in oprijemljivo vlogo v razvoju in tako znatno prispeva k politiki razvojnega sodelovanja Skupnosti.

(13) V interesu skladnosti vse politike Skupnosti upoštevajo cilj izboljševanja zdravja in zmanjševanja revščine.

(14) Komisija je v svojih sporočilih Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 20. septembra 2000 in 21. februarja 2001 o dejavnostih za boj proti nalezljivim boleznim v okviru zmanjševanja revščine orisala načela politike in strateške prednostne naloge, ki so potrebni za krepitev učinkovitosti delovanja Skupnosti in držav članic na tem področju.

(15) V svojih resolucijah z dne 10. novembra 2000 in 14. maja 2001 je Svet poudaril težo epidemij HIV/AIDSA, tuberkuloze in malarije ter potrebo po okrepitvi prizadevanj, da bi dali večjo podporo na nacionalni, regionalni in globalni ravni.

(16) Svet, v svoji resoluciji z dne 14. maja 2001, in Evropski parlament, v svoji resoluciji z dne 4. oktobra 2001 [3], sta potrdila program dejavnosti Evropske skupnosti: pospešeno izvajanje dejavnosti v zvezi s HIV/AIDSOM, tuberkulozo in malarijo v okviru zmanjševanja revščine, in poudarila potrebo po zagotavljanju zadostnih in ustreznih človeških in finančnih virov za omogočanje učinkovitega izvajanja.

(17) Skupna izjava Sveta in Komisije z dne 31. maja 2001, zgoraj navedena resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. oktobra 2001 in resolucija Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 1. novembra 2001 so pozdravile predlog generalnega sekretarja ZN za ustanovitev Globalnega sklada za boj proti HIV/AIDSU, tuberkulozi in malariji, ki je začel delovati 29. januarja 2002, in poudarile, da morajo prispevki v ta sklad dopolnjevati obstoječe vire.

(18) Zgoraj navedena deklaracija zavez ZN ter zlasti konferenca ZN v Montereyu določata, da je treba uporabiti programe povečane uradne pomoči za razvoj in oprostitev dolga v korist boljšega zdravja in izobrazbe. Skupnost in njene države članice igrajo pomembno vlogo v raziskovanju, kako bi lahko povečano uradno pomoč za razvoj, vključno z mehanizmi za oprostitev dolga, učinkoviteje uporabili kot orodja za boj proti HIV/AIDSU, tuberkulozi in malariji.

(19) Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU je v svojih resolucijah septembra 1998, oktobra 2000 in marca 2002 poudarila grožnjo, ki jo pomeni HIV/AIDS za vsa razvojna prizadevanja, in potrebo po hitrem ukrepanju.

(20) S to uredbo postane neveljavna Uredba Sveta (ES) št. 550/97 z dne 24. marca 1997 o dejavnostih boja proti HIV/AIDSU v državah v razvoju [4], ki jo je zato treba razveljaviti.

(21) Ta uredba za celotno dobo trajanja programa določa finančni okvir, ki predstavlja prednostni referenčni okvir v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [5], za organ, pristojen za proračun med letnim proračunskim postopkom.

(22) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvajanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [6].

(23) Cilja predlaganega ukrepa boja proti trem glavnim nalezljivim boleznim v okviru zmanjševanja revščine, predvsem v državah v razvoju, ne morejo zadovoljivo doseči države članice in ga je zato zaradi obsega in učinkov ukrepa mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Namen in področje uporabe

Člen 1

1. Skupnost izvrši program dejavnosti Evropske skupnosti za tri glavne nalezljive bolezni v državah v razvoju, to so HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija.

2. Po tem programu Skupnost akterjem na področju razvoja zagotovi finančno pomoč in ustrezno strokovno znanje zaradi izboljšanja dostopa do zdravja za vse in z namenom spodbuditi pravično gospodarsko rast, v okviru splošnega cilja zmanjševanja revščine za njeno dokončno odpravo.

3. Pri dodeljevanju sredstev in strokovnega znanja se prednostno obravnavajo:

(a) najrevnejše in najmanj razvite države ter najbolj prikrajšani deli prebivalstva držav v razvoju;

(b) ukrepe, ki dopolnjujejo in krepijo politiko in zmogljivosti držav v razvoju, ter pomoč, ki se zagotavlja skozi druge instrumente razvojnega sodelovanja.

Člen 2

Namen ukrepov, ki se izvajajo na podlagi te uredbe, je:

(a) optimizirati učinek obstoječih sredstev, storitev in proizvodov, namenjenih preprečevanju in boju proti glavnim nalezljivim boleznim, ki prizadenejo najrevnejše skupine prebivalstva;

(b) izboljšati cenovno dostopnost ključnih zdravil in diagnostike za te tri bolezni;

(c) povečati obseg raziskav in razvoja, vključno s cepivi, mikrobicidi in inovativnimi oblikami zdravljenja.

Člen 3

Finančna podpora Skupnosti se odobri posebnim projektom, ki so namenjeni doseganju ciljev iz člena 2 in predvsem tistim, katerih cilj je:

(a) zagotoviti potrebne tehnične, znanstvene in normativne inpute za določanje prednostnih nalog v zvezi z zdravstvenimi ukrepi v skupnem proračunu za razvojno sodelovanje in izboljšati zdravstvene rezultate glede treh glavnih nalezljivih bolezni ob uravnoteženem pristopu glede preprečevanja, zdravljenja in nege, med katerimi ima prednost preprečevanje, ob zavedanju, da je učinkovitost preprečevanja večja, če je povezana z zdravljenjem in nego; priznati je treba dejstvo, da je treba pomembne ukrepe izvajati s pomočjo večsektorskega pristopa ter da zajemajo spreminjanje vedenjskih vzorcev, zagotavljanje pitne vode in ravnanja z odplakami, prostorsko načrtovanje, prehrano in zagotavljanje enakih možnosti za oba spola.

(b) izboljšati izvajanje zdravstvenih ukrepov, namenjenih trem glavnim nalezljivim boleznim, v okviru okrepljenega celovitega zdravstvenega sistema, ki zajema javne storitve;

(c) izboljšati razumevanje posledic bolezni revščine na socialni in gospodarski razvoj ter učinka strategij za odpravljanje negativnih družbenoekonomskih učinkov, povezanih s temi boleznimi;

(d) izboljšati farmacevtske politike in prakso ter na regionalni ali nacionalni ravni pomagati državam v razvoju razviti visoko kakovostno proizvodnjo glavnih farmacevtskih izdelkov za preprečevanje in zdravljenje, ki je skladna z Deklaracijo iz Dohe glede Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIP) in javnega zdravja.

(e) spodbujati večredni mehanizem določanja cen za ključne farmacevtske izdelke za države v razvoju, ki bo zagotovil najnižje možne cene;

(f) analizirati učinke dejavnikov, kot so stopnja neto uvozne cene, tarife, davki ter uvoz, distribucija in stroški lokalne registracije na potrošniške cene medicinskih izdelkov v državah v razvoju;

(g) če je to ustrezno, zagotoviti tehnično pomoč državam v razvoju z namenom pomagati tem državam, da vprašanja javnega zdravja obravnavajo v skladu z določbami sporazuma TRIP, kot pojasnjuje Deklaracija iz Dohe o sporazumu TRIP in javnem zdravju, ter jim tako omogočiti varovanje javnega zdravja in spodbuditi dostop do zdravil za vse;

(h) spodbuditi javna vlaganja in razviti paket spodbud za pospeševanje zasebnega vlaganja v raziskave in razvoj za nova zdravila, zlasti cepiva in mikrobicide, diagnostiko in kombinacije točno določenih odmerkov zdravil za boj proti glavnim nalezljivim boleznim v državah v razvoju;

(i) podpirati skupinske klinične, epidemiološke, operativne in socialne študije ter tako omogočiti, da zdravstvene raziskave potekajo na znanstveno ustrezni podlagi; če je ustrezno, lahko skupine vključujejo osebje iz držav v razvoju kot način prispevati k usposabljanju tega osebja;

(j) spodbujati izboljševanje zmogljivosti kapacitet v državah v razvoju in jim s tem omogočiti usklajevanje, gostovanje in izvajanje obsežnih kliničnih raziskav v svoji državi ter opraviti vse stopnje raziskovalnega in razvojnega procesa;

(k) podpirati globalne pobude za glavne nalezljive bolezni v okviru zmanjševanja revščine, vključno z Globalnim skladom za boj proti HIV/AIDSU, tuberkulozi in malariji, ki je začel delovati 29. januarja 2002;

(l) podpreti pobude, ki omogočajo nadzor in spremljanje kakovosti farmacevtskih izdelkov.

Člen 4

1. V okviru ukrepov iz člena 3 je lahko podpora Skupnosti v obliki:

(a) finančne pomoči;

(b) tehnične pomoči, usposabljanje, tudi zdravnikov in bolničarjev, ali drugih storitev;

(c) dobav, na primer medicinskih potrebščin, proizvodov in dela;

(d) revizij ter misij v zvezi z vrednotenjem in spremljanjem;

(e) prenosa tehnologije in strokovnega znanja za namene lokalne proizvodnje farmacevtskih izdelkov, če je to mogoče.

Prednost se daje povečanju nacionalnih zmogljivosti, ki imajo dolgoročno sposobnost preživetja.

2. Financiranje Skupnosti lahko krije tako odhodke za naložbe, razen nakupa nepremičnin, in v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih, ob upoštevanju dejstva, da bi se moral projekt po možnosti, srednjeročno sam vzdrževati, kot tudi tekoče stroške (ki vključujejo upravne, vzdrževalne in stroške poslovanja), ki začasno predstavljajo breme za partnerja, tako da se podpora iz odstavka 1 maksimalno uporabi.

Poglavje II Postopki za izvajanje pomoči

Člen 5

1. Financiranje Skupnosti v skladu s to uredbo poteka v obliki subvencij.

2. Pri vsakem ukrepu sodelovanja si prizadeva za finančni prispevek partnerjev, kot je navedeno v členu 6. Pri določanju zahtevane višine prispevka se upošteva sposobnost zadevnih partnerjev ter narava zadevnega ukrepa. V nekaterih primerih je prispevek lahko v naravi, če je partner nevladna organizacija (NGO) ali organizacija, ustanovljena po pravu Skupnosti.

3. Zagotovitev finančne pomoči po tej uredbi lahko vključuje sofinanciranje z drugimi donatorji, zlasti državami članicami, Združenimi narodi in mednarodnimi ali regionalnimi razvojnimi bankami ali finančnimi institucijami.

4. V smislu ukrepov iz člena 3(h), (i) in (j) se finančna pomoč odobri v skladu z novimi instrumenti za raziskave in razvoj izdelkov za boj proti nalezljivim boleznim, povezanim z revščino, ki se izvajajo kot del Okvirnega programa Skupnosti za raziskave in razvoj 2002-2006.

5. Prispevek Globalnemu skladu za boj proti HIV/AIDSU, tuberkulozi in malariji se opravi s sporazumom o financiranju, ki se sklene med Komisijo in skrbnikom Globalnega sklada. Prispevek se opravi po pravilih in postopkih, določenih za Globalni sklad, ki jih potrdi Komisija in se priložijo k sporazumu o financiranju.

6. V smislu ukrepov iz člena 3(h), (i) in (j) se posebno prizadevanje nameni izkoriščanju sinergije s politikami in programiranjem na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, zlasti za intervencije v zvezi s HIV/AIDSOM.

Člen 6

1. Partnerji, ki so upravičeni do finančne pomoči na podlagi te uredbe, so:

(a) upravni organi oblasti in agencije na nacionalni, regionalni in lokalni vladni ravni;

(b) lokalni organi oblasti in drugi decentralizirani organi;

(c) lokalne skupnosti, nevladne organizacije, organizacije, ustanovljene po pravu Skupnosti, in druge nepridobitne fizične in pravne osebe iz zasebnega sektorja;

(d) regionalne organizacije;

(e) mednarodne organizacije, kot so Združeni narodi in njihove agencije, skladi ter programi, in razvojne banke, finančne institucije, globalne pobude, mednarodna javno-zasebna partnerstva;

(f) raziskovalni inštituti in univerze.

2. Brez poseganja v določbe odstavka 1(e) je finančna pomoč Skupnosti na razpolago partnerjem, ki imajo glavni sedež v državi članici ali v tretji državi, ki je upravičenka ali možna upravičenka pomoči Skupnosti po tej uredbi, pod pogojem, da je ta sedež dejanski center, ki upravlja poslovne dejavnosti. Izjemoma je njihov glavni sedež lahko v drugi tretji državi.

Člen 7

1. Če so ukrepi sporazuma o financiranju med Skupnostjo in državami upravičenkami financiranih na podlagi te uredbe, se v teh sporazumih določi, da davkov, carin in dajatev ne financira Skupnost.

2. Vsak sporazum ali pogodba o financiranju, sklenjen po tej uredbi, določi, da je predmet nadzora in finančne kontrole Komisije, ki lahko izvaja kontrole in inšpekcije na samem mestu, ter predmet revizij Računskega sodišča, v skladu z običajno ureditvijo, ki jo določi Komisija na podlagi veljavnih predpisov, zlasti iz Finančne uredbe za splošni proračun Evropskih skupnosti [7], v nadaljevanju "Finančna uredba".

3. Sprejeti je treba potrebne ukrepe, da se poudari značaj pomoči Skupnosti po tej uredbi.

Člen 8

1. Udeležba na razpisih za oddajo ponudb in sklenitev pogodb pod enakimi pogoji mora biti mogoča za vse fizične in pravne osebe v državah članicah in v vseh državah v razvoju. V izjemnih primerih jo je mogoče razširiti na druge tretje države.

2. Dobavljeno blago mora izvirati v državi upravičenki, drugih državah v razvoju ali državah članicah. Dobavljeno blago lahko v izjemnih primerih izvira iz drugih tretjih držav.

Člen 9

1. Komisija lahko zaradi doseganja ciljev doslednosti in komplementarnosti iz Pogodbe ter za zagotovitev največje učinkovitosti vseh teh ukrepov sprejme vse potrebne usklajevalne ukrepe, vključno z:

(a) vzpostavitvijo sistema za sistematsko izmenjavo in analizo informacij o ukrepih, ki jih financirajo ali so predvideni za financiranje s strani Skupnosti in držav članic;

(b) usklajevanjem izvajanja teh ukrepov na kraju samem v okviru rednih srečanj in izmenjave informacij med predstavniki Komisije in držav članic v državi prejemnici.

2. Komisija lahko v povezavi z državami članicami sprejme vse potrebne pobude za zagotovitev ustreznega usklajevanja z drugimi zadevnimi donatorji, zlasti tistimi, ki so del sistema Združenih narodov. Tako usklajevanje si še posebno prizadeva za sistematsko izmenjavo in analizo informacij o načrtovanih in izvedenih ukrepih z namenom zagotoviti skladnost in komplementarnost.

Poglavje III Finančni postopki in postopki odločanja

Člen 10

1. Finančni okvir za izvajanje te uredbe v obdobju 2003 do 2006 se s tem določi na 351 milijonov evrov. Letna dodelitev sredstev je odvisna od odobritve organa za izvrševanje proračuna glede ustreznih finančnih sredstev na podlagi Finančne uredbe ali uporabe instrumentov iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999.

2. Letno dodeljena proračunska sredstva odobri organ za izvrševanje proračuna v mejah finančnega predvidevanja.

Člen 11

1. Komisija je odgovorna za izdelavo strateških smernic za programiranje, ki določajo sodelovanje Skupnosti v smislu merljivih ciljev, prednostnih nalog, rokov za določena področja dejavnosti, predvidevanja in pričakovane rezultate. Programiranje je letno in okvirno.

2. Na podlagi predstavitve, ki jo opravi predstavnik Komisije, se v okviru odbora iz člena 13(1) enkrat na leto izmenjajo mnenja z državami članicami o strateških smernicah programiranja za ukrepe, ki jih je treba izvesti. Odbor poda svoje mnenje o teh zadevah v skladu s postopkom iz člena 13(2).

Člen 12

1. Komisija je odgovorna za ocenjevanje, odločanje in upravljanje ukrepov, predvidenih v tej uredbi, v skladu s proračunskim in drugimi veljavnimi postopki, zlasti tistimi iz Finančne uredbe.

2. Odločitve glede ukrepov, katerih financiranje po tej uredbi presega pet milijonov evrov, ter glede vseh sprememb teh ukrepov, ki vključujejo prekoračitev stroškov v višini več kot 20 % začetno določenega zneska za zadevni ukrep, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 13(2).

3. Komisija obvesti države članice o odločitvah in spremembah, ki zadevajo ukrepe v vrednosti 5 milijonov evrov ali manj.

Člen 13

1. Komisiji pomaga geografsko pristojni odbor za razvoj.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na 45 dni.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Poglavje IV Poročanje in končne določbe

Člen 14

1. Po vsakem proračunskem letu Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki povzema razvojno politiko Skupnosti, informacije o smernicah za okvirne letne strateške programe ter ukrepe, financirane med tem letom, vključno z delovanjem Globalnega sklada za boj proti HIV/AIDSU, tuberkulozi in malariji, kakor tudi sklepe Komisije glede izvajanja te uredbe v tem obdobju. Povzetek zajema zlasti podatke o prednostih in slabostih ukrepov v smislu njihovih posledic na boj proti trem nalezljivim boleznim in na zmanjševanje revščine ter o konkretnih, preverjenih rezultatih v zvezi z zastavljenimi cilji. Poleg tega zagotovi informacije vsem, s katerimi je sklenila pogodbe ter o zneskih teh pogodb in izplačilih ter rezultatih vseh neodvisnih ocen posameznih ukrepov.

2. Komisija najkasneje eno leto pred iztekom veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži neodvisno poročilo o oceni izvajanja te uredbe z namenom ugotoviti, ali so bili cilji uredbe izpolnjeni, ter določiti smernice za izboljšanje učinkovitosti prihodnjih ukrepov. Komisija lahko na podlagi tega poročila poda predloge za prihodnjo uporabo te uredbe in, če je potrebno, predloge za njene spremembe.

Člen 15

Uredba (ES) št. 550/97 se razveljavi. Ukrepi, sprejeti v okviru navedene uredbe, se še naprej izvajajo na podlagi navedene uredbe.

Člen 16

1. Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporablja se do 31. decembra 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. julija 2003

Za Evropski Parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

G. Tremonti

[1] UL C 151 E, 25.6.2002, str. 202.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 30. januarja 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 16. junija 2003.

[3] UL C 87 E, 11.4.2002, str. 244.

[4] UL L 85, 27.3.1997, str. 1.

[5] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[7] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

--------------------------------------------------