32003R0415

Uredba sveta (ES) št. 415/2003

z dne 27. februarja 2003

o izdaji vizumov na meji, vključno z izdajo takih vizumov pomorščakom v tranzitu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti točke (2)(b)(ii) člena 62 Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Kraljevine Španije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pravila za izdajo vizumov na meji pomorščakom v tranzitu je treba podrobneje določiti in posodobiti, zlasti da bi omogočili izdajanje skupinskih tranzitnih vizumov na meji pomorščakom z istim državljanstvom, ki potujejo v skupini, v kolikor je čas tranzita omejen.

(2) Zato je treba pravila iz Sklepa schengenskega Izvršnega odbora z dne 19. decembra 1996 o izdajanju vizumov pomorščakom v tranzitu (SCH/Com-ex (96) 27) [3] nadomestiti s pravili te uredbe. Zaradi jasnosti je treba ta pravila združiti s splošnimi pravili Sklepa schengenskega Izvršnega odbora z dne 26. aprila 1994 o izdajanju enotnih vizumov na meji (SCH/Com-ex (94) 2) [4], ki ustreza tudi Prilogi 14 k Skupnemu priročniku [5]. Navedena sklepa in prilogo je zato treba razveljaviti. Tudi Skupni priročnik in Skupna konzularna navodila za izdajanje vizumov v diplomatskih in konzularnih predstavništvih [6] je treba spremeniti ob upoštevanju te uredbe.

(3) Pri odločitvi o formatu posebnega lista iz Priloge I, na katerega je treba namestiti skupinski tranzitni vizum, morajo države članice upoštevati enotni format, kot je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava [7].

(4) Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, bi morali biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [8].

(5) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe in je ta zato ne zavezuje in se zanjo ne uporablja. Glede na to, da ta uredba razvija schengenski pravni red v smislu določb naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te uredbe s strani Sveta odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(6) Kar zadeva Islandijo in Norveško ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda [9], ki spada v področje člena 1(A) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma [10].

(7) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda [11]; Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri njenem sprejemanju in je ta ne zavezuje in se zanjo ne uporablja.

(8) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda [12]; Irska torej ne sodeluje pri njenem sprejemanju in je ta ne zavezuje in se zanjo ne uporablja.

(9) Ta uredba je akt, ki razvija schengenski pravni red ali je drugače povezana njim v smislu člena 3(2) akta o pristopu –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Z odstopanjem od splošnega pravila, da vizume izdajajo diplomatska in konzularna predstavništva v skladu z določbami člena 12(1) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, podpisane v Schengnu 19. junija 1990 [13], v nadaljevanju "Schengenske konvencije", se lahko državljanu tretje države, ki mora pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizum, na meji izjemoma izda vizum, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) navedena oseba izpolnjuje pogoje, določene v določbah člena 5(1)(a), (c), (d) in (e) Schengenske konvencije;

(b) navedena oseba za vizum ni mogla zaprositi vnaprej;

(c) navedena oseba na zahtevo predloži dokazno dokumentacijo o nepredvidljivih in nujnih razlogih za vstop in

(d) zagotovljena je vrnitev navedene osebe v njeno izvorno državo ali tranzit v tretjo državo.

2. Vizum, izdan na meji ob izpolnitvi pogojev iz odstavka 1, je lahko, kot je ustrezno, tranzitni vizum (vrsta B) ali vizum za vstop (vrsta C) v smislu določb člena 11(1) Schengenske konvencije, ki

(a) je veljaven za vse države članice, ki uporabljajo določbe poglavja 3 naslova II Schengenske konvencije, ali

(b) ima omejeno ozemeljsko veljavnost v smislu določb člena 10(3) Schengenske konvencije.

V obeh primerih je izdani vizum veljaven le za en vstop. Veljavnost takih vizumov za vstop je največ 15 dni. Veljavnost takih tranzitnih vizumov je največ pet dni.

3. Državljan tretje države, ki na meji zaprosi za tranzitni vizum, mora imeti vizume, potrebne za nadaljevanje svoje poti v države tranzita, razen držav članic, ki uporabljajo določbe poglavja 3 naslova II Schengenske konvencije, in za namembno državo. Izdani tranzitni vizum omogoča neposredni tranzit prek ozemlja države članice ali držav članic.

4. Državljanu tretje države, ki spada v kategorijo oseb, glede katerih se je obvezno posvetovati z enim ali več od centralnih organov drugih držav članic, se načeloma ne izda vizuma na meji.

Vseeno se lahko vizum takim osebam na meji izda v izjemnih primerih v skladu z določbami člena 5(2) Schengenske konvencije.

Člen 2

1. Pomorščaku, ki mora ob prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizum, se na meji lahko izda tranzitni vizum, če:

(a) izpolnjuje pogoje iz člena 1(1) in (3) in

(b) prehaja mejo, da bi se vkrcal ali ponovno vkrcal na ladjo ali izkrcal z ladje, na kateri bo delal oz. je delal kot pomorščak.

Tranzitni vizum se izda v skladu z določbami člena 1(2) in poleg tega vsebuje navedbo, da je imetnik pomorščak.

2. Pomorščakom z istim državljanstvom, ki potujejo v skupini med pet in 50 posamezniki, se lahko na meji izda skupinski tranzitni vizum, če vsak pomorščak v skupini izpolnjuje pogoje iz zgornjega odstavka 1.

3. Pred izdajo vizuma na meji pomorščaku ali pomorščakom v tranzitu morajo pristojni nacionalni organi upoštevati navodila iz Priloge I.

4. Pri izvajanju teh navodil si pristojni organi držav članic izmenjajo potrebne informacije v zvezi s pomorščakom ali pomorščaki s pomočjo pravilno izpolnjenega obrazca za pomorščake v tranzitu iz Priloge II.

5. Prilogi I in II se spreminjata v skladu z regulativnim postopkom iz člena 3(2).

6. Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 1(4).

Člen 3

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe (ES) št. 1683/95 [14].

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša dva meseca.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 4

Ta uredba ne vpliva na pristojnost držav članic v zvezi s priznavanjem držav in ozemeljskih enot ter potnih listov, potnih listin in identifikacijskih dokumentov, izdanih s strani njihovih organov.

Člen 5

1. Razveljavita se:

(a) Sklep schengenskega Izvršnega odbora (SCH/Com-ex (94) 2) z dne 26. aprila 1994 in

(b) Sklep schengenskega Izvršnega odbora (SCH/Com-ex (96) 27) z dne 19. decembra 1996.

2. Točka 5 in točka 5.1 dela II Skupnega priročnika se nadomestita z:

"Pravila o izdajanju vizumov na meji, vključno z izdajanjem takih vizumov pomorščakom v tranzitu, so zajeta v Uredbi Sveta (ES) št. 415/2003 z dne 27. februarja 2003 o izdaji vizumov na meji, vključno z izdajo takih vizumov pomorščakom v tranzitu [15] (glej Prilogo 14)."

3. Prvi stavek Priloge 14 se nadomesti z:

"Pravila o izdajanju vizumov na meji, vključno z izdajanjem takih vizumov pomorščakom v tranzitu, so zajeta v Uredbi Sveta (ES) št. 415/2003 ali so sprejeta na njeni osnovi."

Preostalo besedilo Priloge 14 se črta.

4. Na koncu točke 2.1.4 dela I Skupnih konzularnih navodil se doda:

"Z odstopanjem od predhodnih določb se lahko skupinski vizumi izdajo pomorščakom v tranzitu v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 415/2003 z dne 27. februarja 2003 o izdaji vizumov na meji, vključno z izdajo takih vizumov pomorščakom v tranzitu [*] UL L 64, 7.3.2003, str. 1."

.

Člen 6

Ta uredba začne veljati prvi dan drugega meseca po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 27. februarja 2003

Za Svet

Predsednik

M. Chrisochoïdis

[1] UL C 139, 12.6.2002, str. 6.

[2] Mnenje z dne 11. februarja 2003 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 239, 22.9.2000, str. 182.

[4] UL L 239, 22.9.2000, str. 163.

[5] UL C 313, 16.12.2002, str. 97.

[6] UL C 313, 16.12.2002, str. 1.

[7] UL L 53, 23.2.2002, str. 4.

[8] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[9] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[10] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[11] UL L 131, 1.6.2000, str. 43

[12] UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

[13] UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

[14] UL L 164, 14.7.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 334/2002 (UL L 53, 23.2.2002, str. 7).

[15] UL L 64, 7.3.2003, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

NAVODILA ZA IZDAJANJE VIZUMOV NA MEJI POMORŠČAKOM V TRANZITU, ZA KATERE JE OBVEZEN VIZUM

Namen teh navodil je zagotoviti pravila za izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic, ki uporabljajo schengenski pravni red, v zvezi s pomorščaki v tranzitu, za katere je obvezen vizum. Če se vizum izda na meji na osnovi izmenjanih informacij, je odgovornost na strani države članice, ki vizum izda.

Za namene teh navodil:

"schengensko pristanišče": pomeni pristanišče, ki predstavlja zunanjo mejo države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red;

"schengensko letališče": pomeni letališče, ki predstavlja zunanjo mejo države članice, ki v celoti uporablja schengenski pravni red; in

"schengensko ozemlje": pomeni ozemlje držav članic, na katerem se v celoti uporablja schengenski pravni red.

I. Vkrcanje na plovilo, privezano ali pričakovano v schengenskem pristanišču

(a) vstop na schengensko ozemlje prek letališča v drugi državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red

- ladjar ali njegov zastopnik obvesti pristojni organ v schengenskem pristanišču, kjer je ladja privezana ali pričakovana, da bodo pomorščaki, za katere je obvezen vizum, vstopili prek schengenskega letališča. Ladjar ali njegov zastopnik podpiše jamstvo za te pomorščake,

- navedeni pristojni organ čim prej preveri, ali so informacije s strani ladjarja ali njegovega zastopnika točne, in preveri, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vstop na schengensko ozemlje. V okviru tega preverjanja se preveri tudi pot po schengenskem ozemlju, npr. glede na letalske karte,

- pristojni organ v schengenskem pristanišču obvesti pristojni organ na vstopnem schengenskem letališču s pomočjo pravilno izpolnjenega obrazca za pomorščake v tranzitu, za katere je obvezen vizum (kot je določeno v Prilogi II), poslanega po faksu, elektronski pošti ali na drugačen način, o rezultatih preverjanja in navede, ali se načeloma vizum na meji lahko izda,

- če je rezultat preverjanja razpoložljivih podatkov pozitiven in se sklada z navedbami ali listinami pomorščaka, lahko pristojni organ na vstopnem ali izstopnem schengenskem letališču izda tranzitni vizum z veljavnostjo največ pet dni. Poleg tega se v takih primerih na zgoraj navedeno potno listino pomorščaka odtisne schengenski vstopni ali izstopni žig in se izroči zadevnemu pomorščaku;

(b) vstop na schengensko ozemlje prek meje na kopnem ali na morju v drugi državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red

- postopek je enak kot tisti za vstop prek schengenskega letališča, razen da se obvesti pristojni organ na mejnem prehodu, prek katerega zadevni pomorščak vstopi na schengensko ozemlje.

II. Izkrcanje s plovila, ki je vplulo v schengensko pristanišče

(a) izstop s schengenskega ozemlja prek letališča v drugi državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red

- ladjar ali njegov zastopnik obvesti pristojni organ v navedenem vstopnem schengenskem pristanišču o pomorščakih, za katere je obvezen vizum, ki se bodo izkrcali in zapustili schengensko ozemlje prek schengenskega letališča. Ladjar ali njegov zastopnik podpiše jamstvo za te pomorščake,

- pristojni organ čim prej preveri, ali so informacije s strani ladjarja ali njegovega zastopnika točne, in preveri, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vstop na schengensko ozemlje. V okviru tega preverjanja se preveri tudi pot po schengenskem ozemlju, npr. glede na letalske karte,

- če je rezultat preverjanja razpoložljivih podatkov pozitiven, lahko pristojni organ izda tranzitni vizum z veljavnostjo največ pet dni;

(b) izstop s schengenskega ozemlja prek meje na kopnem ali na morju v drugi državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red

- postopek je enak kot tisti za izstop prek schengenskega letališča.

III. Izkrcanje s plovila, ki je vplulo v schengensko pristanišče, zaradi vkrcanja na plovilo, ki bo izplulo iz pristanišča v drugi državi članici, ki v celoti uporablja schengenski pravni red

- ladjar ali njegov zastopnik obvesti pristojni organ v navedenem vstopnem schengenskem pristanišču o pomorščakih, za katere je obvezen vizum, ki se bodo izkrcali in zapustili schengensko ozemlje prek drugega schengenskega pristanišča. Ladjar ali njegov zastopnik podpiše jamstvo za te pomorščake,

- pristojni organ čim prej preveri, ali so informacije s strani ladjarja ali njegovega zastopnika točne, in preveri, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vstop na schengensko ozemlje. Pri preverjanju naveže stik s pristojnim organom v schengenskem pristanišču, iz katerega bodo pomorščaki z ladjo zapustili schengensko ozemlje. Preveri, ali je ladja, na katero se bodo vkrcali, tam privezana ali pričakovana. V okviru tega preverjanja se preveri tudi pot po schengenskem ozemlju,

- če je rezultat preverjanja razpoložljivih podatkov pozitiven, lahko pristojni organ izda tranzitni vizum z veljavnostjo največ pet dni.

IV. Izdajanje skupinskih vizumov pomorščakom v tranzitu na meji

- pomorščakom z istim državljanstvom, ki potujejo v skupini med pet in petdeset posameznikov, se lahko na meji izda skupinski tranzitni vizum, ki se namesti na poseben list,

- na tem posebnem listu se po oštevilčenem vrstnem redu navede osebne podatke za vse pomorščake (priimek in ime, datum rojstva, državljanstvo in številka potne listine), za katere velja vizum. Podatki o prvem in zadnjem pomorščaku se navedejo dvojno, da ne bi prišlo do ponarejanj in naknadnih vnosov,

- za izdajanje tega vizuma se uporabljajo postopki iz teh navodil za izdajanje posameznih vizumov pomorščakom.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

+++++ TIFF +++++

PODROBEN OPIS OBRAZCA

Štiri točke se nanašajo na identiteto pomorščaka.

1. A. Priimek/priimki [1]

B. Ime/imena

C. Državljanstvo

D. Čin/stopnja.

2. A. Kraj rojstva

B. Datum rojstva.

3. A. Številka potnega lista

B. Datum izdaje

C. Rok veljavnosti.

4. A. Številka pomorske knjižice

B. Datum izdaje

C. Rok veljavnosti.

Točki 3 in 4 sta prikazani posebej zaradi jasnosti, ker se za namene identifikacije lahko uporablja potni list ali pomorska knjižica glede na državljanstvo pomorščaka in državo članico, v katero vstopa.

Naslednje štiri točke se nanašajo na ladijskega zastopnika in plovilo.

5. Ime ladijskega zastopnika (posameznik ali pravna oseba, ki zastopa ladjarja na mestu v vseh zadevah v zvezi z dolžnostmi ladjarja glede opremljenosti plovila).

6. A. Ime plovila

B. Zastava (pod katero trgovska ladja pluje).

7. A. Datum prihoda plovila

B. Izhodiščni kraj (pristanišče) plovila

Črka "A" se nanaša na datum prihoda plovila v pristanišče, kjer naj bi se pomorščak vkrcal.

8. A. Datum odhoda plovila

B. Namembni kraj plovila (naslednje pristanišče vplutja).

Točki 7A in 8A nakazujeta, kako dolgo lahko pomorščak potuje, da bi se vkrcal. Pri tem je treba upoštevati, da je pot zelo odvisna od nepričakovanih motenj in zunanjih dejavnikov, kot so nevihte, okvare itd.

Naslednje štiri točke pojasnjujejo razlog za pomorščakovo pot in njegov namembni kraj.

9. "Končni namembni kraj" je končni cilj pomorščakovega potovanja. To je lahko pristanišče, v katerem naj bi se vkrcal, ali država, v katero pripotuje zaradi izkrcanja.

10. Razlogi za prošnjo

(a) V primeru vkrcanja je končni namembni kraj pristanišče, v katerem naj bi se pomorščak vkrcal.

(b) Tudi v primeru izkrcanja zaradi vkrcanja na drugo plovilo znotraj schengenskega ozemlja je to pristanišče, v katerem naj bi se pomorščak vkrcal. Izkrcanje zaradi vkrcanja na plovilo izven schengenskega ozemlja je treba šteti kot izkrcanje.

(c) Za izkrcanje lahko obstajajo različni razlogi, kot so iztek pogodbe, nesreča pri delu, nujni družinski razlogi itd.

11. Prevozno sredstvo

Podatki o prevoznih sredstvih, ki jih na schengenskem ozemlju uporabi pomorščak v tranzitu, za katerega je obvezen vizum, da doseže svoj končni namembni kraj. Na obrazcu so predvidene naslednje tri možnosti:

(a) avtomobil (ali avtobus);

(b) vlak;

(c) letalo.

12. Datum prihoda (na schengensko ozemlje)

Zadeva predvsem pomorščaka na prvem schengenskem letališču ali mejnem prehodu (ker to ni nujno vedno letališče) na zunanji meji, na katerem želi vstopiti na schengensko ozemlje.

Datum tranzita

To je datum, na katerega se pomorščak izkrca v pristanišču na schengenskem ozemlju in se napoti proti drugemu pristanišču, ki je tudi na schengenskem ozemlju.

Datum odhoda

To je datum, na katerega se pomorščak izkrca v pristanišču na schengenskem ozemlju, da bi se vkrcal na drugo plovilo v pristanišču izven schengenskega ozemlja, ali datum, na katerega se pomorščak izkrca v pristanišču na schengenskem ozemlju za vrnitev domov (izven schengenskega ozemlja).

Poleg določitve možnih treh prevoznih sredstev je treba navesti tudi razpoložljive informacije v zvezi s temi sredstvi:

(a) avtomobil, avtobus: registracija;

(b) vlak: ime, številka itd.;

(c) podatki o letu: datum, čas, številka.

13. Uradna izjava, podpisana s strani ladijskega zastopnika ali ladjarja, ki potrjuje svojo odgovornost za prevzem stroškov bivanja in po potrebi stroškov repatriacije pomorščaka.

Če pomorščaki potujejo v skupini, mora vsak posebej v priloženi obrazec navesti podatke pod točkami 1A do 4C.

[1] Prosimo, navedite priimek/priimke iz potnega lista.

--------------------------------------------------