32001R2157

Uredba Sveta (ES) št. 2157/2001

z dne 8. oktobra 2001

o statutu evropske družbe (SE)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Dokončno oblikovanje notranjega trga in izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja v vsej Skupnosti, ki ga omogoča, ne pomenita le, da je treba odpraviti trgovinske ovire, ampak tudi prilagoditi proizvodne strukture razsežnosti Skupnosti. Zato je nujno, da imajo podjetja, katerih poslovanje ni omejeno zgolj na zadovoljevanje lokalnih potreb, možnost načrtovati in izvesti reorganizacijo svojega poslovanja na ravni Skupnosti.

(2) Predpostavka takšne reorganizacije je, da imajo obstoječa podjetja iz raznih držav članic možnost združevati svoj potencial z združitvijo. Taki projekti so lahko izvedeni samo z ustreznim spoštovanjem pravil o konkurenci, določenih s Pogodbo.

(3) Projekti prestrukturiranja in sodelovanja, ki vključujejo podjetja iz raznih držav članic, povzročajo pravne in psihološke težave ter davčne probleme. Približevanje prava družb držav članic z direktivami na podlagi člena 44 Pogodbe lahko premaga nekatere od navedenih težav. Tako približevanje pa podjetij, ki jih urejajo drugačni pravni sistemi, ne odvezuje dolžnosti izbrati obliko družbe, ki jo predpisuje nacionalno pravo.

(4) Zakonski okvir, v katerem mora potekati poslovanje podjetij v Skupnosti, večinoma še vedno temelji na nacionalnem pravu in kot tak ne ustreza več ekonomskemu okviru, znotraj katerega se mora razvijati, če naj se uveljavijo cilji iz člena 18 Pogodbe. Ta položaj predstavlja znatno oviro pri povezovanju družb iz raznih držav članic.

(5) Države članice so dolžne zagotoviti, da določbe te uredbe, ki se uporabljajo za evropske družbe, ne povzročajo diskriminacije zaradi neupravičene različne obravnave evropskih družb v primerjavi z delniškimi družbami niti nesorazmernih omejitev pri ustanavljanju evropskih družb ali prenosu njihovih statutarnih sedežev.

(6) Nujno je zagotoviti sovpadanje gospodarske in pravne enote podjetja v Skupnosti. Zato naj se vzporedno z družbami, delujočimi v skladu z ustreznimi nacionalnimi predpisi, predvidi ustanovitev družb, ki so ustanovljene in opravljajo dejavnost v skladu s predpisi, določenimi z uredbo Skupnosti, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

(7) Določbe take uredbe bodo dovoljevale ustanovitev in vodenje družb z evropsko razsežnostjo, osvobojenih ovir, ki jih povzroča neusklajenost in ozemeljsko omejena veljavnost nacionalnega prava družb.

(8) Statut za evropsko delniško družbo (v nadaljevanju "SE") je med ukrepi, ki naj bi jih Svet sprejel pred letom 1992 ter so našteti v Beli knjigi Komisije o dokončnem oblikovanju notranjega trga in odobreni na zasedanju Evropskega sveta v Milanu junija leta 1985. Evropski svet je na zasedanju v Bruslju leta 1987 izrazil željo po čim prejšnjem oblikovanju takega statuta.

(9) Od predložitve predloga Uredbe o statutu evropske delniške družbe leta 1970, spremenjenega leta 1975, je usklajevanje nacionalnega prava družb močno napredovalo, tako se je mogoče v točkah, kjer za delovanje SE niso potrebni skupni predpisi Skupnosti, sklicevati na zakonodajo, ki ureja delniške družbe v državi članici, v kateri ima SE statutarni sedež.

(10) Če naj se doseže temeljni cilj pravnih predpisov, ki urejajo SE, mora biti brez poseganja v morebitne prihodnje gospodarske potrebe možno vsaj ustanoviti tako družbo kot sredstvo, ki družbam iz raznih držav članic omogoča tako združitev ali ustanovitev holdinga, kakršna omogoča tudi družbam in drugim pravnim osebam, ki opravljajo gospodarske dejavnosti in za katere velja pravo raznih držav članic, ustanovitev skupnih hčerinskih družb.

(11) V tem smislu naj bo možno, da se delniška družba s statutarnim sedežem in glavno upravo v Skupnosti preoblikuje v SE, ne da bi prej prenehala, če ima hčerinsko podjetje v drugi državi članici kakor tisti, v kateri ima svoj statutarni sedež.

(12) Nacionalne določbe, ki se uporabljajo za delniške družbe, ki svoje vrednostne papirje ponujajo javnosti, in za transakcije vrednostnih papirjev, se morajo uporabljati tudi pri ustanovitvi SE s ponudbo vrednostnih papirjev javnosti in za SE, ki želijo uporabiti take finančne instrumente.

(13) SE mora prevzeti obliko družbe z delniškim kapitalom, saj je taka oblika glede financiranja in vodenja najprimernejša za potrebe družbe, ki opravlja dejavnosti na evropski ravni. Za zagotovitev primerne velikosti takih družb je treba najmanjši znesek kapitala določiti tako, da zagotavlja zadostna sredstva, hkrati pa malim in srednje velikim podjetjem ne otežuje ustanavljanja SE.

(14) SE mora biti učinkovito vodena in primerno nadzorovana. Treba je upoštevati, da zdaj v Skupnosti obstajata dva sistema upravljanja delniških družb. Čeprav je SE treba dovoliti, da izbira med obema sistemoma, morajo biti pripadajoče dolžnosti odgovornih za vodenje in odgovornih za nadzor jasno opredeljene.

(15) V skladu s pravili in temeljnimi načeli mednarodnega zasebnega prava, ko eno podjetje obvladuje drugo, ki ga ureja drugačen pravni sistem, so njegove pravice in dolžnosti glede zaščite manjšinskih delničarjev in tretjih strani urejene z zakonodajo, ki ureja odvisno podjetje, brez poseganja v obveznosti, ki jih obvladujočemu podjetju predpisuje njegovo nacionalno pravo, npr. v zahtevo po pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov.

(16) Brez poseganja v posledice prihodnjega usklajevanja zakonodaje držav članic posebna pravila za SE na tem področju za zdaj niso potrebna. Pravila in temeljna načela mednarodnega zasebnega prava je torej treba uporabljati, kadar je SE obvladujoče podjetje, pa tudi takrat, ko je SE odvisno podjetje.

(17) Kadar drugo podjetje obvladuje SE, je potrebno opredeliti pravilo o uporabi zakonodaje, ki velja za delniške družbe v državi članici, v kateri ima SE statutarni sedež.

(18) Od vsake države članice se mora zahtevati, da za kršitve te uredbe uporablja sankcije, ki se sicer uporabljajo za delniške družbe, za katere velja njena zakonodaja.

(19) Pravila o udeležbi delavcev v evropski družbi ureja Direktiva 2001/86/ES [4] in navedene določbe so torej neločljivo dopolnilo te uredbe ter se morajo izvajati hkrati z njo.

(20) Ta uredba ne zajema drugih pravnih področij, kakršna je obdavčitev, konkurenca, intelektualna lastnina ali plačilna nesposobnost. Določbe zakonodaje držav članic in zakonodaje Skupnosti se zato uporabljajo za navedena področja in za druga področja, ki jih ta uredba ne zajema.

(21) Direktiva 2001/86/ES ima namen zagotoviti pravico delavcev do udeležbe pri problemih in odločitvah, ki zadevajo življenje njihove SE. Druga socialna vprašanja in vprašanja delovne zakonodaje, zlasti pravico zaposlenih do informacij in svetovanja, kakor je urejena v državah članicah, opredeljujejo nacionalni predpisi, ki se pod enakimi pogoji uporabljajo za delniške družbe.

(22) Začetek veljavnosti te uredbe se mora odložiti, tako da lahko vsaka država članica v svojo zakonodajo vključi določbe Direktive 2001/86/ES in vnaprej vzpostavi potrebne mehanizme za ustanovitev in delovanje SE s statutarnimi sedeži na svojem ozemlju tako, da se uredba in direktiva lahko uporabljata hkrati.

(23) Družbi z glavno upravo zunaj Skupnosti je treba dovoliti sodelovanje pri ustanavljanju SE, če je družba ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, če ima statutarni sedež v navedeni državi članici ter dejansko in stalno zvezo z gospodarstvom države članice v skladu z načeli Splošnega programa za odpravo omejitev svobode ustanavljanja iz leta 1962. Taka povezava obstaja predvsem, če ima družba poslovalnico v navedeni državi članici in iz nje opravlja posle.

(24) SE je treba omogočiti, da statutarni sedež prenese v drugo državo članico. Ustrezna zaščita interesov manjšinskih delničarjev, ki nasprotujejo prenosu, upnikov in imetnikov drugih pravic, bi morala biti sorazmerna. Tak prenos ne bi smel vplivati na pravice, ki izvirajo iz časa pred njim.

(25) Ta uredba ne posega v nobeno določbo, ki se lahko vstavi v Bruseljsko konvencijo iz leta 1968 ali v katero koli besedilo, ki so ga sprejele države članice ali Svet kot nadomestilo takšne konvencije in ki se nanaša na pravila o sodni pristojnosti, ki se uporabljajo ob prenosu statutarnih sedežev delniške družbe iz ene države članice v drugo.

(26) Dejavnosti finančnih ustanov so urejene s posebnimi direktivami in z nacionalno zakonodajo, s katero se izvajajo te direktive, dodatni nacionalni predpisi, ki urejajo navedene dejavnosti, pa se v celoti uporabljajo za SE.

(27) Glede na poseben skupnostni značaj SE dogovor o "dejanskem sedežu", ki ga sprejema ta uredba glede SE, ne posega v zakonodajo držav članic in ne določa vnaprej nobenih izbir za druga besedila Skupnosti o pravu družb.

(28) Za sprejetje te uredbe Pogodba ne določa drugih pooblastil kakor tista iz člena 308 Pogodbe.

(29) Ker ciljev načrtovanega delovanja, kakor so začrtani zgoraj, države članice ne morejo doseči v zadostnem obsegu, ker se Evropska delniška družba ustanavlja na evropski ravni in se tako lahko, zaradi obsega in pomembnosti take družbe, cilji bolje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, utemeljenim v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je nujno za uveljavitev teh ciljev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

1. Na ozemlju Skupnosti se lahko pod pogoji in na način, kakor je opredeljeno v tej uredbi, ustanovi družba v obliki evropske delniške družbe (Societas Europaea, v nadaljevanju besedila "SE").

2. Kapital SE je razdeljen na delnice. Vsak delničar odgovarja do višine vplačanega kapitala.

3. SE je pravna oseba.

4. Udeležbo delavcev v SE urejajo določbe Direktive 2001/86/ES.

Člen 2

1. Delniške družbe iz Priloge I, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice, s statutarnimi sedeži in glavnimi upravami v Skupnosti lahko ustanovijo SE z združitvijo, če vsaj za dve od njiju velja zakonodaja različnih držav članic.

2. Delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo iz Priloge II, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice, s statutarnimi sedeži in glavnimi upravami v Skupnosti lahko spodbujajo ustanovitev holdinga SE, če za vsako od najmanj dveh velja:

(a) zakonodaja druge države članice ali

(b) da ima že najmanj dve leti bodisi hčerinsko družbo, za katero velja zakonodaja druge države članice, bodisi podružnico v drugi državi članici.

3. Družbe v smislu drugega odstavka člena 48 Pogodbe in druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice, s statutarnimi sedeži in glavnimi upravami v Skupnosti lahko ustanovijo hčerinsko SE s pridobitvijo njenih delnic le-te, če za vsako od najmanj dveh velja:

(a) zakonodaja druge države članice ali

(b) da ima že najmanj dve leti bodisi hčerinsko družbo, za katero velja zakonodaja druge države članice, bodisi podružnico v drugi državi članici.

4. Delniška družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, s statutarnim sedežem in glavno upravo znotraj Skupnosti se lahko preoblikuje v SE, če ima že vsaj dve leti hčerinsko družbo, za katero velja zakonodaja druge države članice.

5. Država članica lahko določi, da družba, katere glavna uprava ni v Skupnosti, lahko sodeluje pri ustanovitvi SE, če je ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, ima statutarni sedež v tej državi članici ter dejansko in trajno zvezo z gospodarstvom države članice.

Člen 3

1. Za namene člena 2(1), (2) in (3) se SE šteje za delniško družbo, ki jo ureja zakonodaja države članice, v kateri ima statutarni sedež.

2. SE lahko sama ustanovi eno ali več hčerinskih družb v obliki SE. Določbe zakonodaje države članice, v kateri je statutarni sedež hčerinske družbe, s katerimi je predpisano, da mora imeti delniška družba več kakor enega delničarja, se ne uporabljajo za hčerinsko SE. Določbe nacionalne zakonodaje o izvajanju dvanajste Direktive Sveta o pravu družb (89/667/EGS) z dne 21. decembra 1989 o družbi z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom [5], se smiselno uporabljajo za SE.

Člen 4

1. Kapital SE je izražen v evrih.

2. Najnižji znesek osnovnega kapitala ne sme biti nižji od 120000 evrov.

3. Zakonodaja države članice, ki predpisuje večji osnovni kapital za družbe, ki se ukvarjajo z nekaterimi vrstami dejavnosti, se uporabljajo za SE-je s statutarnimi sedeži v tej državi članici.

Člen 5

Skladno s členom 4(1) in (2) veljajo za kapital SE, njegovo vzdrževanje in spremembe skupaj z delnicami, obveznicami in drugimi podobnimi vrednostnimi papirji določbe, ki bi se uporabljale za delniško družbo s statutarnim sedežem v državi članici, v kateri je SE registrirana.

Člen 6

V tej uredbi pomeni "statut SE" ustanovitveni akt, pa tudi statut SE, kadar gre za ločeni dokument.

Člen 7

Statutarni sedež SE je v Skupnosti v isti državi članici, v kateri je tudi njena glavna uprava. Država članica lahko poleg tega SE, ki je registrirana na njenem ozemlju, naloži obveznost imeti statutarni sedež in glavno upravo v istem kraju.

Člen 8

1. V skladu z odstavki 2 do 13 se lahko statutarni sedež SE prenese v drugo državo članico. Tak prenos ne povzroči prenehanja SE ali nastanka nove pravne osebe.

2. Poslovodni ali upravni organ pripravi predlog prenosa in ga objavi v skladu s členom 13, ne da bi to posegalo v dodatne oblike objave, ki jih predpisuje država članica, v kateri je statutarni sedež. Tak predlog navaja sedanjo firmo, statutarni sedež in številko SE ter obsega:

(a) predlagani statutarni sedež SE;

(b) predlog statuta SE, ki vključuje, kjer je potrebno, novo firmo SE;

(c) kakršno koli posledico, ki bi jo prenos lahko imel za udeležbo delavcev;

(d) predlog časovnega poteka prenosa;

(e) pravice, določene za zaščito delničarjev in/ali upnikov.

3. Poslovodni ali upravni organ pripravi poročilo, ki pojasni in utemelji pravne in ekonomske vidike prenosa ter razloži posledice prenosa za delničarje, upnike in zaposlene.

4. Delničarji in upniki SE so upravičeni, da vsaj en mesec pred skupščino delničarjev, sklicano za odločitev o prenosu, na statutarnem sedežu SE preučijo predlog prenosa in poročilo, pripravljeno v skladu odstavkom 3, ter na zahtevo brezplačno dobijo kopije teh dokumentov.

5. Država članica lahko pri SE, registriranih na njenem ozemlju, sprejme določbe, ki zagotavljajo ustrezno zaščito manjšinskih delničarjev, ki prenosu nasprotujejo.

6. Dva meseca po objavi predloga se ne sme sprejeti nobena odločitev o prenosu. Taka odločitev se sprejme, kakor je določeno v členu 59.

7. Preden pristojni organ izda potrdilo iz odstavka 8, ga mora SE prepričati, da so glede kakršnih koli obveznosti, ki se pojavijo pred objavo predloga prenosa, interesi upnikov in imetnikov drugih pravic v zvezi s SE (vključno s pravicami oseb javnega prava) ustrezno zaščiteni v skladu z določbami države članice, v kateri ima SE statutarni sedež pred prenosom.

Država članica lahko razširi uporabo prvega pododstavka na obveznosti, ki se pojavijo (ali bi se lahko pojavile) pred prenosom. Prvi in drugi pododstavek ne posegata v uporabo nacionalne zakonodaje države članice o zagotavljanju ali zaščiti plačil osebam javnega prava, za SE.

8. V državi članici, v kateri ima SE statutarni sedež, izda sodišče, notar ali drug pristojni organ potrdilo o izvedenih dejanjih in formalnostih, ki jih je treba opraviti pred prenosom.

9. Nova registracija ne sme biti opravljena pred predložitvijo potrdila iz odstavka 8 in dokazil o izvedenih formalnostih, predpisanih za vpis v register v državi, v kateri je novi statutarni sedež.

10. Prenos statutarnega sedeža SE in posledične spremembe njenega statuta začnejo veljati skladno s členom 12 na datum vpisa SE v register njenega novega statutarnega sedeža.

11. Ko se nova registracija opravi, register novega vpisa obvesti register starega vpisa. Izbris stare registracije se izvede ob prejemu tega obvestila, vendar ne prej.

12. Nova registracija in izbris stare registracije sta objavljena v zadevnih državah članicah v skladu s členom 13.

13. Ob objavi nove registracije SE je nasproti tretjim stranem možno sklicevanje na novi statutarni sedež. Vendar pa se lahko tretje strani, dokler ni objavljen izbris vpisa SE iz registra za njen prejšnji statutarni sedež, še vedno sklicujejo na prejšnji statutarni sedež, razen če SE dokaže, da so te tretje strani vedele za obstoj novega statutarnega sedeža.

14. Zakonodaja države članice lahko določi, da je prenos statutarnega sedeža SE vpisane v register te države članice, s katerim bi se povzročila sprememba zakonodaje, ki se uporablja brez učinka, če kateri od pristojnih organov te države članice v dvomesečnem roku iz odstavka 6 temu prenosu ugovarja. Tak ugovor je možen samo na podlagi javnega interesa.

Kadar je SE pod nadzorom nacionalnega finančnega nadzornega organa, ima v skladu z direktivami Skupnosti tudi ta pravico ugovarjati spremembi statutarnega sedeža.

Proti ugovoru je na sodišču mogoče vložiti pravno sredstvo.

15. SE ne sme prenesti statutarnega sedeža, če se je proti njej uvedel postopek prenehanja, likvidacije, plačilne nesposobnosti, postopek ustavitve plačil ali drug podoben postopek.

16. SE, ki je statutarni sedež prenesla v drugo državo članico, se pri pravni podlagi za tožbo, ki izhaja iz časa pred prenosom, kakor je določeno z odstavkom 10, obravnava kot SE, ki ima statutarni sedež v državah članicah, v katerih je bila SE vpisana v register pred prenosom, tudi če je tožena po prenosu.

Člen 9

1. SE urejajo:

(a) določbe te uredbe,

(b) kadar je s to uredbo izrecno odobreno, določbe njenega statuta

ali

(c) pri zadevah, ki jih ta uredba ne ureja ali jih ureja delno, pri vidikih, ki jih uredba ne obsega, z:

(i) zakonodajo, ki so jo sprejele države članice pri izvajanju ukrepov Skupnosti posebej v zvezi s SE;

(ii) zakonodajo držav članic, ki bi se uporabljala za delniške družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice, v kateri je statutarni sedež SE;

(iii) določbami njenega statuta enako kakor za delniške družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice, v kateri je statutarni sedež SE.

2. Zakonodaja, ki so jo sprejele države članice posebej za SE, mora biti v skladu z direktivami, ki se uporabljajo za delniške družbe iz Priloge I.

3. Če je način poslovanja SE urejen s posebnimi določbami nacionalnega prava, se ti predpisi v celoti uporabljajo za SE.

Člen 10

Glede na to uredbo je SE v vsaki od držav članic obravnavana kakor da je delniška družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, v kateri ima statutarni sedež.

Člen 11

1. Kratica SE stoji pred ali za firmo SE.

2. Samo SE lahko v firmo vključijo kratico SE.

3. Vendar se od družb in drugih pravnih oseb, registriranih v državi članici pred datumom začetka veljavnosti te uredbe v firmah, ki vsebujejo kratico SE, ne zahteva sprememba njihovih imen.

Člen 12

1. Vsaka SE je registrirana v državi članici, v kateri ima statutarni sedež in vpisana v register države članice, predpisan s pravom te države članice, skladno s členom 3 prve Direktive Sveta (68/151/EGS) z dne 9. marca 1968 o usklajevanju zaščitnih ukrepov, ki jih države članice zaradi zaščite interesov članic in drugih nalagajo družbam države članice v smislu drugega odstavka člena 58 Pogodbe zaradi enakovrednosti zaščitnih ukrepov v Skupnosti [6].

2. SE se ne sme registrirati, če ni sklenjen dogovor o ureditvi udeležbe delavcev v skladu s členom 4 Direktive 2001/86/ES ali sprejeta odločitev v skladu s členom 3(6) Direktive ali če se obdobje pogajanj v skladu s členom 5 Direktive konča brez sklenitve dogovora.

3. Da bi bila SE registrirana v državi članici, ki je uporabila možnost iz člena 7(3) Direktive 2001/86/ES, mora biti bodisi v skladu s členom 4 Direktive sklenjen dogovor o ureditvi udeležbe delavcev, ki vključuje sodelovanje, bodisi nobena od sodelujočih družb pred registracijo SE ne sme biti urejena s pravili sodelovanja.

4. Statut SE ne sme biti nikdar v nasprotju s tako določenimi dogovori glede udeležbe delavcev. Kadar so novi dogovori, sprejeti v skladu z direktivo, v nasprotju z veljavnim statutom, se določbe statuta spremenijo v potrebnem obsegu.

V tem primeru lahko država članica določi, da je poslovodni ali upravni organ SE upravičen nadaljevati spreminjanje statuta brez dodatne odločitve skupščine delničarjev.

Člen 13

Objava dokumentov in podrobnosti v zvezi s SE, ki morajo biti objavljene v skladu s to uredbo, se izvede na način, določen z zakonodajo države članice, v kateri ima v skladu z Direktivo 68/151/EGS SE svoj statutarni sedež.

Člen 14

1. Obvestilo o vpisu v in izbrisu SE iz registra se objavi zaradi obveščanja v Uradnem listu Evropskih skupnosti po objavi v skladu s členom 13. To obvestilo navaja firmo SE, številko, datum in kraj registracije SE, datum in kraj objave in naslov publikacije, statutarni sedež SE in njen sektor dejavnosti.

2. Če je statutarni sedež SE prenesen v skladu s členom 8, obvestilo vsebuje informacije iz odstavka 1 skupaj z informacijami o novi registraciji.

3. Podrobni podatki iz odstavka 1 se predložijo Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti v enem mesecu od objave iz člena 13.

NASLOV II

USTANOVITEV

Oddelek 1

Splošno

Člen 15

1. Glede na določbe te uredbe je ustanovitev SE urejena z zakonodajo, ki se uporablja za delniške družbe v državi članici, v kateri SE določi statutarni sedež.

2. Registracija SE je objavljena v skladu s členom 13.

Člen 16

1. SE pridobi status pravne osebe z dnem vpisa v register iz člena 12.

2. Če so v imenu SE izvedena dejanja pred registracijo v skladu s členom 12 in če SE po registraciji ne prevzame obveznosti, ki iz teh dejanj izhajajo, so fizične osebe, družbe ali druge pravne osebe, ki so jih izvedle solidarno in neomejeno odgovorne zanje, če ni dogovora o nasprotnem.

Oddelek 2

Ustanovitev z združitvijo

Člen 17

1. SE je lahko ustanovljena z združitvijo v skladu s členom 2(1).

2. Taka združitev se lahko izvede v skladu s:

(a) postopkom združitve s pripojitvijo, kakor ga določa člen 3(1) tretje Direktive Sveta (78/855/EGS) z dne 9. oktobra 1978 na podlagi člena 54(3)(g) Pogodbe o združitvi delniških družb [7], ali

(b) postopkom spojitve z ustanovitvijo nove družbe, kakor ga določa člen 4(1) navedene direktive.

Pri združitvi s pripojitvijo družba prevzemnica ob združitvi dobi obliko SE. Pri spojitvi z ustanovitvijo nove družbe je novoustanovljena družba SE.

Člen 18

V zadevah, ki jih ta oddelek ne zajema ali jih zajema le delno, veljajo za vidike, ki jih ne zajema, za vsako družbo vključeno v ustanavljanje SE z združitvijo, določbe zakonodaje države članice, ki se uporabljajo za združitve delniških družb v skladu z Direktivo 78/855/EGS.

Člen 19

Zakonodaja države članice lahko določi, da družba, za katero velja pravo te države članice, ne sme sodelovati pri ustanavljanju SE z združitvijo, če katerikoli pristojni organ zadevne države članice temu ugovarja pred izdajo potrdila iz člena 25(2).

Tak ugovor je možen le na podlagi javnega interesa. Proti ugovoru je na sodišču mogoče vložiti pravno sredstvo.

Člen 20

1. Poslovodni ali upravni organi družb, ki se združujejo, sestavijo predlog združitve. Ta vključuje naslednje podrobnosti:

(a) firmo in statutarni sedež vsake od družb, združujočih se skupaj s tistimi, ki so predlagane za SE;

(b) razmerje menjave delnic in znesek morebitne odškodnine;

(c) pogoje dodelitve delnic v SE;

(d) datum, od katerega imajo imetniki delnic v SE pravico do udeležbe pri dobičku, in katere koli posebne pogoje, ki so povezani s to pravico;

(e) datum, po katerem se bodo transakcije družb, ki se združujejo v knjigovodske namene, obravnavale kot transakcije SE;

(f) pravice, ki jih SE dodeli delničarjem, iz katerih izhajajo posebne pravice, in imetnikom vrednostnih papirjev, ki niso delnice, ali predlagane ukrepe, ki jih zadevajo;

(g) katere koli posebne prednosti, priznane izvedencem, ki pregledajo predlog združitve, ali članom upravnih, poslovodnih, nadzornih ali kontrolnih organov družb, ki se združujejo;

(h) statut SE;

(i) informacije o postopkih sklepanja sporazumov o udeležbi delavcev določa Direktiva 2001/86/ES.

2. Družbe, ki se združujejo, lahko v predlog združitve vključijo še druge podatke.

Člen 21

Za vsako od družb, ki se združuje, in v skladu z dodatnimi zahtevami države članice, ki ji je zavezana zadevna družba, se objavijo naslednje podrobnosti v uradnem listu te države članice:

(a) oblika družbe, firma in statutarni sedež vsake družbe, ki se združuje;

(b) register, v katerem so arhivirani dokumenti iz člena 3(2) Direktive 68/151/EGS v zvezi z vsako družbo, ki se združuje, in številka vpisa v ta register;

(c) navedba dogovorov, sklenjenih v skladu s členom 24, o uveljavitvi pravic upnikov zadevne družbe in naslov, kjer je možno brezplačno dobiti popolne informacije o teh dogovorih;

(d) navedba dogovorov, sklenjenih v skladu s členom 24, o uveljavitvi pravic manjšinskih delničarjev zadevne družbe in naslov, kjer je možno brezplačno dobiti popolne informacije o teh dogovorih;

(e) predlog firme in statutarnega sedeža SE.

Člen 22

Kot alternativa izvedencem, ki delujejo v imenu vsake od družb, ki se združuje, lahko eden ali več neodvisnih izvedencev, kakor jih opredeljuje člen 10 Direktive 78/855/EGS in so imenovani v ta namen, na skupno prošnjo družb s strani sodnega ali upravnega organa v državi članici ene od družb, ki se združuje, ali predlagane SE preuči predlog združitve in sestavi enotno poročilo za vse delničarje.

Izvedenci imajo pravico od vsake od družb, ki se združuje, zahtevati kakršne koli informacije, ki se jim zdijo potrebne za izpolnitev njihove funkcije.

Člen 23

1. Skupščina delničarjev vsake od družb, ki se združuje, odobri predlog združitve.

2. Udeležba delavcev v SE se dogovori v skladu z Direktivo 2001/86/ES. Skupščine delničarjev vsake od družb, ki se združuje, si lahko pridržijo pravico, da pogojujejo registracijo SE z izrecno ratifikacijo tako doseženih dogovorov.

Člen 24

1. Zakonodaja države članice veljavna za vsako od družb, ki se združuje, se uporablja kakor pri združitvi delniških družb ob upoštevanju čezmejne narave združitve in za zaščito interesov:

(a) upnikov družb, ki se združujejo;

(b) lastnikov obveznic družb, ki se združujejo;

(c) imetnikov vrednostnih papirjev, ki niso delnice in iz katerih izhajajo posebne pravice v družbah, ki se združujejo.

2. Država članica lahko, če za družbe, ki se združujejo, velja njena zakonodaja, sprejme predpise za zagotovitev ustrezne zaščite manjšinskih delničarjev, ki združitvi nasprotujejo.

Člen 25

1. Zakonitost združitve se skrbno preveri glede dela postopka, ki zadeva vsako od združujočih se družb, v skladu z zakonodajo o združitvah delniških družb države članice, ki velja za družbo, ki se združuje.

2. V vsaki zadevni državi članici sodišče, notar ali drug pristojni organ izda potrdilo, ki dokončno potrdi, da so predzdružitvena dejanja in formalnosti končani.

3. Če zakonodaja države članice, veljavna za družbo, ki se združuje, določa postopek pregledovanja in spreminjanja razmerja menjave delnic ali odškodninski postopek za manjšinske delničarje brez preprečitve registracije združitve, taki postopki veljajo le, če druge družbe, ki se združujejo, iz držav članic, ki takih postopkov ne določajo, ob sprejetju predloga združitve v skladu s členom 23(1) izrecno sprejmejo možnost manjšinskih delničarjev združujoče se družbe, da uporabijo take postopke. V takih primerih sodišče, notar ali drug pristojni organ lahko izda potrdilo iz odstavka 2, četudi je bil tak postopek sprožen. V potrdilu pa mora biti navedeno, da postopek teče. Odločitev iz postopka je obvezujoča za prevzemno družbo in vse njene delničarje.

Člen 26

1. Zakonitost združitve skrbno preveri glede dela postopka, ki zadeva izvedbo združitve in ustanovitev SE, sodišče, notar ali drug organ, ki je v državi članici, v kateri je predlagani statutarni sedež SE, pristojen za pregled tega vidika zakonitosti združitev delniških družb.

2. S tem namenom vsaka od družb, ki se združuje, v šestih mesecih od izdaje pristojnemu organu predloži potrdilo iz člena 25(2) skupaj z izvodom predloga združitve, ki ga je odobrila ta družba.

3. Organ iz odstavka 1 zlasti zagotovi, da družbe, ki se združujejo, odobrijo predlog združitve pod enakimi pogoji in da so bili dogovori o udeležbi delavcev sklenjeni v skladu z Direktivo 2001/86/ES.

4. Ta organ se tudi prepriča, da je SE ustanovljena v skladu z zahtevami zakonodaje države članice, v kateri ima statutarni sedež, skladno s členom 15.

Člen 27

1. Združitev in sočasna ustanovitev SE začneta veljati na datum registracije SE v skladu s členom 12.

2. SE se ne sme registrirati, dokler niso opravljene formalnosti iz členov 25 in 26.

Člen 28

Za vsako družbo, ki se združuje, se združitev objavi, kakor določa zakonodaja vsake države članice v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS.

Člen 29

1. Združitev, izvedena v skladu s členom 17(2)(a), ima ipso iure in istočasno naslednje posledice:

(a) vsa sredstva in obveznosti vsake od prevzetih družb se prenesejo na družbo prevzemnico;

(b) delničarji prevzete družbe postanejo delničarji družbe prevzemnice;

(c) prevzeta družba preneha obstajati;

(d) družba prevzemnica dobi obliko SE.

2. Združitev, izvedena v skladu s členom 17(2)(b), ima ipso iure in istočasno naslednje posledice:

(a) vsa sredstva in obveznosti družb, ki se združujejo, se prenesejo na SE;

(b) delničarji družb, ki se združujejo, postanejo delničarji SE;

(c) družbe, ki se združujejo, prenehajo obstajati.

3. Kadar zakonodaja države članice pri združitvi delniških družb zahteva, da se zaključijo vsi posebni postopki, preden začne prenos določenih sredstev, pravic in obveznosti družb, ki se združujejo, učinkovati nasproti tretjim stranem, te postopke izvedejo in opravijo bodisi družbe, ki se združujejo, ali SE po svoji registraciji.

4. Pravice in obveznosti udeleženih družb glede pogojev zaposlovanja, ki izhajajo iz nacionalnega prava, prakse in individualnih pogodb o zaposlitvi ali iz zaposlitvenih razmerij, ki obstajajo na dan registracije, se zaradi take registracije prenesejo na SE ob njeni registraciji.

Člen 30

Združitev iz člena 2(1) ne sme biti razglašena za nično potem, ko je SE že registrirana.

Če zakonitost združitve ni bila skrbno preverjena v skladu s členoma 25 in 26, je to lahko razlog za prenehanje SE.

Člen 31

1. Kjer združitev v smislu člena 17(2)(a) izvede družba z lastništvom vseh delnic in drugih vrednostnih papirjev, ki podeljujejo glasovalno pravico na skupščini delničarjev druge družbe, se ne uporabljajo niti člen 20(1)(b), (c) in (d), člen 29(1)(b) niti člen 22. Nacionalna zakonodaja, ki velja za vsako združujočo se družbo in združitve delniških družb v skladu s členom 24 Direktive 78/855/EGS, se kljub temu uporablja.

2. Kadar združitev s pripojitvijo izvede družba, ki ima v lasti 90 % ali več, ne pa vseh delnic in drugih vrednostnih papirjev z glasovalno pravico na skupščini delničarjev druge družbe, se poročila poslovodnega ali upravnega organa, poročila neodvisnega izvedenca ali izvedencev in dokumenti, potrebni za preverjanje, zahtevajo samo, kolikor to zahteva nacionalna zakonodaja, ki ureja prevzemno ali prevzeto družbo.

Vendar pa države članice lahko določijo, da se ta odstavek uporablja, kadar ima družba v lasti delnice, ki podeljujejo 90 % ali več, ne pa vseh glasovalnih pravic.

Oddelek 3

Ustanovitev holdinga SE

Člen 32

1. Holding SE se lahko ustanovi v skladu s členom 2(2).

Družba, ki organizira ustanovitev holdinga SE v skladu s členom 2(2), še naprej obstaja.

2. Poslovodni ali upravni organi družb organizatork tega projekta sestavijo pod enakimi pogoji predlog pogodbe o ustanovitvi holdinga SE. Ta predlog vključuje poročilo, ki pojasni in utemelji pravne in ekonomske vidike ustanovitve in navede posledice sprejetja oblike holdinga SE za delničarje in zaposlene. Predlog določi tudi podrobnosti, ki jih določa člen 20(1)(a), (b), (c), (f), (g), (h) in (i), ter minimalni delež delnic v vsaki od družb, organizatork projekta, ki ga morajo delničarji prispevati pri ustanovitvi holdinga SE. Ta delež so delnice, ki podeljujejo več kakor 50 % stalnih glasovalnih pravic.

3. Za vsako družbo organizatorko projekta se predlog ustanovitve holdinga SE objavi na način, določen z nacionalno zakonodajo vsake države članice v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS, najmanj mesec dni pred datumom skupščine delničarjev, ki je sklicana, da o tem odloča.

4. Eden ali več izvedencev, neodvisnih od družb organizatork projekta, ki jih imenuje ali odobri sodni ali upravni organ v državi članici, katere zakonodaja velja za posamezno družbo v skladu z nacionalnimi določbami, sprejetimi za izvajanje Direktive 78/855/EGS, pregleda predlog pogodbe o ustanovitvi, pripravljen v skladu z odstavkom 2, in pripravi pisno poročilo za delničarje vsake družbe. Po dogovoru med družbami organizatorkami projekta eden ali več neodvisnih izvedencev, ki jih imenuje ali odobri sodni ali upravni organ države članice, katere zakonodaja velja za eno od družb, ki spodbujajo projekt, ali za predlagano SE v skladu z nacionalnimi določbami, sprejetimi za izvajanje Direktive 78/855/EGS, pripravi enotno pisno poročilo za delničarje vseh družb.

5. Poročilo navaja morebitne težave pri določitvi vrednosti in ugotavlja, ali je predlagano menjalno razmerje delnic pravično in razumno ob navedbi metod, ki se uporabljajo za njegovo določitev, in ali so te metode ustrezne v tem primeru.

6. Skupščina delničarjev vsake od družb organizatork projekta odobri predlog ustanovitve holdinga SE.

Udeležba delavcev v holdingu SE se določi v skladu z Direktivo 2001/86/ES. Skupščine delničarjev vsake od družb organizatork projekta si lahko pridržijo pravico, da pogojujejo registracijo holdinga SE z izrecno ratifikacijo tako doseženih dogovorov.

7. Ta člen se smiselno uporablja tudi za družbe z omejeno odgovornostjo.

Člen 33

1. Družbeniki družb organizatork projekta imajo na voljo tri mesece, da obvestijo družbe organizatorke, ali nameravajo prispevati deleže k ustanovitvi holdinga SE. To obdobje se začne z datumom, ko so v skladu s členom 32 končno določeni pogoji za ustanovitev holdinga SE.

2. Holding SE je ustanovljen le, če družbeniki družb organizatork projekta v obdobju iz odstavka 1 dodelijo minimalni delež delnic ali deležev v vsako družbo v skladu s predlogom ustanovitve in če so izpolnjeni vsi drugi pogoji.

3. Če so pogoji za ustanovitev holdinga SE izpolnjeni v skladu z odstavkom 2, je to dejstvo za vse družbe organizatorke objavljeno na način, določen z nacionalno zakonodajo, ki velja za vsako od teh družb in sprejeto za izvajanje člena 3 Direktive 68/151/EGS.

Družbeniki družb organizatork projekta, ki v obdobju iz odstavka 1 ne navedejo, ali nameravajo dati na razpolago svoje deleže družbam organizatorkam, da bi ustanovile holding SE, imajo na voljo še en mesec, da to storijo.

4. Družbeniki, ki so prispevali svoje vrednostne papirje k ustanovitvi SE, dobijo delnice v holdingu SE.

5. Holding SE se ne sme registrirati, dokler se ne izkaže, da so formalnosti iz člena 32 opravljene in pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni.

Člen 34

Država članica lahko pri družbah, organizatorkah takšnega projekta, sprejme določbe, oblikovane za zagotovitev zaščite manjšinskih družbenikov, ki projektu nasprotujejo, upnikov in zaposlenih.

Oddelek 4

Ustanovitev hčerinske SE

Člen 35

SE je lahko ustanovljena v skladu s členom 2(3).

Člen 36

Za družbe in druge pravne osebe, sodelujoče pri takem projektu, veljajo določbe, ki urejajo njihovo sodelovanje pri ustanavljanju hčerinske družbe v obliki delniške družbe v skladu z nacionalno zakonodajo.

Oddelek 5

Preoblikovanje obstoječe delniške družbe v SE

Člen 37

1. SE je lahko ustanovljena v skladu s členom 2(4).

2. Ne glede na člen 12 preoblikovanje delniške družbe v SE ne povzroči prenehanja družbe ali ustanovitve nove pravne osebe.

3. Statutarni sedež se ne sme prenesti iz ene države članice v drugo v skladu s členom 8 hkrati z izvedbo preoblikovanja.

4. Poslovodni ali upravni organ družbe pripravi predlog preoblikovanja in poročilo, ki razloži in utemelji pravne in ekonomske vidike preoblikovanja ter navede posledice sprejetja oblike SE za delničarje in delavce.

5. Predlog preoblikovanja je objavljen na način, določen z zakonodajo vsake države članice v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS, najmanj mesec dni pred skupščino delničarjev, ki je sklicana, da o tem odloča.

6. Pred skupščino delničarjev iz odstavka 7 eden ali več izvedencev, ki jih imenuje ali odobri v skladu z nacionalnimi določbami, sprejetimi za izvajanje člena 10 Direktive 78/855/EGS, sodni ali upravni organ države članice, katere zakonodaja velja za družbo, ki se preoblikuje v SE, v skladu z Direktivo 77/91/EGS [8] smiselno potrdi, da je čisto premoženje družbe najmanj enako seštevku njenega kapitala in tistih rezerv, ki se po zakonu in statutu ne smejo razporejati.

7. Skupščina delničarjev družbe odobri predlog preoblikovanja skupaj s statutom SE. Odločitev skupščine je sprejeta na način, opredeljen s predpisi nacionalne zakonodaje, sprejete za izvajanje člena 7 Direktive 78/855/EGS.

8. Države članice lahko pogojujejo preoblikovanje s pozitivnim glasovanjem kvalificirane večine ali soglasnim izglasovanjem organa družbe, ki je predmet preoblikovanja, v katerem je organizirana udeležba delavcev.

9. Pravice in obveznosti družbe, ki se bo preoblikovala pod pogoji zaposlovanja, izhajajočimi iz nacionalne zakonodaje, prakse in individualnih pogodb o zaposlitvi ali zaposlitvenih razmerij, ki obstajajo na dan registracije, se zaradi take registracije prenesejo na SE.

NASLOV III

STRUKTURA SE

Člen 38

Pod pogoji, ki jih določa ta uredba, SE obsega:

(a) skupščino delničarjev in

(b) bodisi nadzorni organ in poslovodni organ (dvotirni sistem) bodisi upravni organ (enotirni sistem), odvisno od oblike, sprejete s statutom.

Oddelek 1

Dvotirni sistem

Člen 39

1. Poslovodni organ je odgovoren za vodenje SE. Država članica lahko določi, da so glavni direktor ali glavni direktorji odgovorni za tekoče vodenje pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za delniške družbe s statutarnimi sedeži na ozemlju te države članice.

2. Člana ali člane poslovodnega organa imenuje in odpokliče nadzorni organ.

Vendar lahko država članica zahteva ali dovoli, da statut predpiše imenovanje ali odpoklic člana ali članov poslovodnega organa s strani skupščine delničarjev pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za delniške družbe s statutarnimi sedeži na ozemlju te države članice.

3. Nobena oseba ne sme biti hkrati član poslovodnega in nadzornega organa iste SE. Vendar lahko nadzorni organ imenuje enega od svojih članov, da deluje kot član poslovodnega organa, če je mesto prosto. V tem obdobju so dolžnosti zadevni osebi kot članu nadzornega organa začasno odvzete. Država članica lahko uvede časovno omejitev za tako obdobje.

4. Število članov poslovodnega organa ali pravila za njegovo določanje so opredeljena v statutu SE. Vendar pa lahko država članica določi minimalno in/ali maksimalno število.

5. Kadar ni nobenih določb o dvotirnem sistemu za delniške družbe s statutarnimi sedeži na ozemlju države članice, ta lahko sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s SE.

Člen 40

1. Nadzorni organ nadzoruje delo poslovodnega organa. Sam ne sme izvrševati nalog poslovodnega organa v SE.

2. Člane nadzornega organa imenuje skupščina delničarjev. Člani prvega nadzornega organa so lahko imenovani v statutu. To velja brez poseganja v člen 47(4) ali v katere koli ureditve o udeležbi delavcev, določene v skladu z Direktivo 2001/86/ES.

3. Število članov nadzornega organa ali pravila za njegovo določanje so opredeljena s statutom. Vendar lahko država članica predpiše število članov nadzornega organa za SE, registrirane na njenem ozemlju, ali njihovo minimalno in/ali maksimalno število.

Člen 41

1. Poslovodni organ najmanj enkrat na vsake tri mesece poroča nadzornemu organu o napredku in predvidenem razvoju poslovanja SE.

2. Poleg rednega obveščanja iz odstavka 1 poslovodni organ takoj predloži nadzornemu organu kakršne koli informacije o dogodkih, ki lahko znatno vplivajo na SE.

3. Nadzorni organ lahko od poslovodnega organa zahteva kakršne koli informacije, potrebne za izvajanje nadzora v skladu s členom 40(1). Država članica lahko določi, da je vsak član nadzornega organa prav tako upravičen zahtevati informacije.

4. Nadzorni organ lahko sam uvede ali se dogovori za uvedbo kakršne koli preiskave, potrebne za opravljanje njegovih dolžnosti.

5. Vsak član nadzornega organa je upravičen do vpogleda v vse informacije, predložene organu.

Člen 42

Nadzorni organ med svojimi člani izvoli predsednika. Če polovico članov imenujejo zaposleni, je lahko za predsednika izvoljen le član, ki ga imenuje skupščina delničarjev.

Oddelek 2

Enotirni sistem

Člen 43

1. Upravni organ upravlja SE. Država članica lahko določi, da so glavni direktor ali glavni direktorji odgovorni za tekoče vodenje pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za delniške družbe s statutarnimi sedeži na ozemlju te države članice.

2. Število članov upravnega organa ali pravila za njegovo določanje so opredeljena v statutu SE. Država članica lahko določi minimalno in po potrebi maksimalno število članov.

Kadar je udeležba delavcev urejena v skladu z Direktivo 2001/86/ES, upravni organ sestavljajo vsaj trije člani.

3. Člana ali člane upravnega organa imenuje skupščina delničarjev. Člani prvega upravnega organa so lahko imenovani v statutu. To velja brez poseganja v člen 47(4) ali kakršne koli ureditve o udeležbi delavcev, sklenjene v skladu z Direktivo 2001/86/ES.

4. Kadar ni nobenih določb o dvotirnem sistemu za delniške družbe s statutarnimi sedeži na ozemlju države članice, ta lahko sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s SE.

Člen 44

1. Upravni organ se sestane najmanj enkrat na vsake tri mesece v intervalih, določenih s statutom, zaradi razpravljanja o napredku in predvidenem razvoju poslovanja SE.

2. Vsak član upravnega organa je upravičen do vpogleda v vse informacije, predložene organu.

Člen 45

Upravni organ med svojimi člani izvoli predsednika. Če polovico članov imenujejo zaposleni, je lahko za predsednika izvoljen le član, ki ga imenuje skupščina delničarjev.

Oddelek 3

Skupne določbe za enotirni in dvotirni sistem

Člen 46

1. Člani organov družbe so imenovani za obdobje, ki je določeno v statutu in ni daljše od šestih let.

2. Glede na omejitve v statutu so člani lahko ponovno imenovani enkrat ali večkrat za obdobje, določeno v skladu z odstavkom 1.

Člen 47

1. Statut SE lahko družbi ali drugi pravni osebi dovoli članstvo v enem od svojih organov, če zakonodaja, ki se uporablja za delniške družbe v državi članici, v kateri ima SE statutarni sedež, ne določa drugače.

Družba ali druga pravna oseba določi fizično osebo za opravljanje njenih dolžnosti v zadevnem organu.

2. Član organa SE ali predstavnik člana v smislu odstavka 1 ne sme biti oseba, ki:

(a) v skladu z zakonodajo države članice, v kateri je statutarni sedež SE, ne more službovati v zadevnem organu delniške družbe za katero velja zakonodaja te države članice, ali

(b) zaradi sodne ali upravne odločbe sprejete v državi članici ne more službovati v organu delniške družbe, za katero velja zakonodaja države članice.

3. Statut SE lahko v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za delniške družbe v državi članici v kateri je statutarni sedež SE, določi posebne pogoje za ustreznost članov, ki zastopajo delničarje.

4. Ta uredba ne vpliva na nacionalno zakonodajo, ki dovoljuje manjšini delničarjev ali drugim osebam ali organom imenovati nekatere člane organa družbe.

Člen 48

1. Statut SE navaja kategorije transakcij, za katere je nujna odobritev poslovodnega organa s strani nadzornega organa v dvotirnem sistemu ali izrecna odločitev upravnega organa v enotirnem sistemu.

Vendar lahko država članica določi, da lahko v dvotirnem sistemu nadzorni organ sam izvede nekatere kategorije transakcij ob upoštevanju odobritve.

2. Država članica lahko opredeli kategorije transakcij, ki morajo biti vsaj nakazane v statutih SE, registriranih na njenem ozemlju.

Člen 49

Člani organov SE so tudi po izteku mandata zavezani, da ne razkrijejo nikakršnih podatkov, ki jih imajo v zvezi s SE, katerih razkritje bi lahko škodovalo interesom družbe, razen če se tako razkritje zahteva ali dovoljuje na podlagi določb nacionalne zakonodaje, ki se uporablja za delniške družbe, ali je v javnem interesu.

Člen 50

1. Če ta uredba ali statut ne določa drugače, so pravila poslovnika glede sklepčnosti in sprejemanja odločitev v organih SE naslednja:

(a) sklepčnost: vsaj polovica članov mora biti navzoča ali zastopana;

(b) sprejemanje odločitev: večina članov je navzoča ali zastopana.

2. Če v statutu ni določb, ima predsednik vsakega organa odločilni glas pri neodločenem izidu glasovanja. Če polovico nadzornega organa sestavljajo predstavniki zaposlenih, v statutu ni temu nasprotujočih določb.

3. Kadar je predvidena udeležba delavcev v skladu z Direktivo 2001/86/ES, država članica lahko določi, da za sklepčnost in sprejemanje odločitev nadzornega organa, z odstopanjem od določb iz odstavkov 1 in 2, veljajo pravila, ki se pod enakimi pogoji uporabljajo za delniške družbe, za katere velja zakonodaja zadevne države članice.

Člen 51

Člani poslovodnih, nadzornih in upravnih organov SE so v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za delniške družbe v državi članici, v kateri je statutarni sedež SE, odgovorni za izgubo ali škodo, ki jo utrpi SE zaradi njihove kršitve zakonskih, statutarnih ali drugih dolžnosti, zajetih v njihovo funkcijo.

Oddelek 4

Skupščina delničarjev

Člen 52

Skupščina delničarjev odloča o zadevah, za katere je izključno odgovorna v skladu s:

(a) to uredbo ali

(b) z zakonodajo države članice, v kateri je statutarni sedež SE, sprejeto za izvajanje Direktive 2001/86/ES.

Skupščina delničarjev odloča še o zadevah, za katere je odgovorna skupščina delničarjev delniške družbe, za katero velja bodisi zakonodaja države članice, v kateri je statutarni sedež SE, bodisi po zakonodaji te države članice bodisi po statutu SE, ki je z njo usklajen.

Člen 53

Brez poseganja v pravila iz tega oddelka organizacijo in vodenje skupščine delničarjev skupaj s postopki glasovanja predpisuje zakonodaja, ki se uporablja za delniške družbe v državi članici, v kateri je statutarni sedež SE.

Člen 54

1. Skupščina delničarjev SE zaseda najmanj enkrat v vsakem koledarskem letu v šestih mesecih po izteku poslovnega leta, razen če so z zakonodajo države članice, v kateri ima SE statutarni sedež in ki se uporablja za delniške družbe, ki opravljajo isto vrsto dejavnosti kakor SE, določena pogostejša zasedanja. Vendar lahko država članica določi, da je prvo zasedanje skupščine delničarjev lahko kadarkoli v osemnajstih mesecih po ustanovitvi SE.

2. Skupščino delničarjev lahko kadarkoli skliče poslovodni, upravni, nadzorni ali katerikoli drug organ ali pristojni organ v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za delniške družbe v državi članici v kateri ima SE statutarni sedež.

Člen 55

1. Eden ali več delničarjev, ki imajo skupaj v lasti vsaj 10 % osnovnega kapitala SE, lahko od SE zahteva sklic skupščine delničarjev in oblikovanje dnevnega reda zanjo; statut SE ali nacionalna zakonodaja lahko določata manjši delež pod istimi pogoji, kakršni veljajo za delniške družbe.

2. Zahtevek za sklic skupščine navede točke, ki jih je treba uvrstiti na dnevni red.

3. Če v primernem času po zahtevku iz odstavka 1 skupščina ne zaseda, v vsakem primeru pa v dveh mesecih, lahko sodni ali upravni organ, pristojen za območje, na katerem je statutarni sedež SE, odredi sklic skupščine v navedenem obdobju ali pa pooblasti bodisi delničarje, ki so sklic zahtevali, bodisi njihove predstavnike, naj skličejo skupščino. To se zgodi brez poseganja v katere koli nacionalne določbe, ki dovoljujejo delničarjem samim sklicati skupščino delničarjev.

Člen 56

Eden ali več delničarjev, ki imajo skupaj v lasti vsaj 10 % osnovnega kapitala SE, lahko zahteva, da se na dnevni red skupščine uvrsti ena ali več dodatnih točk. Postopki in roki, ki veljajo za take zahteve, so določeni z zakonodajo države članice, v kateri je statutarni sedež SE ali, če ustrezne zakonodaje ni, s statutom SE. Zgoraj omenjeni delež kapitala lahko zmanjša statut ali zakonodaja države članice, v kateri je statutarni sedež SE, pod istimi pogoji, kakršni veljajo za delniške družbe.

Člen 57

Tam, kjer ta uredba ali zakonodaja, ki se uporablja za delniške družbe v državi članici, v kateri ima SE statutarni sedež, zahteva večjo večino, se odločitve skupščine delničarjev sprejmejo z večino veljavnih oddanih glasov.

Člen 58

Oddani glasovi ne vključujejo glasov, izhajajočih iz delnic, v zvezi s katerimi se delničar ni udeležil glasovanja, ali se je glasovanja vzdržal, ali pa je oddal prazen ali neveljaven glasovni listič.

Člen 59

1. Za spremembo statuta SE je potrebna odločitev skupščine, sprejeta z večino, ki ne sme biti manjša od dveh tretjin oddanih glasov, razen če zakonodaja, ki se uporablja za delniške družbe države članice, v kateri je statutarni sedež SE, zahteva ali dovoljuje večjo večino.

2. Vendar pa država članica lahko določi, da pri zastopanosti vsaj polovice osnovnega kapitala SE zadošča navadna večina glasov iz odstavka 1.

3. Spremembe statuta SE se objavijo v skladu s členom 13.

Člen 60

1. Kadar ima SE dva ali več razredov delnic, je vsaka odločitev skupščine predmet ločenega glasovanja vsakega razreda delničarjev, katerih razredne pravice zadeva odločitev.

2. Kadar je za odločitev skupščine potrebna večina glasov iz člena 59(1) in (2), je ta večina potrebna tudi za ločeno glasovanje vsakega razreda delničarjev, katerih razredne pravice zadeva odločitev.

NASLOV IV

LETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI

Člen 61

V skladu s členom 62 se za pripravo letnih računovodskih izkazov in če je primerno, konsolidiranih računovodskih izkazov skupaj s priloženim letnim poročilom ter revizijo in objavo teh izkazov, za SE uporabljajo veljavni predpisi za delniške družbe, v skladu z zakonodajo države članice v kateri je njen statutarni sedež.

Člen 62

1. Za SE, ki je kreditna ali finančna ustanova, veljajo za pripravo letnih računovodskih izkazov in če je primerno, konsolidiranih računovodskih izkazov skupaj s priloženim letnim poročilom ter revizijo in objavo teh izkazov, predpisi nacionalne zakonodaje države članice, v kateri je njen statutarni sedež, sprejeti za izvajanje Direktive 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij [9].

2. Za SE, ki je zavarovalnica, veljajo za pripravo letnih računovodskih izkazov in če je primerno, konsolidiranih računovodskih izkazov skupaj s priloženim letnim poročilom ter revizijo in objavo teh izkazov, predpisi nacionalne zakonodaje države članice, v kateri je njen statutarni sedež, sprejeti za izvajanje Direktive Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic 1 [10].

NASLOV V

PRENEHANJE, LIKVIDACIJA, PLAČILNA NESPOSOBNOST IN USTAVITEV PLAČIL

Člen 63

Za prenehanje, likvidacijo, plačilno nesposobnost, ustavitev plačil in podobne postopke za SE veljajo predpisi, ki bi se uporabljali za delniško družbo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice, v kateri ima statutarni sedež, vključno z določbami o sprejemanju odločitev skupščine delničarjev.

Člen 64

1. Kadar SE ne izpolnjuje več zahtev iz člena 7, država članica, v kateri je njen statutarni sedež, v določenem obdobju sprejme ustrezne ukrepe, ki SE obvezujejo, da uredi svoj položaj, in sicer:

(a) s ponovno vzpostavitvijo svoje glavne uprave v državi članici, v kateri je njen statutarni sedež, ali

(b) s prenosom statutarnega sedeža s postopkom iz člena 8.

2. Država članica, v kateri je statutarni sedež, vzpostavi nujne ukrepe za zagotovitev, da je SE, ki ne uredi svojega položaja v skladu z odstavkom 1, likvidirana.

3. Država članica, v kateri je statutarni sedež SE, predvidi za vsako ugotovljeno kršitev člena 7 pravno sredstvo. To pravno sredstvo ima odložilni učinek na postopke iz odstavkov 1 in 2.

4. Kjer je na pobudo organov ali katere koli zainteresirane stranke ugotovljeno, da SE z glavno upravo na ozemlju države članice krši člen 7, organi te države članice takoj obvestijo državo članico, v kateri je statutarni sedež SE.

Člen 65

Brez poseganja v določbe nacionalne zakonodaje, ki zahtevajo dodatno objavo, so začetek in konec postopka prenehanja, likvidacije, plačilne nesposobnosti ali ustavitve plačil in morebitna odločitev o nadaljevanju poslovanja objavljeni v skladu s členom 13.

Člen 66

1. SE se lahko preoblikuje v delniško družbo, za katero velja zakonodaja države članice, v kateri je njen statutarni sedež. Odločitev o preoblikovanju ne sme biti sprejeta, preden ne pretečeta dve leti od registracije SE ali preden sta potrjena prva dva kompleta letnih računovodskih izkazov.

2. Preoblikovanje SE v delniško družbo ne povzroči prenehanja družbe ali nastanka nove pravne osebe.

3. Poslovodni ali upravni organ SE pripravi predlog preoblikovanja in poročilo, ki pojasni in utemelji pravne in ekonomske vidike preoblikovanja ter navede posledice sprejetja oblike delniške družbe za delničarje in zaposlene.

4. Predlog preoblikovanja je objavljen vsaj en mesec pred sklicem skupščine delničarjev, ki o tem odloča na način, določen z zakonodajo vsake države članice v skladu s členom 3 Direktive 68/151/ES.

5. Pred skupščino iz odstavka 6 eden ali več neodvisnih izvedencev, ki jih v skladu z nacionalnimi določbami sprejetimi za izvajanje člena 10 Direktive 78/855/EGS imenuje ali potrdi sodni ali upravni organ države članice v kateri je SE, ki se preoblikuje v delniško družbo, izpriča, da ima družba sredstva vsaj enaka znesku kapitala.

6. Skupščina delničarjev SE odobri predlog preoblikovanja skupaj s statutom delniške družbe. Odločitev skupščine delničarjev je sprejeta v skladu z določbami nacionalne zakonodaje za izvajanje člena 7 Direktive 78/855/EGS.

NASLOV VI

DODATNE IN PREHODNE DOLOČBE

Člen 67

1. Vsaka država članica lahko, če in kakor dolgo zanjo tretja faza ekonomske in monetarne unije (EMU) ne velja, za SE-je s statutarnimi sedeži na njenem ozemlju predpiše iste določbe, kakršne se uporabljajo za delniške družbe, za katere velja njena zakonodaja v zvezi z izrazom kapitala. SE lahko v vsakem primeru izraža svoj kapital tudi v evrih. V tem primeru je menjalni tečaj nacionalna valuta/evro tečaj z zadnjega dne meseca pred mesecem ustanovitve SE.

2. Če in kakor dolgo tretja faza ekonomske in monetarne unije (EMU) ne velja za državo članico, v kateri ima SE statutarni sedež, SE kljub temu lahko pripravi in objavi letni računovodski izkaz ter, kjer je primerno, tudi konsolidirani računovodski izkaz v evrih. Država članica lahko zahteva, da morajo biti letni računovodski izkazi in če je primerno, tudi konsolidirani računovodski izkazi SE pripravljeni in objavljeni v nacionalni valuti pod istimi pogoji, kakršni so določeni za delniške družbe, za katere velja zakonodaja navedene države članice.

To ne vpliva na dodatne možnosti, da SE objavi letne računovodske izkaze in če je primerno, tudi konsolidirane računovodske izkaze v evrih v skladu z Direktivo Sveta 90/604/EGS. To ne prejudicira dodatne možnosti, da SE objavi zaključne račune in, če je primerno, tudi konsolidirane bilance v evrih v skladu z Direktivo Sveta 90/604/EGS z dne 8. novembra 1990 o spremembi Direktive 78/60/EGS o zaključnih računih in Direktivo 83/349/EGS o konsolidiranih bilancah, kot zadeva izjeme za male in srednje družbe in objavo računov v ekujih [11].

NASLOV VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 68

1. Države članice sprejmejo ustrezne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabljanje te uredbe.

2. Vsaka država članica imenuje pristojne organe v smislu členov 8, 25, 26, 54, 55 in 64. Skladno s tem obvesti Komisijo in druge države članice.

Člen 69

Najpozneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži Svetu in Evropskemu parlamentu poročilo o uporabljanju Uredbe in predloge za spremembe, kjer je to potrebno. Poročilo zlasti analizira primernost:

(a) dopustitve lokacije glavne uprave in statutarnega sedeža SE v različnih državah članicah;

(b) širitve koncepta združitve v členu 17(2), zato da se dopustijo še druge vrste združitve poleg tistih iz členov 3(1) in 4(1) Direktive 78/855/EGS;

(c) revizije klavzule o sodni pristojnosti iz člena 8(16) z vidika katere koli določbe, ki je bila morda vstavljena v Bruseljsko konvencijo iz leta 1968 ali v katero koli besedilo, ki ga sprejmejo države članice ali Svet, zato da se nadomesti ta konvencija;

(d) dopustitve določb v statutu SE, ki jih sprejme država članica pri izvajanju pooblastil, danih državam članicam s to uredbo ali predpisi, sprejetimi za učinkovito izvajanje te uredbe v zvezi s SE-ji, ki odstopajo od teh zakonov ali jih dopolnjujejo, celo kadar takšne določbe ne bi bile odobrene v statutu delniške družbe s statutarnim sedežem v državi članici.

Člen 70

Ta uredba začne veljati 8. oktobra 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 8. oktobra 2001

Za Svet

Predsednik

L. Onkelinx

[1] UL C 263, 16.10.1989, str. 41, in UL C 176, 8.7.1991, str. 1.

[2] Mnenje z dne 4. septembra 2001 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 124, 21.5.1990, str. 34.

[4] UL L 294, 10.11.2001, str. 22.

[5] UL L 395, 30. 12. 1989, str. 40. Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[6] UL L 65, 14.3.1968, str. 8. Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[7] UL L 295, 20.10.1978, str. 36. Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[8] Druga Direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 26, 31.1.1977, str. 1). Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[9] UL L 126, 26.5.2000, str. 1.

[10] UL L 374, 31.12.1991, str. 7.

[11] UL L 317, 16.11.1990, str. 57.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

DELNIŠKE DRUŽBE IZ ČLENA 2(1)

BELGIJA:

la société anonymede naamloze vennootschap

DANSKA:

aktieselskaber

NEMČIJA:

die Aktiengesellschaft

GRČIJA:

ανώνυμη εταιρία

ŠPANIJA:

la sociedad anónima

FRANCIJA:

la société anonyme

IRSKA:

public companies limited by shares

public companies limited by guarantee having a share capital

ITALIJA:

società per azioni

LUKSEMBURG:

la société anonyme

NIZOZEMSKA:

de naamloze vennootschap

AVSTRIJA:

die Aktiengesellschaft

PORTUGALSKA:

a sociedade anónima de responsabilidade limitada

FINSKA:

julkinen osakeyhtiöpublikt aktiebolag

ŠVEDSKA:

publikt aktiebolag

ZDRUŽENO KRALJESTVO:

public companies limited by shares

public companies limited by guarantee having a share capital

--------------------------------------------------

PRILOGA II

DELNIŠKE DRUŽBE IN DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO IZ ČLENA 2(2)

BELGIJA:

,

la société privée à responsabilité limitéebesloten vennotschap met beperkte aansprakelijkheid

DANSKA:

aktieselskaber,

anpartselskaber

NEMČIJA:

die Aktiengesellschaft,

die Gesellschaft mit beschränkter Haftung

GRČIJA:

ανώνυμη εταιρία,

εταιρία περιοριομένης ευδύνης

ŠPANIJA:

la sociedad anónima,

la sociedad de responsabilidad limitada

FRANCIJA:

la société anonyme,

la société à responsabilité limitée

IRSKA:

public companies limited by shares,

public companies limited by guarantee having a share capital,

private companies limited by shares,

private companies limited by guarantee having a share capital

ITALIJA:

società per azioni,

società a responsabilità limitata

LUKSEMBURG:

la société anonyme,

la société à responsabilité limitée

NIZOZEMSKA:

de naamloze vennootschap,

de besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid

AVSTRIJA:

die Aktiengesellschaft,

die Gesellschaft mit beschränkter Haftung

PORTUGALSKA:

a sociedade anónima de responsabilidade limitada,

a sociedade por quotas de responsabilidade limitada

FINSKA:

osakeyhtiö,

aktiebolag

ŠVEDSKA:

aktiebolag

ZDRUŽENO KRALJESTVO:

public companies limited by shares,

public companies limited by guarantee having a share capital,

private companies limited by shares,

private companies limited by guarantee having a share capital

--------------------------------------------------