32001R0466

Uredba Komisije (ES) št. 466/2001

z dne 8. marca 2001

o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani [1], in zlasti člena 2(3) te uredbe,

po posvetovanju s Znanstvenim odborom za živila (ZOŽ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (EGS) št. 315/93 določa, da je za varovanje javnega zdravja treba določiti zgornje mejne vrednosti nekaterih onesnaževalcev v živilih. Te zgornje mejne vrednosti je treba sprejeti v obliki odprtega seznama Skupnosti, ki lahko vsebuje vrednosti za istega onesnaževalca v različnih živilih. Lahko se opredelijo metode vzorčenja in analitske metode, ki se uporabljajo v ta namen.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 194/97 z dne 31. januarja 1997, ki določa zgornje mejne vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih [2], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1566/1999 [3], je bila večkrat znatno spremenjena. Ker bo še dodatno dopolnjena, je zaradi jasnosti uredbo treba preoblikovati.

(3) Za varovanje javnega zdravja je bistveno, da ohranimo takšne vrednosti onesnaževalcev, ki so toksikološko sprejemljive. Vsebnost onesnaževalcev je treba temeljito zmanjšati povsod, kjer je to mogoče, z dobro proizvodno ali kmetijsko prakso, da bi dosegli višjo raven zdravstvenega varstva, zlasti za zelo občutljive skupine prebivalstva.

(4) Glede na razlike med zakoni držav članic kar zadeva zgornje mejne vrednosti onesnaževalcev v nekaterih živilih in posledično tveganje izkrivljanja konkurence, so potrebni ukrepi Skupnosti, da se zagotovi enotnost trga ob hkratnem spoštovanju načela sorazmernosti.

(5) Države članice morajo sprejeti ustrezne nadzorne ukrepe glede vsebnosti onesnaževalcev v živilih.

(6) Zakonodaja Skupnosti doslej še ne določa zgornjih mejnih vrednosti onesnaževalcev v živilih za dojenčke in male otroke, zajetih z Direktivo Komisije 91/321/EGS [4], kakor je bila nazadnje spremenjene z Direktivo 1999/50/ES [5] in Direktivo Komisije 96/5/ES [6], nazadnje spremenjene z Direktivo 1999/39/ES [7]. Po posvetovanju z ZOŽ je posebne zgornje mejne vrednosti v omenjenih živilih treba opredeliti čimprej. Do takrat se tudi za navedena živila uporabljajo vrednosti, določene v tej uredbi, razen če zakonodaja na ravni države ne določa višjih vrednosti.

(7) Sestavine hrane, uporabljene pri izdelavi sestavljenih živil, morajo biti v skladu z zgornjimi mejnimi vrednostmi, določenimi v tej Uredbi, preden se dodajo omenjenemu sestavljenemu živilu, da bi tako preprečili razredčitev.

(8) Zelenjava je glavni vir vnosa nitratov v človeško telo. ZO v svojem mnenju z dne 22. septembra 1995 navaja, da je skupni vnos nitratov običajno precej pod dopustnim dnevnim vnosom. Priporoča pa nadaljevanje prizadevanj za zmanjšanje izpostavljenosti nitratom prek hrane in vode, ker se nitrati lahko pretvorijo v nitrite in nitrozamine, ter zahteva sprejetje načel dobre kmetijske prakse, s čimer bi zagotovili tako nizke vrednosti nitratov kot so smiselno še dosegljive. ZOŽ tudi poudarja, da skrb zaradi vsebnosti nitratov ne bi smela odvračati ljudi od vedno večjega uživanja zelenjave, saj ima zelenjava bistveno prehransko funkcijo in pomembno vlogo pri varovanju zdravja.

(9) Posebni ukrepi, oblikovani za zagotavljanje boljšega nadzora nad viri nitratov, skupaj s kodeksom dobre kmetijske prakse lahko pripomorejo k znižanju vsebnosti nitratov v zelenjavi. Na vrednosti nitratov v nekaterih vrstah zelenjave vplivajo tudi klimatske razmere. Zato je treba določiti različne zgornje mejne vrednosti nitratov za zelenjavo v različnih letnih časih. Klimatske razmere se v različnih geografskih področjih Skupnosti precej razlikujejo. Zato naj bi državam članicam za neko prehodno obdobje omogočili, da dovolijo prodajo zelene solate in špinače, pridelane in namenjene za porabo na svojem ozemlju, ki imata vrednosti nitratov višje od določenih v točkah 1.1. in 1.3. Priloge I, pod pogojem, da prisotne količine ostanejo sprejemljive z vidika javnega zdravja.

(10) Pridelovalci zelene solate in špinače v državah članicah, ki so dale zgoraj omenjena dovoljenja, naj z dobro kmetijsko prakso, ki se priporoča na ravni države, postopoma spremenijo načine kmetovanja, da bi se tako na koncu prehodnega obdobja uskladili z zgornjimi mejnimi vrednostmi, določenimi na ravni Skupnosti. Zaželeno je, da se enotne vrednosti dosežejo čim prej.

(11) Vrednosti, določene za zeleno solato in špinačo, je treba ponovno pregledati in, če je mogoče, znižati pred 1. januarjem 2002. Ta ponoven pregled bo temeljil na spremljanju, ki ga bodo izvajale države članice, in uporabi kodeksa dobre kmetijske prakse, da bi določili zgornje mejne vrednosti tako nizko, kot so smiselno še dosegljive.

(12) Spremljanje vrednosti nitratov v zeleni solati in špinači ter uporaba dobre kmetijske prakse se izvaja ob uporabi sredstev, ki so sorazmerna z želenim ciljem, dobljenimi rezultati spremljanja, predvsem pa glede na tveganje in pridobljene izkušnje. Uporaba kodeksa dobre kmetijske prakse v nekaterih državah članicah se bo strogo opazovala. Primerno je, da si države članice vsako leto izmenjajo rezultate spremljanja in poročajo o sprejetih ukrepih ter doseženem napredku v zvezi z uporabo kodeksa dobre kmetijske prakse za zniževanje vrednosti nitratov, ter da države članice letno izmenjajo mnenja o teh poročilih.

(13) Za zeleno solato, gojeno na prostem, so določene nižje mejne vrednosti kot za solato, gojeno v rastlinjakih; in, da bi omogočili učinkovit nadzor, naj se mejne vrednosti, določene za zeleno solato, gojeno na prostem, uporabljajo tudi za zeleno solato, gojeno v rastlinjakih, če solata ni natančno označena.

(14) Aflatoksini so mikotoksini, ki jih proizvajajo nekatere vrste gliv Aspergillus; te se razvijejo pri visokih temperaturah in visoki stopnji vlažnosti. Aflatoksini so genotoksične rakotvorne snovi in so lahko prisotni v številnih živilih. Za te vrste snovi ni praga, pod katerim bi lahko opazili neškodljiv učinek. Zato dopustnega dnevnega vnosa ne mogoče določiti. Sedanja znanstvena in tehnična dognanja ter izboljšave v proizvodnji in načinih skladiščenja živil ne preprečujejo razvoja teh plesni in posledično ne omogočajo, da bi popolnoma odpravili vsebnost aflatoksinov v hrani. Priporočljivo je, da se določijo zgornje mejne vrednosti tako nizko, kot so smiselno še dosegljive.

(15) Spodbujati je treba prizadevanja za izboljšanje pridelave, spravila in skladiščenja, da bi se zmanjšal razvoj plesni. Skupina aflatoksinov vključuje številne sestavine, ki imajo spremenljivo toksičnost in pogostnost v hrani. Aflatoksin B1 je najbolj toksična sestavina. Iz varnostnih razlogov je priporočljivo omejiti vsebnost skupnega aflatoksina v hrani (sestavin B1, B2, G1 in G2) kot tudi vsebnost aflatoksina B1. Aflatoksin M1 je presnovni produkt aflatoksina B1, prisoten je v mleku in mlečnih izdelkih živali, ki so uživale kontaminirano krmo. Četudi aflatoksin M1 velja za manj nevarno genotoksično rakotvorno snov od aflatoksina B1, je treba preprečiti njuno vsebnost v mleku in mlečnih izdelkih, namenjenih za prehranske namene, zlasti za male otroke.

(16) Priznano je, da sortiranje ali drugi načini mehanske obdelave omogočajo zmanjšanje vsebnosti aflatoksinov v zemeljskih oreških, lupinarjih in suhem sadju. Da bi kar najbolj zmanjšali posledične vplive na promet s temi živili, je priporočljivo dopustiti višjo vsebnost aflatoksinov v tistih izdelkih, ki niso namenjeni neposredni prehrani ljudi ali za sestavino v živilih. V teh primerih so zgornje mejne vrednosti aflatoksinov določene ob hkratnem upoštevanju znanih možnih vplivov zgoraj omenjenih načinov obdelave zemeljskih oreškov, lupinarjev in suhega sadja ter, po obdelavi, potrebe po uskladitvi z zgornjimi mejnimi vrednostmi, določenimi za izdelke, namenjene neposredni prehrani ljudi ali za uporabo kot sestavino živil. Pri žitih ni mogoče izključiti, da se z načini sortiranja ali drugimi mehanskimi obdelavami raven kontaminacije z aflatoksini lahko zniža. Da bi lahko preverili dejansko učinkovitost teh postopkov, in če je treba, določili posebne zgornje mejne vrednosti za nepredelana žita, je za omejeno časovno obdobje predvidena uporaba zgornjih mejnih vrednosti, kot so predpisane v Prilogi I samo za žita in predelane žitne izdelke, namenjene neposredni prehrani ljudi ali kot sestavino živil. Zaradi pomanjkanja podatkov, ki bi opravičevali določitev posebne zgornje mejne vrednosti za nepredelana žita, po jasno določenem časovnem obdobju, se bo zgornja mejna vrednost, predpisana za žita in predelane žitne izdelke, namenjena neposredni prehrani ljudi in ali za sestavino živil, uporabljala tudi za nepredelana žita.

(17) Da bi omogočili učinkovit nadzor upoštevanja različnih vrednosti za omenjene izdelke, je treba poznati natančno namembno območje, ki mora biti razvidno iz ustrezne oznake. Izdelke z vrednostmi aflatoksina, ki presegajo zgornjo mejno vrednost, ni dovoljeno dajati v promet kot takih, ali po mešanju z drugimi živili ali kot sestavino v drugih živilih. V skladu s členom 5 Uredbe (EGS) št. 315/93 države članice lahko ohranijo svoje nacionalne predpise glede zgornjih mejnih vrednosti za aflatoksine v določenih živilih, za katera Skupnost še ni sprejela nobenih predpisov.

(18) Vsebnost svinca lahko predstavlja resno tveganje za javno zdravje. Svinec lahko povzroči upočasnitev kognitivnega razvoja in intelektualnih sposobnosti pri otrocih ter povišan krvni tlak in bolezni srca in ožilja pri odraslih. V zadnjem desetletju so se vrednosti svinca v hrani znatno znižale zaradi ozaveščenosti o svincu kot zdravstvenem problemu ter prizadevanj v zvezi z viri, da se zmanjša emisija svinca ter zaradi izboljšav pri zagotavljanju kakovosti kemične analize. ZOŽ v svojem mnenju z dne 19. junija 1992 ocenjuje, da povprečna vrednost svinca v živilih ne predstavlja vzroka za preplah, vendar pa je treba nadaljevati z dolgoročnim ukrepanjem s ciljem nadaljnjega zniževanja povprečnih vrednosti svinca v živilih. Zgornje mejne vrednosti naj bi bile tako nizke kot so smiselno še dosegljive.

(19) Kadmij se lahko nalaga v človeškem telesu in povzroči okvaro ledvic, okostja in motnje razmnoževanja. Ni izključeno, da pri človeku deluje kot rakotvorna snov. ZOŽ v svojem mnenju z dne 2. junija 1995 priporoča večja prizadevanja za zmanjšanje izpostavljenosti kadmiju s hrano, ker so živila glavni vir vnosa kadmija v človeško telo. Zato bi bilo treba zgornje mejne vrednosti določiti tako nizko, kot so smiselno še dosegljive.

(20) Metilno živo srebro lahko povzroči spremembe v normalnem razvoju možganov pri dojenčkih, pri višjih vrednostih pa lahko sproži nevrološke spremembe pri odraslih. Z živim srebrom so kontaminirane predvsem ribe in ribji izdelki. Za varovanje javnega zdravja, so z Odločbo Komisije 93/351/EGS [8] predpisane zgornje mejne vrednosti živega srebra v ribjih izdelkih. Zaradi večje preglednosti je treba ukrepe, predpisane z navedeno odločbo, prenesti v to uredbo in posodobiti. Zgornje mejne vrednosti naj bi bile tako nizke, kot so smiselno še dosegljive, pri čemer je treba upoštevati, da se zaradi fizioloških vzrokov pri nekaterih vrstah rib živo srebro lažje koncentrira v tkivih kot pri drugih.

(21) Ob določenih pogojih med predelavo hrane nastaja 3-monokloropropan-1,2-diol (3-MCPD); predvsem lahko nastane med proizvodnjo pikantne živilske sestavine "hidroliziran rastlinski protein", ki se proizvaja z metodo kisle hidrolize (kisla-HVP). S prilagajanjem proizvodnih postopkov se je v zadnjih letih vsebnost 3-MCPD v zgoraj omenjenih izdelkih znatno zmanjšala. Nedavno je več držav članic poročalo o visokih vrednostih 3-MCPD v nekaterih vzorcih sojine omake. Da bi uveljavili dobro proizvodno prakso in varovali zdravje potrošnikov, je treba določiti zgornje mejne vrednosti 3-MCPD. ZOŽ v svojem mnenju z dne 16. decembra 1994, ki je bilo potrjeno 12. junija 1997, svetuje, da se 3-MCPD obravnava kot genotoksično rakotvorno snov, ter da se ostankov 3-MCPD v živilih ne sme zaznati. Nedavno izvedene toksikološke študije kažejo, da snov deluje kot negenotoksični rakotvoren in vivo.

(22) Zgornje mejne vrednosti za 3-MCPD iz Priloge I so določene na podlagi mnenja ZOŽ. ZOŽ bo toksičnost 3-MCPD ponovno ovrednotil glede na nove študije. Primernost zgornjih mejnih vrednosti naj se ponovno presodi takoj, ko bo na voljo novo mnenje ZOŽ. Države članice se naproša, da preverijo navzočnost 3-MCPD tudi v drugih živilih, da bi lahko pretehtali potrebo po določitvi zgornjih mejnih vrednosti še za druga živila.

(23) Vse zgornje mejne vrednosti, sprejete na ravni Skupnosti, bo treba redno ponovno pregledovati ob upoštevanju novih znanstvenih in tehničnih dognanj in izboljšav v proizvodni in kmetijski praksi s ciljem stalnega zniževanja vrednosti.

(24) Ukrepi, predpisani s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Ko se živila, navedena v Prilogi I, dajejo v promet, ne smejo vsebovati višjih vrednosti onesnaževalcev od opredeljenih v tej prilogi.

2. Zgornje mejne vrednosti, opredeljene v Prilogi I, se uporabljajo za užitni del omenjenih živil.

3. Uporabljajo se metode vzorčenja in analizne metode, opredeljene v Prilogi I.

Člen 2

1. Za izdelke, razen navedenih v členu 4(1), ki so sušeni, razredčeni, predelani ali sestavljeni iz več kot ene sestavine, se uporabljajo zgornje mejne vrednosti, določene v Prilogi I, ob upoštevanju:

(a) vsebnosti onesnaževalca zaradi postopkov sušenja ali razredčevanja;

(b) sprememb vsebnosti onesnaževalca zaradi postopkov predelave;

(c) relativnih sorazmerij sestavin v izdelku;

(d) meje določanja delovnega območja analitske metode.

Prvi pododstavek se uporablja, kolikor za navedene sušene, razredčene, predelane ali sestavljene izdelke niso določene zgornje mejne vrednosti.

2. Zgornje mejne vrednosti, opredeljene v Prilogi I se uporabljajo tudi za otroško hrano za dojenčke in male otroke, zajeto z Direktivo 91/321/EGS in Direktivo 96/5/ES, kolikor nacionalna zakonodaja na ravni države ne določa višjih vrednosti za navedena živila, ob upoštevanju sprememb vsebnosti onesnaževalca zaradi sušenja, razredčevanja ali predelave ter relativne vsebnosti sestavin v izdelku. Posebne zgornje mejne vrednosti onesnaževalcev za navedena živila se določijo najpozneje do 5. aprila 2004.

3. Brez poseganja v člena 3(1) in 4(3) je prepovedano uporabljati izdelke kot prehranske sestavine za proizvodnjo sestavljenih živil, ki niso v skladu z zgornjimi mejnimi vrednostmi iz Priloge I.

Člen 3

1. Države članice lahko, kadar je upravičeno, v prehodnem obdobju dovolijo dajanje sveže zelene solate in špinače v promet, pridelane in namenjene za uporabo na domačem ozemlju z vrednostmi nitratov, ki so višje od zgornjih mejnih vrednosti iz točk 1.1. in 1.3. Priloge I, pod pogojem, da se uporablja kodeks dobre kmetijske prakse s ciljem postopnega približevanja vrednostim, določenim v tej uredbi.

Države članice vsako leto obvestijo ostale države članice in Komisijo o ukrepih glede izvajanja prvega pododstavka.

2. Države članice vsako leto do 30. junija Komisijo obvestijo o rezultatih spremljanja in poročajo o sprejetih ukrepih in doseženem napredku v zvezi z uporabo in izboljšanjem kodeksa dobre kmetijske prakse za zniževanje vrednosti nitratov v zeleni solati in špinači. Ta informacija vsebuje tudi podatke, na katerih temelji njihov kodeks dobre kmetijske prakse.

3. Države članice, ki ne uporabljajo odstavka 1, spremljajo vrednosti nitratov v zeleni solati in špinači in uporabljajo kodeks dobre kmetijske prakse s sredstvi, ki so sorazmerna želenim ciljem, spremljajo dobljene rezultate, zlasti v luči tveganj in pridobljenih izkušenj.

Člen 4

1. Zgornje mejne vrednosti aflatoksinov, ki se uporabljajo za izdelke, določene v točkah 2.1.1.1 in 2.1.2.1 Priloge I, se uporabljajo tudi za predelana živila iz navedenih izdelkov, kolikor za predelana živila niso določene posebne zgornje mejne vrednosti.

2. Kar zadeva aflatoksine v izdelkih iz točke 2.1 Priloge I, je prepovedano:

(a) mešati izdelke, ki so v skladu z zgornjimi mejnimi vrednostmi iz Priloge I, z izdelki, ki navedene zgornje mejne vrednosti presegajo, ali mešati izdelke, ki se bodo sortirali ali mehansko obdelali, z izdelki namenjenimi neposredni prehrani ljudi ali za sestavino živil;

(b) uporabljati izdelke, ki niso v skladu z zgornjimi mejnimi vrednostmi iz točk 2.1.1.1, 2.1.2.1 in 2.1.3 Priloge I, kot sestavino za proizvodnjo drugih živil;

(c) razstrupljati izdelke s kemijskimi postopki.

3. Zemeljski oreški, lupinarji in suho sadje, ki niso v skladu z zgornjimi mejnimi vrdenostmi aflatoksinov iz točke 2.1.1.1 Priloge I, in žita, ki niso v skladu z zgornjimi mejnimi vrednostmi aflatoksinov iz točke 2.1.2.1 Priloge I, se lahko dajejo v promet, če:

(a) niso namenjeni neposredni prehrani ljudi ali niso uporabljeni kot sestavina živil;

(b) ustrezajo zgornjim mejnim vrednostim iz točke 2.1.1.2 Priloge I za zemeljske oreške in točke 2.1.1.3. Priloge I za lupinarje in suho sadje;

(c) so namenjeni nadaljnji obdelavi, ki vključuje sortiranje ali druge mehanske obdelave in da po tej obdelavi zgornje mejne vrednosti iz točk 2.1.1.1 in 2.1.2.1 Priloge I niso presežene, ter da ta obdelava nima za posledico nastanka drugih škodljivih ostankov;

(d) je na izdelkih jasno označen namen ter, da so opremljeni z označbo "pred uporabo izdelka za prehrano ljudi ali kot sestavine živil se mora izdelek sortirati ali drugače mehansko obdelati z namenom zmanjšanja kontaminacije z aflatoksini".

Člen 5

1. Na podlagi rezultatov nadzora, ki ga izvajajo države članice glede preverjanja skladnosti z zgornjimi mejnimi vrednostmi nitratov, določenimi v razdelku 1 Priloge I, poročil v zvezi z uporabo in izboljšanjem dobre kmetijske prakse za znižanje vrednosti nitratov, ter ocene podatkov, na katere države članice opirajo dobro kmetijsko prakso, Komisija vsakih pet let, in prvič pred 1. januarjem 2002, ponovno pregleda zgornje mejne vrednosti s skupnim ciljem zniževanja omenjenih vrednosti.

2. Na podlagi novih znanstvenih podatkov in rezultatov nadzora, ki ga izvajajo države članice glede preverjanja skladnosti z zgornjimi mejnimi vrednostmi težkih kovin in 3-MCPD v razdelkih 3 in 4 Priloge I, Komisija vsakih pet let, in prvič pred 5. aprilom 2003, ponovno pregleda zgornje mejne vrednosti s skupnim ciljem zagotavljanja visoke stopnje varovanja zdravja potrošnikov.

Člen 6

Uredba (ES) št. 194/97 se z učinkom od 5. aprila 2002 razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko preglednico v Prilogi II.

Člen 7

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 5. aprila 2002. Razdelka 3 (težke kovine) in 4 (3-MCPD) Priloge I se ne uporabljata za izdelke, ki so bili zakonito dani v promet pred navedenim datumom.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. marca 2001

Za Komisijo

David Byrne

Član Komisije

[1] UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

[2] UL L 31, 1.2.1997, str. 48.

[3] UL L 184, 17.7.1999, str. 17.

[4] UL L 175, 4.7.1991, str. 35.

[5] UL L 139, 2.6.1999, str. 29.

[6] UL L 49, 28.2.1996, str. 17.

[7] UL L 124, 18.5.1999, str. 8.

[8] UL L 144, 16.6.1993, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

ZGORNJE MEJNE VREDNOSTI NEKATERIH ONESNAŽEVALCEV V ŽIVILIH

Razdelek 1: Nitrati [1]

Živilo | 3Zgornja mejna vrednost (mg NO/kg) | Metoda vzorčenja | Referenčna analizna metoda |

| |

1.1Sveža špinača(Spinacia oleracea) | spravilo od 1. novembra do 31. marca: | 3000 | Direktiva Komisije 79/700/EGS |

spravilo od 1. aprila do 31. oktobra: | 2500 | |

1.2Konzervirana, globoko zamrznjena ali zamrznjena špinača | | 2000 | Direktiva 79/700/EGS | |

1.3Sveža zelena solata (Lactuca sativa L.) (zaščitena in gojena na prostem) | spravilo od 1. oktobra do 31. marca: spravilo od 1. aprila do 30. septembra: razen solate, gojene na prostem, kjer je spravilo od 1. maja do 31. avgusta | 450035002500 | Direktiva 79/700/EGS. Najmanjše število enot na laboratorijski vzorec je 10 | |

Razdelek 2: Mikotoksini

Živilo | Zgornja mejna vrdenost (μg/kg) | Metoda vzorčenja | Izvedbena merila za analizne metode |

B1 | B1 + B2 + G1 + G2 | M1 |

2.1AFLATOKSINI

2.1.1Zemeljski oreški, lupinarji in suho sadje | | | |

2.1.1.1Zemeljski oreški, lupinarji in suho sadje ter predelana našteta živila, namenjena neposredni prehrani ljudi ali kot sestavina živil | 2 | 4 | — | Direktiva 98/53/ES | Direktiva 98/53/ES |

2.1.1.2Zemeljski oreški, namenjeni sortiranju ali drugemu načinu mehanske obdelave, preden se uporabijo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil | 8 | 15 | — | Direktiva 98/53/ES | Direktiva 98/53/ES |

2.1.1.3Lupinarji in suho sadje, ki so namenjeni sortiranju ali drugemu načinu mehanske obdelave, preden se uporabijo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil | 5 | 10 | — | Direktiva 98/53/ES | Direktiva 98/53/ES |

2.1.2Žita (vključno z ajdo, Fagopyrum sp.) | | | | | |

2.1.2.1Žita (vključno z ajdo, Fagopyrum sp.) in predelana živila na osnovi žit, namenjena neposredni prehrani ljudi ali kot sestavina živil | 2 | 4 | — | Direktiva 98/53/EC | Direktiva 98/53/EC |

2.1.2.2Žita (vključno z ajdo, Fagopyrum sp.), ki so namenjena sortirananju ali drugemu načinu mehanske obdelave, preden se uporabijo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil | — | — | — | Direktiva 98/53/ES | Direktiva 98/53/ES |

2.1.3Mleko (surovo mleko, mleko za izdelavo mlečnih izdelkov ter toplotno obdelano mleko, kot je opredeljeno z Direktivo Sveta 92/46/EGS), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 94/71/ES | — | — | 0,05 | Direktiva 98/53/ES | Direktiva 98/53/ES |

Razdelek 3: Težke kovine

Živilo | Zgornja mejna vrednost (mg/kg mokre teže) | Izvedbena merila za vzorčenje | Izvedbena merila za analizne metode |

3.1SVINEC (Pb)

3.1.1Kravje mleko (surovo mleko, mleko za izdelavo mlečnih izdelkov in toplotno obdelano mleko, kot je opredeljeno z Direktivo 92/46/EGS | 0,02 | Direktiva Komisije 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.2Začetne in nadaljevalne formule za dojenčke, kot so opredeljene v Direktivi 91/321/EGS | 0,02 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.3Meso govedi, ovac, svinj in perutnine, kot je opredeljeno v členu 2(a) Direktive Sveta 64/433/EGS, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 95/23/ES in členu 2(1) Direktive Sveta 71/118/EGS, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/79/ES, razen drobovine, kot je opredeljeno v členu 2(e) Direktive 64/433/EGS in členu 2(5) Direktive 71/118/EGS | 0,1 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.3.1Užitna drobovina govedi, ovac, svinj in perutnine, kot je opredeljeno v členu 2(e) Direktive 64/433/EGS in členu 2(5) Direktive 71/118/EGS | 0,5 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.4Mišičnina rib, kot je opredeljeno v skupinah (a), (b) in (e) seznama v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000, razen vrste rib, ki so navedene v točki 3.1.4.1. | 0,2 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.4.1Mišičnina klinastega lista (Dicologoglossa cuneata), jegulje (Anguilla anguilla), pikastega brancina (Dicentrarchus punctatus), šura (Trachurus trachurus), debeloustega ciplja (Mugil labrosus labrosus), fratrca (Diplodus vulgaris), (Pomadasys benneti), sardele (sardina pilchardus) | 0,4 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.5Raki, razen rjavega mesa rakov | 0,5 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.6Školjke | 1,0 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.7Glavonožci (brez drobovine) | 1,0 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.8Žita (vključno z ajdo), stročnice in zrna stročnic | 0,2 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.9Zelenjava, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive Sveta 90/642/EGS, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/48/ES razen kapusnic, listnate zelenjave, svežih zelišč in vseh gob. Pri krompirju se zgornja mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir | 0,1 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.9.1Kapusnice, listnata zelenjava in gojene gobe | 0,3 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.10Sadje, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 90/642/EGS, razen jagodičja in drobnega sadja | 0,1 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.10.1Jagodičje in drobno sadje, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive Sveta 90/642/EGS | 0,2 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva/2001/22/ES |

3.1.11Maščobe in olja, vključno z mlečno maščobo | 0,1 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.12Sadni sokovi, zgoščeni sadni sokovi (za neposredno uporabo) in sadni nektarji, kot je opredeljeno v Direktivi Sveta 93/77/EGS | 0,05 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.1.13Vina, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999, (vključno s penečimi vini, razen likerskih vin), aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirani vinski koktajli, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 1601/91(23), ter jabolčni mošt, hruškov mošt in sadna vina. Zgornja mejan vrednost se uporablja za živila, proizvedena iz pridelkov sadja od 2001 dalje | 0,2 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2KADMIJ (Cd)

3.2.1Meso govedi, ovac, svinj in perutnine, kot je opredeljeno v členu 2(a) Direktive 64/433/EGS in členu 2(1) Direktive 71/118/EGS, razen drobovine, kot je opredeljeno v členu 2(e) Direktive 64/433/EGS in členu 2(5) Direktive 71/118/EGS | 0,05 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.2Konjsko meso | 0,2 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.3Jetra govedi, ovac, svinj in perutnine | 0,5 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.4Ledvice govedi, ovac, svinj in perutnine | 1,0 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.5Mišičnina rib, kot je opredeljena v skupinah (a), (b) in (e) seznama v členu 1 Uredbe (ES) št. 104/2000, razen vrst rib, navedenih v točki 3.2.5.1 | 0,05 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.5.1Mišičnina klinastega lista (Dicologoglossa cuneata), jegulje (Anguilla anguilla), sardona (Engraulis encrasicholus), petelinke(Luvarus imperialis), šura (Trachurus trachurus), debeloustega ciplja (Mugil labrosus labrosus), fratrca (Diplodus vulgaris), sardele (sardina pilchardus) | 0,1 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.6Raki, razen rjavega mesa rakov | 0,5 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.7Školjke | 1,0 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.8Glavonožci (brez drobovine) | 1,0 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.9Žita, razen otrobov, kalčkov, pšeničnih zrn in riža | 0,1 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.9.1Otrobi, kalčki, pšenična zrna in riž | 0,2 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.10Soja | 0,2 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.11Zelenjava in sadje, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 90/642/EGS, razen listnate zelenjave, svežih zelišč, vseh gob, stebelne zelenjave, korenovk in krompirja | 0,05 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.11.1Listnata zelenjava, sveža zelišča, gomoljna zelena in vse gojene gobe | 0,2 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.2.11.2Stebelna zelenjava, korenovke in krompir, razen gomoljne zelene. Pri krompirju se zgornja mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir | 0,1 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.3ŽIVO SREBRO

3.3.1Ribji izdelki, razen tistih iz točke 3.3.1.1 | 0,5 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

3.3.1.1Morske spake (Lophius spp.)ostrigar (Anarhichas lupus)brancin (Dicentrarchus labrax)modri leng (Molva dipterygia)palamida (Sarda spp.)jegulja (Anguilla spp.)navadni jezik (Hippoglossus hippoglossus)mala tuna (Euthynnus spp.)jadrovnica (Makaira spp.)ščuka (Esox lucius)bela palamida (Orcynopsis unicolor)morska mačka (Centroscymnes coelolepsis)prave raže (Raja spp.)rdeči okun (Sebastes marinus, S. mentella, S. vivaparus)pacifiška pahljačasta mečarica (Istiophorus platypterus)morski meč (Lepidopus caudatus, Aphanopus carbo)morski pes (vse vrste)mečaki (Lepidocybium flavobrunneum, Ruvettus pretiosus, Gempylus serpens)jesetri (Acipenser spp.)prava mečarica (Xiphias gladius)tune (Thunnus spp.) | 1,0 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

Razdelek 4: 3-monokloropropan-1,2-diol (3-MCPD)

Živilo | Zgornja mejna vrednost (mg/kg) | Izvedbena merila vzorčenja | Izvedbena merila analizne metode |

4.1Hidrolizirani rastlinski proteini | 0,02 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

4.2Sojina omaka | 0,02 | Direktiva 2001/22/ES | Direktiva 2001/22/ES |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

KORELACIJSKA PREGLEDNICA

Ta uredba | Uredba (ES) št. 194/97 |

— | Člen 1 |

Člen 1(1) | Člen 2(1)(a) |

Člen 2(1) | Člen 2(1)(b) |

Člen 2(1) | Člen 2(1)(c) |

Člen 3(1) | Člen 2(2) |

Člen 3(1) | Člen 2(3) |

Člen 4(2) | Člen 2(4) |

Člen 4(3) | Člen 2(5) |

Člen 3(2) | Člen 3, prvi odstavek |

Člen 3(3) | Člen 3, drugi odstavek |

Člen 5(1) | Člen 3, tretji odstavek |

Člen 1(3) | Člen 4 |

Priloga I, razdelek 1 "Nitrati" | Priloga I, onesnaževalci v kmetijstvu, točka 1 "Nitrati" |

Priloga I, razdelek 2 "Mikotoksini" | Priloga I, onesnaževalciv kmetijstvu, točka 2 "Mikotoksni" |

— | Priloga II, "Drugi onesnaževalci" |

--------------------------------------------------