31999R1073

Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 25. maja 1999

o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 280 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča [2],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [3],

(1) ker institucije in države članice pripisujejo velik pomen zaščiti finančnih interesov Skupnosti ter boju proti goljufijam in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti; ker je odgovornost Komisije v zvezi s tem tesno povezana z njeno nalogo izvrševanja proračuna po členu 274 Pogodbe; ker pomen tovrstnih ukrepov potrjuje člen 280 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti;

(2) ker zaščita finančnih interesov Skupnosti obsega upravljanje proračunskih sredstev in vse ukrepe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na njihova sredstva;

(3) ker je za dosego tega cilja treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, zlasti v okviru preiskovalnih nalog, prenesenih na Skupnost, pri tem pa ohranjati sedanjo razdelitev in ravnotežje odgovornosti med ravnema države in Skupnosti;

(4) ker je Komisija s Sklepom št. 1999/352/ES, ECPJ, Euratom [4] znotraj svojih oddelkov ustanovila Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljevanju "urad"), pooblaščen za upravne preiskave goljufij, da bi okrepila razpoložljiva sredstva za boj proti goljufijam ob hkratnem spoštovanju načela avtonomije notranje organizacije posamezne institucije; ker je temu uradu zagotovila popolno neodvisnost pri izvajanju njegove preiskovalne funkcije;

(5) ker odgovornost urada, kakršno je določila Komisija, ne zajema samo zaščite finančnih interesov, ampak vključuje tudi vse dejavnosti v zvezi z zaščito interesov Skupnosti proti nepravilnemu ravnanju, katerega posledica bi bili lahko upravni ali kazenski postopki;

(6) ker je primerno določiti, da urad zagotavlja sodelovanje med državami članicami in Komisijo za zaščito finančnih interesov Skupnosti, predvideno v členu 280 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti;

(7) ker mora biti urad, glede na potrebo po okrepitvi boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti, sposoben izvajati interne preiskave v vseh institucijah, organih, uradih in agencijah, ustanovljenih s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti ali Pogodbo o ustanovitvi Euratom ali na podlagi teh pogodb (v nadaljevanju "institucije, organi, uradi in agencije");

(8) ker Sklep št. 1999/352/ES, ECPJ, Euratom določa, da urad v preiskovalne namene izvaja pooblastila, nanj prenesena z zakonodajo Skupnosti, ob upoštevanju morebitnih omejitev in pogojev;

(9) ker naj bi uradu zaupali izvajanje pooblastil, prenesenih na Komisijo z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih izvaja Komisija za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi [5]; ker se mora uradu dovoliti tudi izvajanje drugih pooblastil Komisije za vodenje pregledov in inšpekcij na kraju samem v državah članicah, zlasti za odkrivanje nepravilnosti po členu 9 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti [6];

(10) ker je treba te preiskave izvajati v skladu s Pogodbo in zlasti s Protokolom o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti, ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti (v nadaljevanju "Kadrovski predpisi"), ter v celoti spoštovati človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti načelo poštenosti, pravice vpletenih oseb, da izrazijo svoje mnenje o dejstvih, ki jih zadevajo, in načela, da lahko ugotovitve preiskave temeljijo izključno na dejstvih z dokazno vrednostjo; ker morajo v ta namen institucije, organi, uradi in agencije določiti pogoje za izvajanje takšnih notranjih preiskav; ker je zato treba Kadrovske predpise spremeniti, da bi opredelili pravice in obveznosti uradnikov in drugih uslužbencev v zvezi z notranjimi preiskavami;

(11) ker se te notranje preiskave lahko izvajajo samo, če ima urad zagotovljen dostop do vseh prostorov institucij, organov, uradov in agencij ter do vseh podatkov in dokumentov, s katerimi ti razpolagajo;

(12) ker mora imeti direktor urada pristojnost, da začne preiskavo na svojo lastno pobudo, da bi se tako zagotovila neodvisnost urada pri izvajanju nalog, ki jih nanj prenaša ta uredba;

(13) ker so pristojni nacionalni organi ali institucije, organi, uradi ali agencije tisti, ki določijo, kakšni ukrepi se morajo po končani preiskavi sprejeti na podlagi poročila, ki ga pripravi urad; ker je kljub temu direktor urada dolžan sodnim organom države članice takoj poslati podatke, ki jih urad pridobi med notranjo preiskavo, o okoliščinah, ki bi lahko imele za posledico kazenski postopek;

(14) ker je treba določiti pogoje, pod katerimi bodo uslužbenci urada opravljali svoje naloge, in pogoje, pod katerimi direktor uresničuje svojo odgovornost za preiskave, ki jih opravljajo uslužbenci urada;

(15) ker je za uspešno sodelovanje med uradom, državami članicami in ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami treba organizirati medsebojno izmenjavo podatkov, pri čemer je treba spoštovati zaupnost, če so podatki poslovna tajnost, in zagotavljati njihovo ustrezno varstvo;

(16) ker se morajo poročila v upravnih in sodnih postopkih šteti za dopustne dokaze, da bi se zagotovilo upoštevanje ugotovitev preiskav, ki jih izvajajo uslužbenci urada, in da se izvedejo zahtevani nadaljnji ukrepi; ker morajo biti v ta namen pripravljena na način, ki je skladen s pravili za pripravo upravnih poročil v državah članicah;

(17) ker mora biti urad pri opravljanju svoje funkcije neodvisen; ker mora za okrepitev te neodvisnosti nadzorni odbor, sestavljen iz zunanjih neodvisnih oseb, dobro usposobljenih za področje dejavnosti urada, redno spremljati in nadzorovati njegovo preiskovalno funkcijo; ker naj bi med naloge odbora spadala tudi pomoč direktorju urada pri opravljanju njegovih dolžnosti;

(18) ker bi se upravne preiskave morale izvajati pod vodstvom direktorja urada, popolnoma neodvisno od institucij, organov, uradov in agencij ter od nadzornega odbora;

(19) ker je direktor urada dolžan zagotoviti varstvo osebnih podatkov in spoštovanje zaupnosti podatkov, zbranih med preiskavami; ker mora biti zagotovljena pravna zaščita uradnikov in drugih uslužbencev Skupnosti, enakovredna zaščiti iz členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov;

(20) ker je treba po treh letih oceniti dejavnost urada;

(21) ker ta uredba ne zmanjšuje pristojnosti in odgovornosti držav članic za sprejemanje ukrepov za boj proti goljufijam, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti; ker je pooblastilo neodvisnemu uradu za izvajanje zunanjih upravnih preiskav na tem področju tudi v celoti skladno z načelom subisidiarnosti, opredeljenim v členu 5 Pogodbe; ker naj bi delovanje urada okrepilo boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti, in je zato združljivo z načelom sorazmernosti,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilji in naloge

1. Za okrepitev boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki vplivajo na finančne interese Evropske skupnosti, Evropski urad za boj proti goljufijam, ustanovljen s Sklepom Komisije št. 1999/352/ES, ECPJ, Euratom (v nadaljevanju "urad") izvaja pooblastila preiskovanja, prenesena na Komisijo s pravili, predpisi in sporazumi Skupnosti, ki veljajo na teh področjih.

2. Urad državam članicam zagotavlja pomoč Komisije pri organizaciji tesnega in rednega sodelovanja med pristojnimi organi, da bi uskladili svoje delovanje za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami. Urad sodeluje pri oblikovanju in razvoju postopkov za boj proti goljufijam in drugim nezakonitim dejanjem, ki vplivajo na finančne interese Evropske skupnosti.

3. V institucijah, organih, uradih in agencijah, ustanovljenih s Pogodbami ali na podlagi teh pogodb (v nadaljevanju "institucije, organi, uradi in agencije"), urad izvaja upravne preiskave za:

- boj proti prevaram, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem, ki vplivajo na finančne interese Evropske skupnosti,

- preiskovanje resnih zadev v zvezi z izvajanjem službenih dolžnosti, ki pomenijo zanemarjanje delovnih nalog uradnikov in drugih uslužbencev Skupnosti, ki bi lahko imeli za posledico disciplinski oziroma kazenski postopek, ali enako neizpolnjevanje obveznosti članov institucij ali organov, vodij uradov in agencij ali uslužbencev institucij, organov, uradov ali agencij, za katere ne veljajo Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlovanje drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ("Kadrovski predpisi").

Člen 2

Upravne preiskave

V tej uredbi so "upravne preiskave" (v nadaljevanju "preiskave") vse inšpekcije, pregledi in drugi ukrepi, ki jih izvajajo uslužbenci urada pri opravljanju svojih delovnih nalog v skladu s členoma 3 in 4, da bi dosegli cilje iz člena 1 in da bi po potrebi dokazali nepravilnost preiskovanih dejavnosti. Te preiskave ne vplivajo na pristojnost držav članic za uvedbo kazenskega postopka.

Člen 3

Zunanje preiskave

Urad izvaja pooblastila, prenesena na Komisijo z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96, za opravljanje inšpekcij in pregledov na kraju samem v državah članicah in v skladu z veljavnimi sporazumi o sodelovanju tudi v tretjih državah.

Kot del svoje preiskovalne funkcije urad opravlja v državah članicah inšpekcije in preglede, opredeljene v členu 9(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 in v področnih pravilih, navedenih v členu 9(2) te uredb, ter v tretjih državah v skladu z veljavnimi sporazumi o sodelovanju.

Člen 4

Notranje preiskave

1. Urad opravlja upravne preiskave v institucijah, organih, uradih in agencijah (v nadaljevanju "notranje preiskave") na področjih iz člena 1.

Te notranje preiskave se izvajajo po pravilih iz Pogodb, zlasti Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti, in ob ustreznem upoštevanju Kadrovskih predpisov pod pogoji in v skladu s postopki, predvidenimi v tej uredbi in v sklepih, ki jih sprejme vsaka institucija, organ, urad in agencija. Institucije se med seboj posvetujejo o pravilih, ki jih določijo s temi sklepi.

2. Če se določbe prvega odstavka izpolnjujejo:

- ima urad pravico do neposrednega in nenapovedanega dostopa do vseh podatkov, s katerimi razpolagajo institucije, organi, uradi in agencije in do njihovih prostorov. Urad ima pooblastilo za pregled poslovnih knjig institucij, organov, uradov in agencij. Urad lahko naredi kopijo in povzetek vsakega dokumenta ali vsebine vsakega podatkovnega medija institucij, organov, uradov in agencij in po potrebi opravi nadzor nad temi dokumenti ali podatki, da prepreči morebitno nevarnost izginotja,

- urad lahko zahteva ustno izjavo članov institucij in organov, vodstva uradov in agencij ter uslužbencev institucij, organov, uradov in agencij.

3. Pod pogoji in v skladu s postopki, opredeljenimi z Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96, lahko urad izvaja inšpekcije na kraju samem v prostorih gospodarskih subjektov, da bi si zagotovil dostop do podatkov v zvezi z morebitnimi nepravilnostmi, ki bi jih lahko imeli ti subjekti.

Urad poleg tega lahko zahteva od vsake vpletene osebe, da zagotovi vse podatke, za katere urad meni, da so koristni za preiskavo.

4. Institucije, organi, uradi in agencije morajo biti vedno obveščeni, kadar uslužbenci urada izvajajo preiskavo v njihovih prostorih ali pregledujejo dokumente ali zahtevajo podatke, ki jih imajo takšne institucije, organi, uradi in agencije.

5. Če se pri preiskavah pokaže morebitna osebna vpletenost člana, vodstva, uradnika ali drugega uslužbenca, mora biti o tem obveščena institucija, organ, urad ali agencija, ki ji pripada.

Kjer je zaradi preiskave potrebna popolna zaupnost ali uporaba preiskovalnih sredstev, ki spadajo v pristojnost nacionalne sodne oblasti, se lahko razkritje takšnih podatkov začasno odloži.

6. Brez vpliva na določbe iz Pogodb, zlasti iz Protokola o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti, in na določbe Kadrovskih predpisov mora sklep, ki ga sprejme posamezna institucija, organ, urad ali agencija v skladu z odstavkom 1, vsebovati predvsem predpise o:

(a) dolžnostih članov, uradnikov in drugih uslužbencev institucij in organov ter vodstva, uradnikov in uslužbencev uradov in agencij, da sodelujejo z uslužbenci urada in jim zagotavljajo podatke;

(b) postopkih, ki jih morajo upoštevati uslužbenci urada pri opravljanju notranjih preiskav, in o zagotavljanju pravic oseb, na katere se nanašajo notranje preiskave.

Člen 5

Začetek preiskav

Zunanje preiskave se začnejo izvajati s sklepom direktorja urada, ki ga izda na svojo pobudo ali na zahtevo države članice.

Notranje preiskave se začnejo izvajati s sklepom direktorja urada, ki ga izda na svojo pobudo ali na zahtevo institucije, organa, urada ali agencije, znotraj katere naj bi se preiskava izvajala.

Člen 6

Postopek preiskave

1. Preiskavo vodi direktor urada.

2. Uslužbenci urada opravljajo svoje naloge na podlagi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni njihovi osebni podatki in pristojnosti.

3. Uslužbenci urada morajo imeti za vsako preiskavo pisno pooblastilo direktorja, v katerem je naveden predmet preiskave.

4. Med inšpekcijami in pregledi na kraju samem uslužbenci urada ravnajo v skladu s pravili in prakso, ki velja za uradnike države članice, s Kadrovskimi predpisi in s sklepi iz drugega pododstavka člena 4(1).

5. Trajanje preiskav mora biti sorazmerno okoliščinam in kompleksnosti primera.

6. Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi v skladu z nacionalnimi predpisi zagotavljajo potrebno pomoč uslužbencem urada, da lahko ti izvedejo svoje naloge. Institucije in organi zagotovijo, da njihovi člani in uslužbenci dajo potrebno pomoč predstavnikom urada za izpolnitev njihove naloge; isto zagotovijo tudi uradi in agencije za svoje vodstvo in uslužbence.

Člen 7

Dolžnost obveščanja urada

1. Institucije, organi, uradi in agencije morajo uradu takoj poslati vse podatke v zvezi z morebitnimi primeri goljufije ali korupcije ali drugih nezakonitih dejanj.

2. Institucije, organi, uradi in agencije in, če to dopušča nacionalna zakonodaja, države članice na zahtevo urada ali na svojo pobudo pošljejo uradu vse dokumente ali podatke v zvezi z notranjo preiskavo v teku, s katerimi razpolagajo.

Države članice pošiljajo dokumente in podatke v zvezi z zunanjimi preiskavami v skladu z ustreznimi določbami.

3. Institucije, organi, uradi in agencije in, če to dopušča nacionalna zakonodaja, države članice pošljejo uradu tudi vse druge koristne dokumente ali podatke, s katerimi razpolagajo in ki se nanašajo na boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem, ki vplivajo na finančne interese Skupnosti.

Člen 8

Zaupnost in varstvo podatkov

1. Podatki v kakršnikoli obliki, pridobljeni med zunanjo preiskavo, se varujejo v skladu z ustreznimi določbami.

2. Podatki v kakršnikoli obliki, poslani ali dobljeni med notranjimi preiskavami, se obravnavajo kot poslovna skrivnost in se varujejo v skladu z določbami, ki veljajo za institucije Evropskih skupnosti.

Takšni podatki se ne sme pošiljati drugim osebam kakor osebam v institucijah Evropskih skupnosti ali držav članic, katerih funkcija zahteva poznavanje teh podatkov, niti se ne smejo uporabljati v druge namene kakor za preprečevanje goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejanj.

3. Direktor zagotovi, da uslužbenci urada in druge osebe pod njegovim nadzorom upoštevajo predpise Skupnosti in nacionalne predpise o varstvu osebnih podatkov, zlasti tiste iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov [7].

4. Direktor urada in člani nadzornega odbora iz člena 11 zagotovijo, da se uporablja ta člen, pa tudi člena 286 in 287 Pogodbe.

Člen 9

Poročilo o opravljeni preiskavi in sprejeti ukrepi po zaključku preiskave

1. Po zaključku preiskave, ki jo izvede urad, ta pod vodstvom direktorja pripravi poročilo, v katerem navede ugotovljena dejstva, morebitno finančno izgubo in ugotovitve preiskave vključno s priporočili direktorja urada o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

2. Pri pripravi takšnih poročil se morajo upoštevati postopkovne zahteve, določene v nacionalni zakonodaji posamezne države članice. Tako pripravljena poročila so dopustni dokazi v upravnih ali sodnih postopkih države članice, v katerih se njihova uporaba izkaže za potrebno, na isti način in pod istimi pogoji kakor upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji. Za ta poročila veljajo ista pravila ocenjevanja, kakor veljajo za upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji, in so tem poročilom enakovredna.

3. Poročila, pripravljena po opravljeni zunanji preiskavi, in vsi koristni dokumenti v zvezi s preiskavo se pošljejo pristojnim organom zadevnih držav članic v skladu s pravili, ki veljajo za zunanje preiskave.

4. Poročila, pripravljena po opravljeni notranji preiskavi, in vsi koristni dokumenti v zvezi s preiskavo se pošljejo zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji. Institucija, organ, urad ali agencija na podlagi notranje preiskave sproži ustrezne postopke, predvsem disciplinske ali sodne, kakor zahtevajo rezultati teh preiskav, in o tem poroča direktorju urada v roku, ki ga ta določi v ugotovitvah na koncu poročila.

Člen 10

Podatki, ki jih pošilja urad

1. Urad lahko kadarkoli pošlje pristojnim organom zadevne države članice podatke, ki jih je pridobil med zunanjo preiskavo, brez vpliva na člene 8, 9 in 11 te uredbe in na določbe Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96.

2. Direktor urada pošlje sodnim organom države članice podatke, ki jih je urad pridobil med notranjo preiskavo zadev, ki bi lahko imele za posledico kazenski postopek, brez vpliva na člene 8, 9 in 11 te uredbe. Ob upoštevanju zahtev preiskave o tem hkrati obvesti tudi zadevno državo članico.

3. Urad lahko kadarkoli pošlje instituciji, organu, uradu ali agenciji podatke, ki jih je pridobil med notranjo preiskavo, brez vpliva na člena 8 in 9 te uredbe.

Člen 11

Nadzorni odbor

1. Nadzorni odbor krepi neodvisnost urada z rednim nadzorom in spremljanjem izvajanja preiskovalne funkcije.

Na zahtevo direktorja ali na svojo pobudo odbor izdaja direktorju mnenja o delu urada, vendar se na noben način ne vmešava v izvajanje preiskav v teku.

2. Odbor sestavlja pet neodvisnih zunanjih oseb s kvalifikacijami, ki se v njihovih državah zahtevajo za imenovanje na vodilna delovna mesta v zvezi s področjem dela urada. Soglasno jih imenujejo Evropski parlament, Svet in Komisija.

3. Mandat članov traja tri leta in se lahko enkrat podaljša.

4. Po izteku mandata člani še naprej opravljajo svojo funkcijo, dokler njihov mandat ni podaljšan ali dokler niso zamenjani.

5. Pri opravljanju svojih nalog člani odbora ne zahtevajo ali sprejemajo navodil od nobene vladne ali druge institucije, organa, urada ali agencije.

6. Nadzorni odbor imenuje svojega predsednika in sprejme svoj poslovnik. Vsako leto se nadzorni odbor sestane najmanj desetkrat. Svoje sklepe sprejema z večino glasov svojih članov. Tajništvo zagotavlja urad.

7. Direktor vsako leto pošlje nadzornemu odboru program dejavnosti urada iz člena 1 te uredbe. Direktor odbor redno obvešča o delu urada, o preiskavah, rezultatih preiskav in sprejetih ukrepih na podlagi teh rezultatov. Če preiskava traja več kakor devet mesecev, direktor obvesti nadzorni odbor o razlogih, zaradi katerih še ni bilo mogoče končati preiskave, in o pričakovanem roku njenega zaključka. Direktor obvesti odbor o primerih, ko zadevna institucija, organ, agencija ali urad ne upošteva priporočil urada. Direktor obvesti odbor o primerih, ki zahtevajo, da se podatki pošljejo sodnim organom države članice.

8. Nadzorni organ vsako leto sprejme vsaj eno poročilo o svojem delu in ga pošlje institucijam. Odbor lahko Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču predloži poročila o rezultatih preiskav urada in o ukrepih, sprejetih na podlagi teh rezultatov.

Člen 12

Direktor

1. Urad vodi direktor, ki ga Komisija imenuje za petletni mandat, ki se lahko enkrat podaljša.

2. Da bi Komisija imenovala direktorja, na podlagi razpisa, ki ga po potrebi objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, in pozitivnega mnenja nadzornega odbora pripravi seznam kandidatov z ustreznimi kvalifikacijami. Komisija imenuje direktorja po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom.

3. Direktor pri opravljanju svojih nalog v zvezi z začetkom in izvajanjem zunanjih in notranjih preiskav ali pripravo poročil po zaključku preiskav ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od vladnih ali drugih institucij, organov, uradov ali agencij. Če direktor meni, da ukrep, ki ga sprejme Komisija, zbuja dvome o njegovi neodvisnosti, ima pravico vložiti tožbo proti svoji instituciji pred Evropskim sodiščem.

Direktor Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču redno poroča o ugotovitvah preiskav, ki jih izvaja urad, pri čemer mora spoštovati zaupnost teh preiskav, zakonite pravice vpletenih oseb in po potrebi nacionalne določbe, ki veljajo za sodne postopke.

Zgornje institucije zagotovijo spoštovanje zaupnosti preiskav, ki jih vodi urad, ter zakonite pravice vpletenih oseb in, če se uvede sodni postopek, spoštovanje vseh nacionalnih določb, ki veljajo za takšne postopke.

4. Pred sprejetjem kakršnih koli disciplinskih ukrepov proti direktorju se Komisija posvetuje z nadzornim odborom. Poleg tega se lahko v zvezi z disciplinskimi ukrepi proti direktorju sprejmejo le ukrepi na podlagi utemeljenega sklepa, ki se pošlje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 13

Financiranje

Proračunska sredstva za urad, katerih skupni znesek je prikazan pod posebnim proračunskim poglavjem v delu A, ki se nanaša na Komisijo, skupnega proračuna Evropske uniji, so podrobneje razčlenjena v Prilogi k navedenemu delu.

Postavke, dodeljene uradu, so naštete v Prilogi k predlogu proračuna Komisije.

Člen 14

Nadzor zakonitosti

Do spremembe Kadrovskih predpisov lahko po tem členu vsak uradnik ali drugi uslužbenec Evropskih skupnosti pri direktorju urada vloži pritožbo proti škodljivemu dejanju zoper njega, ki ga stori urad med izvajanjem notranje preiskave, v skladu s postopki iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov. Za odločbe, sprejete v zvezi s takšnimi pritožbami, se uporablja člen 91 Kadrovskih predpisov.

Zgornje določbe se po analogiji uporabljajo tudi za uslužbence institucij, organov, uradov in agencij, za katere Kadrovski predpisi ne veljajo.

Člen 15

Poročilo o delu

V tretjem letu po začetku veljavnosti te uredbe Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o delu urada, priloži pa mu mnenje nadzornega odbora in po potrebi predloge za spremembo ali razširitev nalog urada.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. junija 1999.

Ta uredba je v celoti obvezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. maja 1999

Za Evropski parlament

Predsednik

J.M. Gil-robles

Za Svet

Predsednik

H. Eichel

[1] UL C 21, 26.1.1999, str. 10.

[2] Mnenje z dne 14. aprila 1999 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. maja 1999 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 25. maja 1999.

[4] UL L 136, 31.5.1999, str. 20.

[5] UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[6] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[7] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

--------------------------------------------------