31999D0311

SKLEP SVETA

z dne 29. aprila 1999

o sprejemu tretje faze vseevropskega programa sodelovanja v visokem šolstvu

(Tempus III) (2000-2006)

(1999/311/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [4],

(1) ker je Evropski svet v Strasbourgu 8. in 9. decembra 1989 pozval Svet, naj na podlagi predloga Komisije sprejme ukrepe, ki srednje- in vzhodnoevropskim državam omogočajo sodelovanje v programih izobraževanja in/ali usposabljanja, podobnih obstoječim programom Skupnosti;

(2) ker je Svet 18. decembra 1989 sprejel Uredbo (EGS) št. 3906/89 o gospodarski pomoči Republiki Madžarski in Ljudski republiki Poljski [5] (program Phare), ki zagotavlja pomoč za podporo postopkom gospodarske in socialne reforme v srednje- in vzhodnoevropskih državah na področjih, ki vključujejo usposabljanje; ker je Svet 25. junija 1996 sprejel Uredbo (Euratom, ES) št. 1279/96 o zagotavljanju pomoči pri gospodarski reformi in gospodarskem razvoju v novih neodvisnih državah in Mongoliji [6] (program Tacis);

(3) ker je Svet 29. aprila 1993 s Sklepom 93/246/EGS sprejel drugo fazo vseevropskega programa sodelovanja v visokem šolstvu (Tempus II) za obdobje štirih let od 1. julija 1994 [7]; ker je bil ta sklep 21. novembra 1996 spremenjen s Sklepom 96/663/ES [8], tako da je bilo trajanje tega programa podaljšano na šest let (1994-2000);

(4) ker srednje- in vzhodnoevropske države, nove neodvisne države nekdanje Sovjetske zveze in Mongolija, ki so uporabnice programov Phare in Tacis, menijo, da sta visoko šolstvo in usposabljanje ključni področji za proces gospodarske in socialne reforme;

(5) ker sodelovanje v visokem šolstvu krepi in poglablja celoten sistem odnosov med evropskimi narodi, prinaša skupne kulturne vrednote, omogoča plodno izmenjavo mnenj in pospešuje večnacionalne dejavnosti na znanstvenem, kulturnem, umetniškem, gospodarskem in socialnem področju;

(6) ker nedavna uvedba Tempusa v državah nečlanicah srednje in vzhodne Evrope, v novih neodvisnih državah nekdanje Sovjetske zveze in v Mongoliji, katerih potrebe so večje in območja širša, v celoti zagotavlja nadaljevanje izvedenih ukrepov;

(7) ker lahko Tempus učinkovito prispeva k strukturnemu razvoju visokega šolstva vključno z izpopolnjevanjem človeških virov ter poglabljanjem poklicnega znanja in spretnosti, prilagojenih gospodarski reformi, in ker za doseganje tega cilja ni nobenega drugega instrumenta;

(8) ker lahko Tempus prek univerz in univerzitetnega osebja učinkovito prispeva tudi k razvoju javne uprave in izobraževalnih struktur v državah upravičenkah;

(9) ker lahko Tempus prispeva k obnovi sodelovanja med sosednjimi regijami Skupnosti, ki so ga prekinili nedavni dogodki, in ker je to sodelovanje dejavnik miru in stabilnosti v Evropi;

(10) ker bi pridružene članice v predpristopnem obdobju, ki so sodelovale v programih Tempus I in Tempus II, zaradi pridobljenih izkušenj lahko skupaj z državami članicami koristno prispevale k zagotavljanju pomoči partnerskim državam, ki so se vključile v program veliko pozneje, pri prestrukturiranju visokošolskih sistemov;

(11) ker člen 11 Sklepa 93/246/EGS določa, da mora Komisija oceniti izvajanje programa Tempus in najpozneje do 30. aprila 1998 predlagati podaljšanje ali prilagoditev programa za obdobje, ki se začne 1. julija 2000;

(12) ker se pristojni organi v srednje- in vzhodnoevropskih državah, novih neodvisnih državah nekdanje Sovjetske zveze in Mongoliji, uporabniki programa, strukture, odgovorne za njegovo organizacijo v državah upravičenkah in v Evropski skupnosti, ter izvedenci in kvalificirani predstavniki, ki zastopajo stališča univerzitetnega prostora v Evropi, strinjajo z ugotovitvami evalvacijskega poročila, ki potrjuje, da je Tempus v državah upravičenkah sposoben učinkovito prispevati k raznolikosti možnosti za izobraževanje in sodelovanje med univerzami ter tako utreti pot za razvoj znanstvenega, kulturnega ter gospodarskega in družbenega sodelovanja;

(13) ker bi bilo treba zagotoviti možnost za učinkovito ustvarjalno usklajevanje med programom Tempus III in drugimi programi ali dejavnostmi Skupnosti z izobraževalno vsebino in/ali vsebinami, povezanimi z usposabljanjem, ter tako spodbujati sinergije in povečati dodano vrednost vseh dejavnosti Skupnosti;

(14) ker Pogodba za sprejetje tega sklepa ne daje drugih pooblastil kot tistih iz člena 235; ker so izpolnjeni pogoji za sklicevanje na ta člen,

SKLENIL:

Člen 1

Trajanje programa Tempus III

S tem je sprejeta tretja faza vseevropskega programa sodelovanja v visokem šolstvu (v nadaljevanju "Tempus III") za obdobje šestih let od 1. julija 2000.

Člen 2

Države upravičenke

Tempus III se nanaša na države nečlanice iz srednje in vzhodne Evrope, upravičene do gospodarske pomoči na podlagi Uredbe (EGS) št. 3906/89 (program Phare) [9], in na nove neodvisne države nekdanje Sovjetske zveze in Mongolijo, navedene v Uredbi (Euratom, ES) št. 1279/96 (program Tacis), pod pogojem, da bodo ti programi pomoči podaljšani za navedeno obdobje. V nadaljevanju so te države "države upravičenke".

Komisija se na podlagi presoje posebnega položaja v vsaki državi v skladu s postopki iz navedene uredbe dogovori s prizadetimi državami upravičenkami, ali bi sodelovale v programu Tempus III ter o vrsti in pogojih njihovega sodelovanja pri nacionalnem načrtovanju pomoči Skupnosti za socialno in gospodarsko reformo.

Člen 3

Vključevanje pridruženih članic

V dejavnostih v programu Tempus III lahko sodelujejo tudi pridružene članice srednje in vzhodne Evrope, tako da so pri dosežkih iz programa Tempus lahko udeležene tudi sosednje države in da razvijajo regionalno in čezmejno sodelovanje. Ob upoštevanju ustreznih finančnih pravil in predpisov bi bilo treba spodbujati sodelovanje med projekti iz programov Tempus in Erasmus.

Člen 4

Opredelitve

V programu Tempus III:

(a) se izraz "univerza" uporablja za vse vrste posrednješolskih izobraževalnih zavodov in zavodov za poklicno usposabljanje, ki v okviru visokošolskega izobraževanja in usposabljanja podeljujejo kvalifikacije in diplome na tej ravni, ne glede na to, kako se ti zavodi imenujejo;

(b) se izraza "gospodarstvo" in "podjetje" uporabljata za vse vrste gospodarske dejavnosti ne glede na pravni status, neodvisne gospodarske organizacije, trgovinske in gospodarske zbornice in/ali njim enakovredne organizacije, strokovna združenja ter organe za usposabljanje prej navedenih zavodov in organizacij;

(c) se izraz "institucija" uporablja za lokalno in javno upravo, socialne partnerje in njihove organe za usposabljanje.

Vsaka država članica ali država upravičenka lahko določi, katere vrste zavodov, navedenih v točki (a), lahko sodelujejo v programu Tempus III.

Člen 5

Cilji

V skladu s smernicami in splošnimi cilji programov Phare in Tacis za gospodarsko in socialno reformo je cilj programa Tempus III pospeševati visokošolske sisteme v državah upravičenkah s kar najbolj uravnoteženim sodelovanjem s partnerji iz vseh držav članic Skupnosti.

Natančneje je Tempus III namenjen pospeševanju prilagajanja visokega šolstva novim družbenoekonomskim in kulturnim potrebam držav upravičenk, tako da obravnava:

(a) zadeve, povezane z razvojem in preoblikovanjem kurikulumov na prednostnih področjih;

(b) reformo visokošolskih struktur in institucij ter njihovo upravljanje;

(c) razvoj usposabljanja, ki vodi do kvalifikacij, da se odpravi pomanjkanje zahtevnih kvalifikacij, potrebnih za družbeno reformo, zlasti pri izboljšavah in krepitvi povezav z gospodarstvom;

(d) prispevek visokega šolstva in usposabljanja k državljanstvu in krepitvi demokracije.

Pri uresničevanju ciljev programa Tempus III si bo Komisija prizadevala za ravnanje po splošni politiki Skupnosti glede enakopravnosti žensk in moških. Prizadevala si bo tudi zagotoviti, da nobena skupina državljanov ne bo ali izločena ali v slabšem položaju.

Člen 6

Dialog z državami upravičenkami

V dogovoru s pristojnimi organi v vsaki državi bo Komisija opredelila podrobne prednostne naloge in cilje programa Tempus III v nacionalni strategiji gospodarske in socialne reforme na podlagi ciljev programa in določil, navedenih v prilogi, ter zlasti skladno z:

(a) (i) splošnimi cilji programa Phare;

(ii) splošnimi cilji programa Tacis, predvsem glede njegovih področnih vidikov;

(b) politiko gospodarskih in socialnih reform ter reforme izobraževanja vsake države upravičenke;

(c) potrebo po doseganju primernega ravnotežja med izbranimi prednostnimi področji in viri, dodeljenimi za Tempus III.

Člen 7

Odbor

1. Komisija izvaja program Tempus III v skladu z določbami priloge, na podlagi podrobnih smernic, ki se sprejemajo vsako leto, ter v skladu s podrobnimi cilji in prednostnimi nalogami, za katere se dogovorijo s pristojnimi organi v vsaki državi upravičenki, kot je določeno v členu 6.

2. Pri opravljanju teh nalog Komisiji pomaga odbor dveh predstavnikov, ki ju imenuje vsaka država članica in ki mu predseduje predstavnik Komisije. Članom odbora lahko pomagajo strokovnjaki in svetovalci.

Odbor zlasti pomaga Komisiji pri izvajanju programa ob upoštevanju ciljev, opredeljenih v členu 5, in svoje delo usklajuje z drugimi programskimi odbori na področju izobraževanja (Socrates) in usposabljanja (Leonardo).

3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutke ukrepov v zvezi z:

(a) splošnimi smernicami, veljavnimi za Tempus III;

(b) postopki izbire in splošnimi smernicami za finančno pomoč Skupnosti (zneski, trajanje in uporabniki);

(c) vprašanji splošne uravnoteženosti programa Tempus III, vključno s porazdelitvijo med razne akcije;

(d) podrobnimi prednostnimi nalogami in cilji, o katerih se je treba dogovoriti s pristojnimi organi v vsaki državi upravičenki;

(e) ukrepi za spremljanje in ocenjevanje programa Tempus III.

4. Odbor da svoje mnenje o teh osnutkih ukrepov v roku, kakršnega lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se oblikuje z večino glasov, kot je določeno v členu 148(2) Pogodbe za sklepe, ki jih mora sprejeti Svet na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se upoštevajo, kot je zapisano v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

Komisija sprejme ukrepe, ki začnejo veljati takoj. Če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, Komisija z njimi nemudoma seznani Svet.

V takšnem primeru lahko Komisija za dobo enega meseca zadrži izvajanje ukrepov, ki jih je sprejela.

Svet lahko sprejme drugačen sklep s kvalificirano večino v roku, navedenem v prejšnjem odstavku.

5. Poleg tega se lahko Komisija posvetuje z odborom o kateri koli drugi zadevi glede izvajanja programa Tempus III, vključno z letnim poročilom.

Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki naj bi jih izvajali. Odbor v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve, oblikuje mnenje o tem osnutku, če je potrebno, z glasovanjem.

Mnenje se zabeleži v zapisniku; poleg tega ima vsaka država članica pravico zahtevati, da se v zapisnik vnese njeno stališče.

Komisija kar najbolj upošteva mnenje, ki ji ga izroči odbor. Odbor tudi obvesti, kako ga je upoštevala.

Člen 8

Sodelovanje s pristojnimi telesi

1. Komisija sodeluje z agencijami vseh držav upravičenk, ustanovljenih in določenih za usklajevanje odnosov in struktur, potrebnih za izvajanje programa Tempus III, vključno z razporejanjem sredstev, ki jih rezervirajo države upravičenke same.

2. Poleg tega Komisija pri izvajanju programa Tempus III tesno sodeluje s pristojnimi nacionalnimi strukturami, ki jih določijo države članice. Kadar koli je mogoče, ustrezno upošteva dvostranske ukrepe, ki so jih v tem okviru sprejele države članice.

Člen 9

Povezave z drugimi akcijami Skupnosti

V skladu s postopki iz člena 7(3) tega sklepa in, če je primerno, s postopkom iz člena 9 Uredbe (EGS) št. 3906/89 in člena 8 Uredbe (Euratom, ES) št. 1279/96 Komisija v okviru omejitev, sprejetih s sklepom o letnem proračunu, zagotavlja konsistentnost in, če je treba, komplementarnost med programom Tempus III in drugimi akcijami Skupnosti, ki se izvajajo ali v Skupnosti ali kot del pomoči, zagotovljene za države upravičenke, zlasti v zvezi z dejavnostmi Evropske ustanove za usposabljanje.

Člen 10

Usklajevanje z dejavnostmi v državah nečlanicah Skupnosti

1. Komisija organizira ustrezno usklajenost z dejavnostmi držav nečlanic Skupnosti [10] ali univerz in poslovnega sektorja v teh državah na istem področju kakor Tempus III, vključno s sodelovanjem v projektih Tempus III, če je to primerno.

2. To sodelovanje ima lahko veliko oblik, ki vključujejo tudi eno ali več naslednjih dejavnosti:

- sodelovanje v projektih Tempus III s sofinanciranjem,

- izkoriščanje možnosti, ki jih ponuja Tempus III za usmerjanje izmenjav, za katere se zagotavlja dvostransko financiranje,

- usklajevanje med programom Tempus III in nacionalnimi pobudami, ki imajo iste cilje, vendar se financirajo in upravljajo ločeno,

- vzajemna izmenjava informacij o vseh pomembnih pobudah na tem področju.

Člen 11

Letno poročilo

Komisija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij letno poročilo o delovanju programa Tempus III. To poročilo se pošlje v vednost tudi državam upravičenkam.

Člen 12

Spremljanje in vrednotenje - poročila

Skladno s postopkom iz člena 7(3) Komisija nadzira redno spremljanje in zunanje vrednotenje izkušenj, pridobljenih s programom Tempus III, pri čemer ustrezno upošteva posebne cilje iz člena 5 in nacionalne cilje, opredeljene v skladu s členom 6.

Do 30. aprila 2004 Komisija predloži vmesno poročilo o ugotovitvah vrednotenja skupaj s predlogi za podaljšanje ali prilagoditev programa za obdobje, ki se prične 1. julija 2006.

Komisija bo najpozneje do 30. junija 2009 predložila končno poročilo.

V Luxembourgu, 29. aprila 1999

Za Svet

Predsednik

W. MÜLLER

PRILOGA

Skupni evropski projekti

1. Evropska skupnost bo zagotovila podporo za skupne evropske projekte (JEP), ki lahko trajajo največ tri leta.

JEP bodo združevali najmanj eno univerzo iz ene od držav udeleženk, eno univerzo iz države članice in partnersko institucijo (univerzo, podjetje ali drugo institucijo, kot je opredeljeno v členu 4) v drugi državi članici.

2. Podpora za JEP se lahko zagotavlja za dejavnosti skladno s posebnimi potrebami vključenih ustanov in skladno z določenimi prednostnimi nalogami, kar vključuje:

(i) skupne dejavnosti v izobraževanju in usposabljanju, zlasti zaradi razvoja in posodabljanja kurikulumov, večanja sposobnosti univerz za zagotavljanje stalnega izobraževanja in prekvalificiranja, razvoja kratkih intenzivnih programov ter sistemov odprtega učenja in učenja na daljavo, vključno z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;

(ii) ukrepe za reformo in razvoj visokega šolstva in njegovih zmogljivosti, zlasti s prestrukturiranjem upravljanja visokošolskih zavodov in sistemov, z modernizacijo obstoječe infrastrukture, z nabavo opreme, potrebne za izvajanje JEP in, če je primerno, z zagotavljanjem tehnične in finančne pomoči odgovornim organom;

(iii) pospeševanje sodelovanja med univerzami, gospodarstvom in institucijami, opredeljenimi v členu 4, prek JEP;

(iv) razvoj pretoka učiteljev, delavcev v univerzitetnih upravah in študentov v okviru JEP:

(a) pedagoški/upravni delavci univerz ali mentorji v podjetjih v državah članicah bodo prejemali štipendije za opravljanje pedagoškega dela/usposabljanja za obdobja do enega leta v državah upravičenkah in obratno;

(b) pedagoški/upravni delavci univerz v državah upravičenkah bodo prejemali štipendije za obdobja prekvalificiranja in posodabljanja v Evropski skupnosti;

(c) za študente bodo na voljo štipendije za dodiplomski in podiplomski študij, vključno z doktorskim študijem, ki bodo namenjene študentom v državah upravičenkah za opravljanje dela študija v Evropski skupnosti in študentom iz Evropske skupnosti za opravljanje dela študija v državah upravičenkah. Te štipendije se običajno podeljujejo za obdobje od treh mesecev do enega leta;

(d) na voljo bodo štipendije za študente, ki bodo sodelovali v JEP, katerih posebni cilj je pospeševanje pretoka, pri čemer bodo imeli prednost tisti, ki sodelujejo v projektih, v okviru katerih jim bo njihova matična univerza v celoti priznala študijsko obdobje, preživeto v tujini;

(e) zagotovljena bo podpora med prakso ali usposabljanjem v podjetjih od enega meseca do enega leta za učitelje, mentorje, študente in diplomante iz držav upravičenk, od konca njihovega študija do prve zaposlitve, tako da lahko opravijo obdobje praktičnega usposabljanja v podjetju v Skupnosti in obratno;

(v) dejavnosti za zagotavljanje uspeha za JEP, v katere sta vključeni dve ali več držav upravičenk.

Strukturni in/ali komplementarni ukrepi

Za nekatere strukturne in/ali komplementarne ukrepe (zlasti tehnično pomoč, seminarje, študije, objave, informacijsko dejavnost) bo zagotovljena finančna pomoč v podporo ciljev programa, zlasti za razvoj in prestrukturiranje visokošolskih sistemov v državah upravičenkah. V okviru strukturnih ukrepov bo zagotovljena finančna pomoč kot podpora državam upravičenkam, med drugim za:

- razvoj in krepitev sposobnosti strateškega načrtovanja ter institucionalni razvoj visokošolskih zavodov na univerzitetni ali fakultetni ravni,

- pripravo razvojnega načrta za univerze kot pomoč pri vzpostavljanju mednarodnih stikov,

- podporo širjenju trajnih akcij sodelovanja za doseganje ciljev programa Tempus,

- pripravo nacionalne strategije v neki državi upravičenki za razvoj posameznih vidikov visokega šolstva.

Štipendije za posameznike

Poleg JEP ter strukturnih in komplementarnih ukrepov bo Evropska skupnost podpirala tudi zagotavljanje štipendij za posameznike za učitelje, mentorje, delavce univerzitetnih uprav, višje uradnike na ministrstvih, načrtovalce izobraževanja in druge strokovnjake s področja usposabljanja iz držav upravičenk in iz Skupnosti za obiske zaradi pospeševanja kakovosti, razvoja in prestrukturiranja visokega šolstva in usposabljanja v državah upravičenkah.

Ti obiski med drugim lahko vključujejo naslednja področja:

- razvoj programov in učnega gradiva,

- kadrovski razvoj, zlasti z izobraževalnimi obdobji za osvežitev znanja in prakse v podjetjih,

- poučevanje in usposabljanje,

- dejavnosti v podporo razvoju visokega šolstva,

- sodelovanje pri dejavnostih evropskih združenj, zlasti univerzitetnih.

Podporne dejavnosti

1. Komisija bo prejemala tehnično pomoč, potrebno za krepitev delovanja na podlagi tega sklepa in za spremljanje izvajanja programa.

2. Pomoč bo zagotovljena za ustrezno zunanjo ovrednotenje programa Tempus III. Pomoč bo zagotovljena tudi za obveščanje v zvezi z JEP, strukturnimi in/ali komplementarnimi ukrepi in mobilnostjo posameznikov ter za obveščanje o uspešnih dosežkih posameznih projektov iz prejšnjih faz programa Tempus.

[1] UL C 270, 29.8.1998, str. 9, in UL C 87, 29.3.1999, str. 102.

[2] UL C 98, 9.4.1999.

[3] UL C 40, 15.2.1999, str. 23.

[4] UL C 51, 22.2.1999, str. 86.

[5] UL L 375, 23.12.1989, str. 11. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 753/96 (UL L 103, 26.4.1996, str. 5).

[6] UL L 165, 4.7.1996, str. 1.

[7] UL L 112, 6.5.1993, str. 34.

[8] UL L 306, 28.11.1996, str. 36.

[9] Trenutno Albanija, Bosna in Hercegovina in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija.

[10] Te države so tiste članice Skupine 24, ki niso članice Skupnosti, Republika Ciper in Malta ter pridružene članice iz srednje in vzhodne Evrope, sodelovanje pa se nanaša na projekte z državami srednje in vzhodne Evrope, ki niso pridružene članice, so pa upravičenke po programu Phare.