Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31990L0429

Direktiva Sveta z dne 26. junija 1990 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev

UL L 224, 18.8.1990, p. 62–73 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 20/04/2021; se razveljavijo in nadomestijo z 32016R0429

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1990/429/oj

31990L0429



Uradni list L 224 , 18/08/1990 str. 0062 - 0072
finska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 33 str. 0180
švedska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 33 str. 0180


Direktiva Sveta

z dne 26. junija 1990

o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za promet znotraj Skupnosti in za uvoz semena domačih prašičev

(90/429/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker se določbe o problemih v zvezi z zdravjem živali pri prometu znotraj Skupnosti z govedom in prašiči pojavijo v Direktivi 64/432/EGS [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/360/EGS [5]; ker poleg tega Direktiva 72/462/EGS [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/227/EGS [7], vsebuje določbe o problemih veterinarskih pregledov, ki se pojavljajo ob uvozu goveda in prašičev iz tretjih držav;

ker je z zgoraj navedenimi določbami zagotovljeno, da pri prometu znotraj Skupnosti in pri uvozu v Skupnost goveda in prašičev iz tretjih držav, država porekla zagotavlja, da so bili izpolnjeni minimalni pogoji za zdravstveno varstvo živali, tako je tveganje širjenja živalskih bolezni praktično odstranjeno; ker pa vseeno obstaja določeno tveganje za širjenje take bolezni pri prometu s semenom;

ker je v okviru programa Skupnosti za uskladitev nacionalnih določb o zdravju živali, s katerimi se ureja promet z živalmi in živalskimi proizvodi znotraj Skupnosti, zdaj treba oblikovati usklajen sistem za promet s semenom prašičev znotraj Skupnosti in za uvoz semena v Skupnost;

ker bi morala biti pri prometu s semenom znotraj Skupnosti država članica, v kateri je bilo seme pridobljeno, obvezana zagotoviti, da je bilo seme pridobljeno in pripravljeno v odobrenih in nadzorovanih osemenjevalnih središčih, da je bilo pridobljeno od živali, katerih zdravstveno stanje zagotavlja, da je tveganje za širjenje bolezni odstranjeno; da je bilo seme pridobljeno, pripravljeno, skladiščeno in prepeljano v skladu s pravili, ki zagotavljajo ohranitev zdravstvenega stanja semena, in da seme med prevozom do namembne države spremlja potrdilo o zdravstvenem stanju, s čimer se zagotovi, da je bila navedena obveznost izpolnjena;

ker razlike v programih, ki se izvajajo v Skupnosti v zvezi s cepljenjem zoper nekatere bolezni, upravičujejo ohranjanje časovno omejenih odstopanj, ki dovoljujejo, da države članice proti nekaterim boleznim zahtevajo dodatno zaščito;

ker bi bilo treba za uvoz semena v Skupnost iz tretjih držav sestaviti seznam tretjih držav ob upoštevanju načel zdravstvenega varstva živali; ker bi morale države članice neodvisno od takega seznama dovoliti samo uvoz semena iz osemenjevalnih središč, ki dosegajo določene standarde in ki so pod uradnim nadzorstvom; ker bi poleg tega morali za države s seznama določiti posebne pogoje zdravstvenega varstva živali v skladu z okoliščinami; ker mora biti za preverjanje skladnosti s takimi standardi možno opravljati preglede na kraju samem;

ker bi bilo treba pravila in postopke za preglede, določene z Direktivo Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga [8] razširiti, tako da bi zajemala tudi področje uporabe te direktive;

ker bi bilo treba za preprečevanje prenosa nekaterih kužnih bolezni izvajati nadzor ob uvozu, ko prispe pošiljka semena na ozemlje Skupnosti, razen pri zunanjem tranzitu;

ker bi moralo biti državi članici dovoljeno, da pri izbruhu kužne bolezni v drugi državi članici ali v tretji državi sprejme nujne ukrepe; ker bi bilo treba nevarnosti v zvezi s takimi boleznimi in zaradi njih potrebne varnostne ukrepe oceniti na enak način v celi Skupnosti; ker je v ta namen treba v Stalnem veterinarskem odboru uvesti hitri postopek Skupnosti, v skladu s katerim se sprejmejo potrebni ukrepi;

ker bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejem nekaterih ukrepov za izvajanje določb te direktive; ker je za to treba uvesti postopek za tesno in učinkovito sodelovanje med Komisijo in državami članicami znotraj Stalnega veterinarskega odbora;

ker ta direktiva ne zadeva prometa s semenom, ki je bilo pridobljeno pred datumom, ko morajo države članice začeti ravnati v skladu z določbami te direktive,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

V tej direktivi so določeni pogoji zdravstvenega stanja, ki se uporabljajo v prometu s semenom domačih prašičev znotraj Skupnosti in pri uvozu iz tretjih držav.

Člen 2

V tej direktivi se po potrebi uporabljajo opredelitve pojmov, vsebovanih v členu 2 direktiv 64/432/EGS, 72/462/EGS, 80/407/EGS [9] in 90/425/EGS [10].

Poleg tega "seme" pomeni ejakulat domačega prašiča, v nespremenjenem stanju ali pripravljen ali razredčen.

POGLAVJE II

Promet znotraj skupnosti

Člen 3

Vsaka država članica zagotovi, da je za promet namenjeno le seme, ki izpolnjuje naslednje splošne pogoje:

(a) moralo je biti pridobljeno in pripravljeno za osemenjevanje, v odobrenem osemenjevalnem središču, ki je bilo v skladu s pogoji zdravstvenega varstva odobreno za promet znotraj Skupnosti, v skladu z določbami člena 5(1);

(b) moralo je biti pridobljeno od domačih prašičev, katerih zdravstveno stanje je v skladu z določbami Priloge B;

(c) moralo je biti pridobljeno, pripravljeno, skladiščeno in prepeljano v skladu z določbami prilog A in C.

Člen 4

1. Do 31. decembra 1992 smejo države članice, v katerih vsa osemenjevalna središča vsebujejo le živali, ki niso bile cepljene proti bolezni Aujeszkega in so imele negativen rezultat pri serum-nevtralizacijskem testu ali negativen rezultat na ELISA test za bolezen Aujeszkega, v skladu z določbami te direktive:

- na ozemlje odkloniti vnos semena iz osemenjevalnih središč, ki nimajo takega statusa,

- ne smejo prepovedati na svoje ozemlje vnosa semena merjascev, ki so bili cepljeni v osemenjevalnem središču z G1 markirano vakcino, pod pogojem:

- da je bilo tako cepljenje opravljeno le na merjascih, ki so bili serološko negativni na virus bolezni Aujeszkega,

- da serološke preiskave, opravljene v prvih treh tednih po cepljenju takih merjascev niso pokazale prisotnosti protiteles na virus te bolezni.

V tem primeru se lahko vzorec semena iz vsake dnevno pridobljene serije, namenjeno za promet, predloži v preiskavo s testom izolacije virusa v odobrenem laboratoriju v namembni državi članici.

Določbe tega odstavka ne začnejo veljati do takrat, ko Komisija po predloženem mnenju Stalnega veterinarskega odbora v skladu z določbami člena 18 in ne pozneje kot 1. julija 1991 določi obrazce za preiskave, ki se bodo uporabljali pri navedenih pregledih. Obrazci morajo zlasti vsebovati pravila o pogostnosti preiskav, ki se opravljajo v osemenjevalnem središču, pravila za preiskave izolacije virusov in za učinkovitost in varnost G1 markirane vakcine.

2. V skladu s postopkom iz člena 18, se lahko odloči, da se določbe odstavka 1 razširijo na del ozemlja države članice, če vsa osemenjevalna središča v tistem delu ozemlja države vsebujejo le živali, ki so imele negativno reakcijo na serum-nevtralizacijski test ali na ELISA test na bolezen Aujeszkega.

3. Svet pred 31. decembrom 1992 preuči ta člen na podlagi poročila Komisije s priloženimi predlogi.

Člen 5

1. Država članica, na katere ozemlju se nahaja osemenjevalno središče, mora zagotoviti, da se odobritev, določena v členu 3(a), podeli le, če središče izpolnjuje pogoje Priloge A in izpolnjuje druge določbe te direktive.

Država članica tudi zagotovi, da uradni veterinar nadzoruje upoštevanje teh določb. Uradni veterinar predlaga umik odobritve, če se v osemenjevalnem središču ne ravnajo več po eni ali več določbah.

2. Vsa odobrena osemenjevalna središča se registrirajo, pri čemer vsako središče dobi veterinarsko registrsko številko. Vsaka država pošlje seznam osemenjevalnih središč in njihove veterinarske registrske številke drugim državam članicam in Komisiji in jih obvesti o morebitnem umiku odobritve.

3. Splošna pravila za uporabo določb tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

Člen 6

1. Države članice zagotovijo, da vsako pošiljko semena spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga v skladu z vzorcem iz Priloge D izpolni uradni veterinar države članice, kjer je bilo pridobljeno seme.

To potrdilo:

(a) mora biti sestavljeno v najmanj enem od uradnih jezikov države članice, kjer je bilo pridobljeno seme, in v enem od jezikov namembne države članice;

(b) mora v originalni obliki spremljati pošiljko do namembnega kraja;

(c) mora biti sestavljeno na enem samem listu;

(d) mora biti namenjeno enemu samemu prejemniku.

2. Namembna država članica lahko poleg ukrepov, določenih v členu 8 Direktive 90/425/EGS, sprejme potrebne ukrepe, vključno s skladiščenjem v karanteni, če to ne vpliva na vitalnost semena, da bi dobili dokončne dokaze v primerih, kjer se sumi, da je seme okuženo ali kontaminirano s patogenimi mikroorganizmi.

POGLAVJE III

Uvoz iz tretjih držav

Člen 7

1. Država članica sme dovoliti uvoz semena le iz tistih tretjih držav, ki so naštete na seznamu, sestavljenem v skladu s postopkom, določenim v členu 19. Seznam se lahko dopolni ali spremeni v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

2. Pri odločanju o tem, ali je tretja država lahko navedena na seznamu iz odstavka 1, je treba posebej upoštevati:

(a) zdravstveno stanje živine, drugih domačih živali in divjadi v tisti državi, s posebnim poudarkom na eksotičnih živalskih boleznih in na okoljskem zdravstvenem stanju v državi, ki bi lahko ogrožalo zdravje živali v državah članicah;

(b) rednost in hitrost informacij, ki jih daje tretja država o obstoju kužnih živalskih bolezni, ki se prenašajo s semenom, na svojem ozemlju, zlasti bolezni s seznama A in B Mednarodnega urada za kužne bolezni;

(c) pravila države o preprečevanju in nadzoru nad boleznimi živali;

(d) strukturo veterinarskih služb v državi in njihova pooblastila;

(e) organizacijo in izvajanje ukrepov za preprečevanje in nadzor nad živalskimi kužnimi boleznimi;

(f) zagotovila, ki jih lahko da tretja država o izpolnjevanju določb te direktive;

3. Seznam iz odstavka 1, in vse spremembe se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 8

1. V skladu s postopkom, določenim v členu 19, se sestavi seznam osemenjevalnih središč, iz katerih lahko države članice odobrijo uvoz semena s poreklom iz tretjih držav. Seznam se lahko spremeni ali dopolni v skladu z istim postopkom.

2. Pri odločanju o tem, ali je osemenjevalno središče v tretji državi lahko vključeno na seznam iz odstavka 1, je treba posebej upoštevati veterinarske službe in izvajanje nadzora nad osemenjevalnimi središči.

3. Osemenjevalno središče je lahko vključeno na seznam, predviden v odstavku 1, le če:

(a) se nahaja v eni od držav s seznama iz člena 7(1);

(b) izpolnjuje zahteve poglavja I in II Priloge A;

(c) so mu veterinarske službe zadevne tretje države uradno odobrile izvoz v Skupnost;

(d) je pod nadzorom veterinarja osemenjevalnega središča zadevne tretje države, in

(e) ga uradni veterinar zadevne tretje države pregleda najmanj dvakrat na leto.

Člen 9

1. Seme mora biti odvzeto od živali, ki so pred pridobivanjem semena vsaj tri mesece bivale na ozemlju tretje države s seznama iz člena 7(1).

2. Brez poseganja v določbe člena 7(1) in odstavka 1 tega člena države članice ne smejo dovoliti uvoza semena iz tretje države s seznama, razen če seme izpolnjuje zahteve zdravstvenega varstva za uvoz semena iz te države, sprejete v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

Pri sprejemanju zahtev iz pododstavka 1, je treba upoštevati:

(a) zdravstveno situacijo na območju okoli osemenjevalnega središča, s posebnim poudarkom na boleznih s seznama A Mednarodnega urada za kužne bolezni;

(b) zdravstveno stanje črede v osemenjevalnem središču in zahtevane preiskave;

(c) zdravstveno stanje plemenjaka, donorja semena in zahtevane preiskave;

(d) zahtevane preiskave semena.

3. Referenčna osnova za določanje pogojev zdravstvenega stanja so standardi, določeni v poglavju II in v ustrezajočih prilogah. V skladu s postopkom iz člena 18 se lahko za vsak posamični primer določi, da se ne vztraja pri teh pogojih, če tretja država predloži podobna dokazila o zdravstvenem stanju, ki so najmanj enakovredna.

4. Uporabljajo se določbe člena 4.

Člen 10

1. Države članice odobrijo uvoz semena le ob predložitvi veterinarskega spričevala, ki ga je izpolnil in podpisal uradni veterinar tretje države, kjer je bilo seme pridobljeno.

To potrdilo mora:

(a) biti sestavljeno v najmanj enem od uradnih jezikov namembne države članice in najmanj v enem jeziku države članice, kjer se opravijo uvozne formalnosti, predvidene v členu 11;

(b) v izvirniku spremljati seme do namembnega kraja;

(c) biti sestavljeno iz enega samega lista;

(d) biti namenjeno enemu samemu prejemniku.

2. Veterinarsko spričevalo mora ustrezati vzorcu, sestavljenem v skladu s postopkom iz člena 19.

Člen 11

1. Države članice zagotovijo, da je vsaka pošiljka semena, ki vstopi na carinsko območje Skupnosti, izpostavljena nadzoru in carinskim formalnostim, preden je sproščena v prosti promet ali dana v carinski postopek, in prepovejo uvoz semena v Skupnost, če se ob uvoznem nadzoru in formalnostih pokaže:

- da seme ne izvira z ozemlja tretje države, ki je na seznamu, sestavljenem v skladu z določbami člena 7(1),

- da seme ne izvira iz osemenjevalnega središča, ki je na seznamu, določenem v členu 8(1),

- da seme izvira z ozemlja tretje države, iz katere je prepovedan uvoz v skladu z določbami člena 15(2),

- da potrdilo o zdravstvenem stanju, ki spremlja seme, ni v skladu s pogoji, določenimi v členu 10, in pogoji, ki izhajajo iz določb člena 10.

Določbe tega odstavka se ne uporabljajo za pošiljke semena, ki pridejo na carinsko območje Skupnosti in vstopijo v carinski tranzitni postopek za odpremo do namembnega kraja, ki se nahaja izven navedenega območja.

Vendar pa se določbe tega odstavka uporabijo, če se carinski tranzitni postopek prekine med prevozom čez ozemlje Skupnosti.

2. Namembna država članica lahko sprejme potrebne ukrepe, vključno s skladiščenjem in karanteno, če to ne vpliva na vitalnost semena, da bi dobila dokončne dokaze v primerih, kjer se sumi, da je seme okuženo ali kontaminirano s patogenimi mikroorganizmi.

3. Če je uvoz semena prepovedan iz razlogov, navedenih v odstavku 1 in 2, in če tretja država izvoznica ne odobri vračanja semena v 30 dneh za globoko zamrznjeno seme ali takoj, če gre za sveže seme, sme pristojni veterinarski organ namembne države članice odrediti uničenje semena.

Člen 12

Vsako pošiljko semena, ki ji je država članica odobrila uvoz v Skupnost na podlagi nadzora in carinskih formalnosti iz člena 11(1), mora pri pošiljanju na ozemlje druge države članice spremljati izvirnik veterinarskega spričevala ali njegova overjena kopija, ki ju je ustrezno potrdil pristojni organ, odgovoren za izvajanje nadzora in carinskih formalnosti v skladu z določbami člena 11.

Člen 13

Če se določi, da je treba opraviti uničenje semena v skladu s členom 11(3), nosi vse stroške pošiljatelj, prejemnik ali njun zastopnik, brez povračila s strani države.

POGLAVJE IV

Varnostni in nadzorni ukrepi

Člen 14

Pravila, določena z Direktivo 90/425/EGS, se uporabljajo zlasti za preglede v odpremnem kraju, ter za organizacijo in spremljanje pregledov, ki se opravljajo v namembni državi članici.

Člen 15

1. Varnostni ukrepi, določeni v členu 10 Direktive 90/425/EGS, se uporabljajo pri prometu znotraj Skupnosti.

2. Brez poseganja v določbe členov 8, 9 in 10, če v tretji državi izbruhne ali se razširi živalska kužna bolezen, ki se lahko prenaša s semenom in ki bi lahko ogrozila zdravje živine v državi članici, ali če to opravičujejo kaki drugi razlogi v zvezi z zdravjem živali, namembna država članica prepove uvoz takega semena, ki je bilo uvoženo neposredno ali posredno preko druge države članice, iz cele prizadete tretje države ali iz dela njenega ozemlja.

Ukrepe držav članic na podlagi prvega pododstavka in preklic takih ukrepov je treba posredovati drugim državam članicam in Komisiji, skupaj z razlogi za ukrepe.

V skladu s postopkom, določenim v členu 18, se lahko določi, da se navedeni ukrepi spremenijo, zlasti da bi jih uskladili z ukrepi drugih držav članic, ali da se prekličejo.

Če pride do primera, predvidenega v prvem pododstavku in če je potrebno, da tudi druge države članice uporabijo ukrepe, sprejete v skladu z omenjenim pododstavkom in po potrebi spremenjene v skladu s tretjim pododstavkom, se sprejmejo ustrezni ukrepi v skladu s postopkom iz člena 18.

Ponovni začetek uvoza iz prizadete tretje države se odobri v skladu s postopkom, določenim v členu 18.

Člen 16

1. Veterinarski strokovnjaki Komisije lahko v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic in tretjih držav opravljajo preglede na kraju samem, če je to nujno potrebno za zagotavljanje enotne uporabe določb te direktive.

Država, v kateri se opravi pregled, mora strokovnjakom dati vso potrebno pomoč pri opravljanju njihovih nalog. Komisija obvesti državo, kjer je bilo seme pridobljeno, o rezultatih pregledov.

Država, v kateri je bilo pridobljeno seme, sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za upoštevanje rezultatov pregleda. Če država, v kateri je seme pridobljeno, ne sprejme teh ukrepov, sme Komisija, po tem, ko je Stalni veterinarski odbor preučil položaj, ukrepati v skladu z določbami tretjega pododstavka člena 6(2) in člena 5.

2. Splošne določbe za izvajanje določb tega člena, zlasti glede pogostnosti in metode opravljanja pregledov iz prvega pododstavka odstavka 1, se določijo v skladu s postopkom iz člena 19.

POGLAVJE V

Končne določbe

Člen 17

Priloge k tej direktivi se spremenijo in dopolnijo v skladu s postopkom, določenim v členu 18, da bi jih prilagodili razvoju tehnologije.

Člen 18

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice nemudoma preda zadevo Stalnemu veterinarskemu odboru (v nadaljnjem besedilu:"odbor"), ustanovljenem s Sklepom 68/361/EGS [11].

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe, za odločanje Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

3. Predstavnik Komisije predloži Odboru osnutek ukrepov, ki naj bi jih sprejeli. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v časovnem roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se poda z večino 54 glasov.

4. Komisija sprejme predvidene ukrepe, kadar so v skladu z mnenjem odbora, in jih začne takoj uporabljati. Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija in jih začne takoj uporabljati, razen če Svet glasuje zoper ukrepe z navadno večino.

Člen 19

1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice nemudoma preda zadevo odboru.

2. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, predviden v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v dveh dneh. Mnenje se sprejme z večino 54 glasov.

4. Komisija sprejme predlagane ukrepe in jih začne takoj uporabljati, kadar so v skladu z mnenjem odbora. Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v petnajstih dneh po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija in jih začne takoj uporabljati, razen če Svet glasuje zoper ukrepe z navadno večino.

Člen 20

1. Določbe te direktive se ne uporabljajo za seme, ki je bilo pridobljeno in pripravljeno v državi članici pred 31. decembrom 1991.

2. Do uveljavitve sklepov, sprejetih na podlagi členov 8, 9 in 10, države članice pri uvozu semena iz tretjih držav ne uporabljajo ugodnejših pogojev, kot so tisti, ki izhajajo iz uporabe poglavja II.

Člen 21

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 1991. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 22

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 26. junija 1990

Za Svet

Predsednik

M. O'Kennedy

[1] UL C 267, 6.10.1983, str. 5.

[2] UL C 342, 19.12.1983, str. 11.

[3] UL C 140, 28.5.1984, str. 6.

[4] UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64.

[5] UL L 153, 6.6.1989, str. 29.

[6] UL L 302, 31.12.1972, str. 28.

[7] UL L 93, 6.4.1989, str 25.

[8] UL L 395, 31.12.1989, str. 13.

[9] UL L 194, 22.7.1988, str. 10

[10] UL L 224, 18.8.1990, str. 29.

[11] UL L 255, 18.10.1968, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA A

POGLAVJE I

Pogoji za odobritev osemenjevalnih središč

Osemenjevalna središča morajo:

(a) biti pod stalnim nadzorom veterinarja osemenjevalnega središča;

(b) imeti najmanj:

(i) prostore za namestitev živali, vključno z izolatorijem

(ii) prostore za pridobivanje semena, vključno z ločenim prostorom za čiščenje in razkuževanje opreme;

(iii) prostor za pripravo semena, ki ni nujno na isti lokaciji,

(iv) prostor za skladiščenje semena, ki ni nujno na isti lokaciji;

(c) biti tako oblikovana ali izolirana, da je preprečen stik z živino izven osemenjevalnega središča;

(d) biti tako oblikovana, da je mogoče preprosto čistiti in razkuževati prostore za namestitev živali, prostore za pridobivanje semena ter prostore za pripravo in skladiščenje semena;

(e) imeti ustrezno urejene zmogljivosti za izolacijo, ki niso neposredno povezane s prostori za običajno namestitev živali;

(f) biti tako oblikovana, da so prostori za namestitev živali fizično ločeni od laboratorija za obdelavo semena, in da so oboji ločeni od prostora za skladiščenje semena.

POGLAVJE II

Pogoji glede nadzora osemenjevalnih središč

Osemenjevalna središča morajo:

(a) biti nadzorovana tako, da so v njih le plemenjaki živalske vrste, katerih seme se pridobiva;

(b) biti nadzorovana tako, da se vodijo evidence, kartoteke ali računalniške datoteke s podatki o vseh prašičih v središču, s podrobnimi podatki o pasmi, datumu rojstva in identifikaciji vsake živali, ter tudi evidence, kartoteke ali računalniške datoteke s podatki o vseh boleznih/zdravstveni kartoteki vsake živali;

(c) redno pregledovati uradni veterinarji, vsaj dvakrat na leto, ob čemer se pregledajo pogoji odobritve in nadziranja središča;

(d) biti nadzorovani tako, da je onemogočen vstop nepooblaščenim osebam. Poleg tega se morajo obiskovalci ravnati v skladu s pogoji, ki jih določi veterinar osemenjevalnega središča;

(e) zaposlovati tehnično usposobljeno osebje, ki je primerno usposobljeno za postopke razkuževanja in za higienske tehnike, ki so pomembne pri nadzoru nad prenašanjem bolezni;

(f) biti nadzorovana tako:

(i) da se v odobrenih središčih pripravi in shrani samo seme, ki je pridobljeno v odobrenem osemenjevalnem središču, ne da bi prišlo v stik s katero drugo pošiljko semena,

(ii) da se pridobivanje, priprava in skladiščenje semena opravlja le na lokacijah oz. v prostorih, ki so posebej namenjeni za to, in pod najstrožjimi higienskimi pogoji,

(iii) da so vsa oprema in sredstva, ki pridejo v stik s semenom ali živaljo donorjem, med pridobivanjem in obdelavo semena ustrezno razkužena ali sterilizirana pred uporabo,

(iv) da so proizvodi živalskega izvora, ki se uporabljajo pri obdelavi semena — vključno z dodatki ali razredčevalci — pridobljeni iz virov, ki ne predstavljajo nevarnosti za zdravje živali, ali so pred tem tako obdelani, da je tveganje odstranjeno,

(v) da so posode za skladiščenje in prevoz semena ustrezno razkužene ali sterilizirane pred vsakim začetkom polnjenja,

(vi) da sredstvo za zamrzovanje ni bilo predhodno uporabljeno za druge proizvode živalskega izvora,

(vii) da je vsaka serija semena, ne glede na to, ali je seme ločeno v posamezne doze, jasno označena tako, da je mogoče takoj ugotoviti datum pridobivanja semena, pasmo in identifikacijo plemenjaka, ime in registracijsko številko osemenjevalnega središča, pred katerim je navedeno ime države porekla, če je to ustrezno, v obliki šifre; značilnosti in obliko označevanja se določi v skladu s postopkom, določenim v členu 19.

--------------------------------------------------

PRILOGA B

POGLAVJE I

Pogoji za vstop živali v odobrena osemenjevalna središča

1. Vsi sprejeti merjasci v osemenjevalno središče:

(a) so morali biti najmanj 30 dni v izolaciji v prostorih, ki jih je v ta namen posebej odobril pristojni organ države članice, in v katerem so le merjasci z vsaj enako dobrim zdravstvenim statusom;

(b) so bili pred vstopom v izolatorij, opisan pod (a), izbrani iz čred ali z gospodarstev:

(i) ki so uradno prosta klasične prašičje kuge,

(ii) ki so prosta bruceloze,

(iii) kjer predhodnih 12 mesecev ni bila prisotna nobena žival, cepljena zoper slinavko in parkljevko,

(iv) kjer v predhodnih 12 mesecih niso bili ugotovljeni nobeni klinični, serološki ali virološki znaki bolezni Aujeszkega,

(v) za katere ne velja nobena prepoved v skladu z zahtevami Direktive 64/432/EGS glede afriške prašičje kuge, vezikularne bolezni prašičev, poliomielitisa prašičev (Tješinska bolezen) ter slinavke in parkljevke.

Živali prej niso smele biti v čredah z nižjim statusom;

(c) so pred obdobjem izolacije, določenim v (a), z negativnimi rezultati opravili naslednje preiskave:

(i) reakcijo vezanja komplementa za ugotavljanje bruceloze, opravljen v skladu z določbami Priloge C Direktive 64/432/EGS,

(ii) - serum-nevtralizacijski test ali ELISA test z uporabo vseh virusnih antigenov pri nevakciniranih prašičih,

- ELISA test, za dokazovanje G1 antigenov pri prašičih, cepljenih z G1 markirano vakcino,

(iii) pred uvedbo programa Skupnosti za zatiranje slinavke in parkljevke, ELISA test za dokazovanje slinavke in parkljevke,

(iv) ELISA test ali serum-nevtralizacijski test za dokazovanje prisotnosti klasične prašičje kuge.

Pristojni organ lahko izda dovoljenje, da se preiskave iz (c), opravijo v izolatoriju, če so rezultati znani pred začetkom 30-dnevne izolacijske dobe, določene v (d);

(d) v (a) določenem obdobju izolacije, ki mora trajati najmanj 30 dni, so živali morale opraviti naslednje preiskave z negativnimi rezultati:

(i) serum aglutinacijski test, ki je v skladu s postopkom, določenim v Prilogi C k Direktivi 64/432/EGS in pri katerem je število IU aglutininov nižje od 30 IU v mililitru in reakcije vezanja komplementa pri kateri je titer protiteles nižji od 20 EEC na mililiter (20 mednarodnih enot ICFT), pri živalih iz čred prostih bruceloze,,

(ii) - serum-nevtralizacijski test ali ELISA test z uporabo vseh virusnih antigenov pri nevakciniranih prašičih,

- ELISA test, za dokazovanje G1 antigenov pri prašičih, cepljenih z G1 markirano vakcino,

(iii) do uvedbe programa Skupnosti za zatiranje slinavke in parkljevke, ELISA test za dokazovanje slinavke in parkljevke,

(iv) test mikroskopske aglutinacije za dokazovanje prisotnosti leptospiroze (serovari pomona, grippotyphosa, tarassovi, hardjo, bratislava in ballum); ali pa so morali biti zdravljeni pri leptospirozi z dvema injekcijama streptomicina v razmaku 14 dni (25 mg na kg žive telesne mase).

Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo v primeru ugotovitve slinavke in parkljevke, če je rezultat katerega od zgoraj navedenih preiskav pozitiven, je treba žival takoj odstraniti iz izolatorija. Pri skupinski izolaciji mora pristojni organ sprejeti vse potrebne ukrepe, ki dovoljujejo ostalim živalim vstop v osemenjevalno središče v skladu z določbami te priloge.

2. Vse preiskave je treba opraviti v laboratoriju, ki ga je odobrila država članica.

3. Živali je dovoljeno sprejeti v osemenjevalno središče le z izrecnim dovoljenjem veterinarja osemenjevalnega središča. Vse premike živali v središče in iz središča je treba evidentirati.

4. Žival, ki je bila sprejeta v osemenjevalno središče, ne sme kazati na dan sprejema nobenega kliničnega znaka bolezni; vse živali morajo brez poseganja v določbe odstavka 5 prihajati iz izolatorija, kakor je navedeno v odstavku 1(a) in kateri na dan odpreme uradno izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) se nahaja v središču območja s polmerom 10 kilometrov, v katerem najmanj 30 dni ni bilo ugotovljenega nobenega primera slinavke in parkljevke ali prašičje kuge;

(b) v njem najmanj tri mesece ni bilo slinavke in parkljevke ter bruceloze;

(c) v njem najmanj 30 dni ni bilo bolezni Aujeszkega in tistih bolezni prašičev, ki jih je treba v skladu z določbami Priloge E k Direktivi 64/432/EGS obvezno prijaviti.

5. Če so pogoji iz odstavka 4 izpolnjeni in če so bili v zadnjih 12 mesecih opravljene rutinske diagnostične preiskave iz poglavja II, se lahko živali prepeljejo iz enega odobrenega osemenjevalnega središča v drugega z enakovrednim zdravstvenim statusom brez izolacije ali opravljanja preiskav na bolezni, če gre za neposreden prevoz. Zadevne živali ne smejo priti v neposredni ali posredni stik s parkljarji nižjega zdravstvenega statusa, prevozno sredstvo pa mora biti pred uporabo razkuženo. Če premik iz enega osemenjevalnega središča v drugega poteka med različnimi državami članicami, mora biti opravljen v skladu z določbami Direktive 64/432/EGS.

POGLAVJE II

Obvezne rutinske diagnostične preiskave za merjasce v odobrenem osemenjevalnem središču

1. Vsi merjasci v odobrenem osemenjevalnem središču morajo imeti negativne rezultate naslednjih preiskav:

(i) - serum-nevtralizacijski test ali ELISA test z uporabo vseh virusnih antigenov pri nevakciniranih prašičih,

- test ELISA, za dokazovanje G1 antigenov pri prašičih, cepljenih z G1 markirano vakcino,

(ii) do uvedbe programa Skupnosti za zatiranje slinavke in parkljevke, ELISA test za dokazovanje slinavke in parkljevke,

(iii) test reakcije vezanja komplementa za ugotavljanje bruceloze, opravljen v skladu z določbami Priloge C k Direktivi 64/432/EGS,

(iv) ELISA test ali serum-nevtralizacijski test za dokazovanje prisotnosti klasične prašičje kuge.

Poleg tega morajo merjasci, ki so bili več kot 12 mesecev v osemenjevalnem središču, najpozneje v 18 mesecih po sprejemu opraviti preiskave iz (i) in (iii).

2. Vse preiskave se opravijo v laboratoriju, ki ga je odobrila država članica.

3. Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo v primeru ugotovitve slinavke in parkljevke, če je rezultat katerega od zgoraj navedenih preiskav pozitiven, je treba žival takoj odstraniti iz izolatorija. S semenom, pridobljenim od teh merjascev v času od zadnjega negativnega izvida, se ne sme trgovati znotraj Skupnosti.

Seme, pridobljeno od drugih živali od datuma, ko je bil opravljen test s pozitivnimi izvidi, mora biti skladiščeno ločeno v posebnem skladišču in se z njim ne sme opravljati prometa znotraj Skupnosti, dokler ni ponovno vzpostavljen zdravstveni status osemenjevalnega središča.

--------------------------------------------------

PRILOGA C

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati seme, pridobljeno v odobrenih osemenjevalnih središčih, za promet znotraj skupnosti

1. Seme mora biti pridobljeno od živali, ki:

(a) ne kažejo nobenih kliničnih znakov bolezni na dan pridobivanja semena;

(b) niso bile cepljene zoper slinavko in parkljevko;

(c) izpolnjujejo zahteve poglavja I Priloge B;

(d) se ne smejo uporabljati za naravni pripust;

(e) se nahajajo v osemenjevalnih središčih, v katerih vsaj tri mesece pred odpremo semena ni bilo slinavke in parkljevke in ki se nahajajo v središču območja s polmerom 10 kilometrov, v katerem najmanj 30 dni ni bilo nobenega primera slinavke in parkljevke ali prašičje kuge; poleg tega se osemenjevalna središča ne smejo nahajati na zaprtem območju, označenem v skladu z določbami direktiv o kužnih boleznih prašičev;

(f) so bile v osemenjevalnih središčih, v katerih 30 dni pred pridobivanjem semena ni bilo tistih bolezni prašičev, ki jih je treba v skladu z določbami Priloge E k Direktivi 64/432/EGS obvezno prijaviti, niti bolezni Aujeszkega.

2. Semenu se po končnem razredčevanju doda učinkovita kombinacija antibiotikov, zlasti proti leptospiram in mikoplazmam. Ta kombinacija mora imeti učinek, ki je najmanj enakovreden naslednjim raztopinam:

ne manj kot: | 500 IU streptomicina na ml, |

500 IU penicilina na ml, |

150 mg lincomycina na ml, |

300 mg spectinomycina na ml. |

Takoj po dodajanju antibiotikov je treba razredčeno seme ohladiti in hraniti na temperaturi najmanj 15 °C najmanj 45 minut.

3. Seme, namenjeno za promet znotraj Skupnosti, mora:

(i) biti skladiščeno pred odpošiljanjem, kakor je določeno v poglavju I in II Priloge A;

(ii) biti prepeljano v namembno državo članico v embalaži, ki je bila očiščena in razkužena ali sterilizirana pred uporabo in ki je bila zapečatena pred odpošiljanjem iz odobrenih središč.

--------------------------------------------------

PRILOGA D

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

Top