31968R0821

Uredba Komisije (EGS) št. 821/68

z dne 28. junija 1968

o opredelitvi luščenega žitnega zrnja ter žitnega zrnja, obrušenega v kašo, ki se uporablja za dodeljevanje izvoznih nadomestil

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 120/67/EGS [1] z dne 13. junija 1967 o skupni ureditvi trga za žito, in zlasti člena 16(4) Uredbe,

ker mora izvozno nadomestilo upoštevati kakovost proizvoda, predelanega iz žita, za katerega se dodeljuje, da ne bi javna sredstva prispevala k izvozu blaga slabše kakovosti; ker je treba zato sestaviti natančno opredelitev žitnega zrnja, upravičenega do nadomestila za "luščeno zrnje", in za "zrnje, obrušeno v kašo", ki se bo uporabljalo v vsaki državi članici;

ker so ukrepi, predvideni s to uredbo, v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žito,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za dodelitev izvoznih nadomestil je žitno zrnje, obrušeno v kašo, ter luščeno žitno zrnje tisto zrnje, ki ima značilnosti, naštete v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. julija 1968.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 28. junija 1968

Za Komisijo

Predsednik

Jean Rey

[1] UL št. 117, 13.6.1967, str. 2269/67.

--------------------------------------------------

PRILOGA

OPREDELITEV "LUŠČENEGA ŽITNEGA ZRNJA" (OLUŠČENEGA IN OLUPLJENEGA) IN "ŽITNEGA ZRNJA, OBRUŠENEGA V KAŠO"

A. Luščeno zrnje vključuje oluščeno zrnje in zrnje brez lupine:

1. Oluščeno žitno zrnje:

so gola žitna zrna z odstranjeno plodovno lupino (perikarpom) ali plevnata žitna zrna (glej pojasnjevalne opombe k tarifni številki 10.03: žitna zrna), s katerih so odstranjene pleve, ki se tesno oprijemajo plodovne lupine (kakor na primer pri plevnatem ječmenu) ali ki obdajajo zrna tako trdno (kakor pri ovsu), da se z mlatenjem ne dajo ločiti od zrna itd.

2. Zrnje brez lupine:

so zrna (pri ječmenu zrna z odstranjenimi plevami), ki imajo odstranjeno večino plodovne (perikarpa) in semenske lupine (testa).

B. Zrnje, obrušeno v kašo vključuje naslednje:

(a) zrna, ki ustrezajo naslednji opredelitvi:

žitna zrna, obrušena v kašo, večinoma ječmenova zrna, ki imajo povsem odstranjeno semensko lupino (tegument), plodovno lupino (perikarp) in kalček ter pretežno odstranjeni zunanjo plast (semensko lupino) in alevronsko plast, ter so enotne velikosti in na vseh straneh zaobljene oblike,

(b) in ki poleg tega izpolnjujejo naslednje zahteve:

1. odstranitev plev, luščenje in brušenje v skladu z opredelitvijo pojma;

2. izenačenost zrn:

(a) 75 % zrn ne sme presegati 20 % dm;

(b) 94 % zrn, seštetih postopoma med 3 % in 97 %, ne sme presegati 30 % dm;

(c) 100 % zrn ne sme presegati 50 % dm.

Določitev izenačenosti s sejalno analizo ob uporabi sit z okroglimi odprtinami.

dm: vrednost mediane, dobljena iz grafa rezultatov sejalne analize na točki, kjer je šlo 50 % proizvoda skozi sito. : Sejalna analiza

Aparati:

niz sit z okroglimi odprtinami (premer sita 200 mm, premer odprtin 4,0 do 1,0 mm, na razmakih po 0,25 mm);

- – sejalna priprava

- – sejanje je treba opraviti ročno; sejalni pripomočki (gumijaste kocke s stranico, dolgo 20 mm);

- – natančna tehtnica.

Metoda:

Navadno se ječmenova kaša preseje skozi šest različnih sit; niz sit se na vrhu in dnu zapre, sito z največjimi odprtinami mora biti zgoraj; zgornje in spodnje sito morata biti po sejanju prazna.

Dva vzorca ječmenove kaše s preverjeno težo med 50 in 100 grami se najmanj pet minut sejeta ročno, ob pomoči gumijastih kock.

Seje se tako, da se niz sit prime z rokami in se bolj ali manj horizontalno stresa 120-krat na minuto, pri čemer je pot vsakega tresljaja približno 70 mm. To gibanje naprej in nazaj se vsako minuto prekinja s trojnim krožnim gibom. Ostanki sejanja se stehtajo z natančnostjo 0,1 g in izrazijo v odstotkih stehtanega presejanega proizvoda kot cela števila, potem se izračuna povprečje.

Povprečje odstotkov ostankov sejanja je treba sešteti postopoma, pri čemer se začne z vrednostjo 0 % za ostanek iz praznega sita z največjimi odprtinami. Sešteti odstotki ( %) in velikosti odprtin v pripadajočih sitih se vrišejo v koordinatne osi na milimetrski papir, pri čemer ( %) nanesemo na ordinato, premere odprtin v mm pa na absciso.

Vrednost mediane (dm) je širina odprtine, izražena v stotinkah mm za ( %) = 50, in se odčita iz grafa, ki ga dobimo tako, da točke med seboj povežemo s premicami (ravnimi črtami).

--------------------------------------------------