1.   Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kake obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa.

2.   Preden to stori, predloži v 30 dneh drugi pogodbenici vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja, z namenom, da se najde rešitev sprejemljiva za obe pogodbenici.

3.   V posebno nujnih primerih se lahko sprejme primerne ukrepe brez predhodnega posvetovanja. O teh ukrepih se takoj obvesti drugo pogodbenico in se na njeno zahtevo o njih posvetuje. Posvetovanja se skličejo v 30 dneh od obvestila o ukrepih. Če ni dosežena za obe pogodbenici zadovoljiva rešitev, lahko pogodbenica uporabi postopek, ki se nanaša na reševanje sporov.

4.   Za namene točne razlage in praktične uporabe tega sporazuma pogodbenici soglašata, da so „primeri posebne nujnosti“ iz odstavka 3 primeri, ko pride do bistvene kršitve sporazuma s strani ene od njiju. Bistvena kršitev sporazuma je:

5.   Pogodbenici soglašata, da so ustrezni ukrepi iz odstavka 1 tega člena ukrepi, sprejeti v skladu z mednarodnim pravom pri izbiri katerih je treba dati prednost tistim, ki kar najmanj ovirajo uresničevanje tega sporazuma.

1.   Med pogodbenicama se vzpostavi reden politični dialog. Dialog spremlja in pomaga utrditi sodelovanje ter prispeva k vzpostavitvi trajnih solidarnih stikov in novih oblik sodelovanja.

2.   Politični dialog in sodelovanje sta namenjena zlasti:

3.   Politični dialog zajema vse zadeve v skupnem interesu pogodbenic.

4.   Politični dialog poteka, kadar koli je to potrebno, zlasti pa:

5.   Poleg dvostranskega političnega dialoga, predvidenega v prejšnjih odstavkih, pogodbenici v celoti izkoriščata in aktivno prispevata k regionalnemu političnemu dialogu med Evropsko unijo in južnoafriškimi državami, zlasti da bi spodbujali trajen mir in stabilnost v regiji.

Pogodbenici sodelujeta tudi v političnem dialogu v širšem okviru Konvencije AKP/EU, kot je predvideno in določeno v ustreznih pogodbah AKP/ES.

1.   Skupnost in Južna Afrika soglašata, da bosta vzpostavili Območje proste trgovine v skladu z določbami tega sporazuma in v skladu z določbami WTO.

2.   Območje proste trgovine bo vzpostavljeno v prehodnem obdobju, ki bo pri Južni Afriki trajalo največ 12 let in pri Skupnosti največ 10 let od dne začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.   Območje proste trgovine zajema prost pretok blaga v vseh sektorjih. Ta sporazum zajema tudi liberalizacijo trgovine s storitvami in prost pretok kapitala.

1.   Za vsak proizvod je osnovna dajatev, na katero se izvedejo zaporedna znižanja, navedena v sporazumu, tista, ki se dejansko uporablja z dnem začetka veljavnosti Sporazuma.

2.   Skupnost in Južna Afrika sporočita ena drugi svoje osnovne dajatve, v skladu z obvezo mirovanja in znižanja dajatev, za katero se dogovorita pogodbenici, ter dogovorjena odstopanja od teh načel, kot so navedena v Prilogi I.

3.   V primerih, ko se postopek tarifne odprave ne začne z začetkom veljavnosti sporazuma (zlasti proizvodi iz Priloge II, seznami 3, 4 in 5; Priloge III, seznami 2, 3, 4 in 6; Priloge IV, seznami 3, 4, 7 in 8; Priloge V; Priloge VI, seznami 2, 3 in 5; Priloge VII), je dajatev, na katero se izvedejo zaporedna znižanja, navedena v sporazumu, osnovna dajatev iz odstavka 1 tega člena, ali dajatev, ki se uporablja na erga omnes osnovi na prvi dan časovnega okvira za tarifno odpravo, katera koli je nižja.

1.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, razen tistih iz Priloge II, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih na seznamu 1 v Prilogi II, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

3.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu , naštetih na seznamu 2 v Prilogi II, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

4.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih na seznamu 3 v Prilogi II, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

Za številne izdelke iz tega seznama se odprava tarif začne štiri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma. Odprava tarif za te izdelke se opravi v treh enakih letnih znižanjih, ki se zaključijo šest let po dnevu začetka veljavnosti Sporazuma.

Za nekatere jeklene izdelke, ki so navedeni na tem seznamu, se tarifno znižanje opravi na osnovi klavzule največjih ugodnosti, z namenom, da se dajatev nič doseže leta 2004.

5.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 4 v Prilogi II, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se odpravijo v roku največ 10 let po dnevu začetka veljavnosti Sporazuma.

Za sestavne dele motornih vozil, ki so navedeni v tem seznamu, se ob dnevu začetka veljavnosti Sporazuma uporabljena tarifa zniža za 50 %.

Natančne osnovne dajatve Skupnosti in časovni okvir odprave tarif za izdelke s tega seznama bodo določeni v drugem polletju leta 2000, potem, ko bosta pogodbenici preučili možnosti za nadaljnjo liberalizacijo uvoza avtomobilskih izdelkov iz Skupnosti v Južno Afriko, ki so navedeni na seznamih 5 in 6 v Prilogi III, med drugim glede na rezultat pregleda Južnoafriškega razvojnega programa industrije motornih vozil.

6.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih na seznamu 5 v Prilogi II, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se pregledajo v petem letu veljavnosti tega sporazuma z namenom morebitne odprave tarif.

1.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, razen tistih iz Priloge III, se odpravijo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 1 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

3.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 2 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

4.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 3 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

5.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 4 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

6.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 5 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma znižajo v skladu s časovnim okvirom iz navedene priloge.

7.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 6 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se v rednih časovnih presledkih pregledujejo v času uporabe sporazuma z namenom nadaljnje liberalizacije trgovine.

Južna Afrika obvesti Skupnost o rezultatih pregleda Južnoafriškega razvojnega programa industrije motornih vozil. Predloži tudi predloge za nadaljnjo liberalizacijo uvoza avtomobilskih izdelkov iz Skupnosti v Južno Afriko, navedenega na seznamih 5 in 6 v Prilogi III. Pogodbenici skupaj pregledata predloge v drugem polletju leta 2000.

1.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, razen tistih iz Priloge IV, se odpravijo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih v seznamu 1 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

3.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih v seznamu 2 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

4.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih na seznamu 3 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

Za nekatere proizvode iz te Priloge se uporablja dajatve prosta kvota v skladu s tam navedenimi pogoji od dneva začetka veljavnosti sporazuma do izteka roka za odpravo tarif za te proizvode.

5.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih v seznamu 4 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

Za nekatere proizvode iz te Priloge se uporablja dajatve prosta kvota v skladu s tam navedenimi pogoji od dneva začetka veljavnosti sporazuma do izteka roka za odpravo tarif za te proizvode.

6.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu predelanih kmetijskih proizvodov, naštetih na seznamu 5 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se uporabljajo v skladu s tam navedenimi pogoji.

Svet za sodelovanje odloča o:

7.   Znižane carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, so naštete na seznamu 6 v Prilogi IV, in se uporabljajo od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma in v skladu s pogoji, navedenimi v tej prilogi.

8.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih na seznamu 7 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se pregledujejo v rednih časovnih presledkih v času veljavnosti sporazuma na podlagi prihodnjega razvoja dogodkov v skupni kmetijski politiki.

9.   Tarifne koncesije za proizvode, naštete na seznamu 8 v Prilogi IV, se ne uporabljajo, ker so ti proizvodi zajeti z zaščitnimi označbami EU.

10.   Tarifne koncesije, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih v Prilogi V, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se uporabljajo v skladu s tam navedenimi pogoji.

1.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, razen tistih iz Priloge VI, se odpravijo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih na seznamu 1 v Prilogi VI, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

3.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih na seznamu 2 v Prilogi VI, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

4.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih v seznamu 3 v Prilogi VI, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

Za nekatere proizvode iz te Priloge se uporablja dajatve prosta kvota v skladu s tam navedenimi pogoji od začetka veljavnosti sporazuma do izteka roka za odpravo tarif za te proizvode.

5.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih na seznamu 4 v Prilogi VI, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se pregledujejo v rednih časovnih presledkih v času uporabe sporazuma.

6.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu ribiških proizvodov, naštetih v Prilogi VII, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo, vzporedno z odpravo carin ustreznih tarifnih postavk s strani Skupnosti.

1.   Na zahtevo Južne Afrike Skupnost obravnava predloge za pospešen časovni okvir za odpravo tarif pri uvozu kmetijskih proizvodov v Južno Afriko, skupaj z odpravo vseh izvoznih nadomestil za izvoz istih proizvodov s poreklom iz Evropske skupnosti v Južno Afriko.

2.   Če Skupnost na to zaprosilo odgovori pozitivno, se nova časovna okviraza odpravo tarif in odpravo izvoznih nadomestil začneta uporabljati hkrati od dne, ki ga sporazumno določita pogodbenici.

3.   V primeru negativnega odgovora Skupnosti se še naprej uporabljajo določbe tega sporazuma o odpravljanju tarif.

1.   Količinske omejitve pri uvozu ali izvozu in ukrepi z enakim učinkom na trgovino med Južno Afriko in Skupnostjo se odpravijo ob začetku veljavnosti tega Sporazuma.

2.   V trgovini med Skupnostjo in Južno Afriko se ne uvedejo nobene nove količinske omejitve pri uvozu ali izvozu ali ukrepi z enakim učinkom.

3.   Od dne začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Južno Afriko ne uvedejo nobene nove carine pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakim učinkom in tiste, ki se že uporabljajo se ne povečajo.

1.   Pogodbenici se lahko redno posvetujeta v Svetu za sodelovanje glede strategije in praktičnih podrobnosti njunih kmetijskih politik.

2.   Če katera od pogodbenic pri izvajanju svoje kmetijske politike meni, da je treba spremeniti režime, določene v tem sporazumu, obvesti Svet za sodelovanje, ki odloči o predlagani spremembi.

3.   Če Skupnost ali Južna Afrika z uporabo odstavka 2 spremeni režime, ki jih določa ta sporazum za kmetijske proizvode, pripravi spremembe, s katerimi se mora strinjati Svet za sodelovanje, tako da ohrani koncesije pri uvozu blaga s poreklom iz druge pogodbenice na enaki stopnji, kot jih določa ta sporazum.

1.   Pogodbenici se vzdržita vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki neposredno ali posredno povzročajo diskriminacijo med proizvodi ene pogodbenice in proizvodi s poreklom z ozemlja druge pogodbenice.

2.   Proizvodi, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila posrednih notranjih davkov, ki presega višino neposrednega obdavčenja, ki posredno ali neposredno velja zanje.

1.   Sporazum ne preprečuje ohranjanja ali vzpostavljanja carinskih unij, območij proste trgovine ali drugih dogovorov med katero od pogodbenic in tretjimi državami, pod pogojem, da ne spreminjajo pravic in obveznosti, določenih v tem sporazumu.

2.   V okviru Sveta za sodelovanje potekajo posvetovanja med Skupnostjo in Južno Afriko o sporazumih o ustanovitvi ali prilagoditvah carinskih unij ali območij proste trgovine in, kjer se zahteva, o drugih pomembnejših zadevah, povezanih z njihovimi trgovinskimi politikami do tretjih držav. Zlasti v primeru pridružitve tretje države k Evropski uniji se opravijo posvetovanja, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Skupnosti in Južne Afrike.

1.   Nobena določba tega sporazuma ne vpliva in ne preprečuje, da bi ena ali druga pogodbenica sprejela protidampinške ali izravnalne ukrepe v skladu s členom VI GATT 1994, Sporazumom o izvajanju člena VI GATT 1994, Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih, priloženem k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi WTO.

2.   Pred dokončno uvedbo protidampinških in izravnalnih dajatev za izdelke, uvožene iz Južne Afrike, lahko pogodbenici obravnavata možnost konstruktivnih rešitev, kot so določene v Sporazumu o izvajanju člena VI GATT 1994 in Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

1.   Kadar se kakšen izdelek uvaža na ozemlje ene pogodbenice v tako povečanih količinah in pod takšnimi pogoji, ki povzročajo ali grozijo, da bodo povzročili resno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, lahko Skupnost oziroma Južna Afrika sprejme ustrezne ukrepe pod pogoji, določenimi v Sporazumu WTO o zaščitnih ukrepih ali v Sporazumu o kmetijstvu, ki je priložen Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi WTO in v skladu s postopki iz člena 26.

2.   Če se proizvod uvaža v tako povečanih količinah in pod takšnimi pogoji, ki povzročajo ali grozijo, da bodo povzročili resno poslabšanje gospodarskih razmer v najbolj obrobnih regijah Evropske unije, lahko Evropska unija potem, ko preuči alternativne možnosti, izjemoma sprejme nadzorne ali zaščitne ukrepe, ki so omejeni na zadevno regijo oziroma regije, v skladu s postopki iz člena 26.

3.   Če se izdelek uvaža v tako povečanih količinah in pod takšnimi pogoji, ki povzročajo ali grozijo, da bodo povzročili resno poslabšanje gospodarskih razmer v eni ali več drugih članicah Južnoafriške carinske unije, lahko Južna Afrika na zahtevo države oziroma držav in potem, ko preuči alternativne možnosti, izjemoma sprejme nadzorne ali zaščitne ukrepe v skladu s postopki iz člena 26.

1.   Ne glede na določbe iz člena 24, lahko Južna Afrika sprejme izredne ukrepe z omejenim trajanjem, ki odstopajo od določb iz členov 12 in 15, v obliki povečanja ali ponovne uvedbe carin.

2.   Takšni ukrepi lahko zadevajo le mlade gospodarske panoge ali sektorje, ki se soočajo z resnimi težavami zaradi povečanega uvoza iz Skupnosti, ki je posledica znižanja dajatev, predvidenega v členih 12 in 15, zlasti če take težave povzročijo večje socialne težave.

3.   Carine pri uvozu, ki se uporabljajo v Južni Afriki za izdelke s poreklom iz Skupnosti, ki so bile uvedene s temi ukrepi, ne smejo presegati stopnje osnovne dajatve ali uporabljenih carinskih stopenj dajatve ali 20 % ad valorem, kar je manj, in ohranijo preferencialni element za izdelke s poreklom iz Skupnosti. Skupna vrednost uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 10 % celotnega uvoza industrijskih izdelkov iz Skupnosti v zadnjem letu, za katero so na voljo statistični podatki.

4.   Takšni ukrepi se uporabljajo v obdobju, ki ne presega štirih let. Uporabljati se prenehajo najkasneje ob izteku najdaljšega dovoljenega prehodnega obdobja dvanajstih let. Te časovne omejitve se lahko izjemoma podaljšajo s sklepom Sveta za sodelovanje.

5.   Takšnih ukrepov ni mogoče sprejeti za izdelek, če so od odprave vseh dajatev in količinskih omejitev ali bremenitev ali ukrepov z enakovrednim učinkom za takšen izdelek minila več kakor tri leta.

6.   Južna Afrika obvesti Svet za sodelovanje o vseh izrednih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, in na zahtevo Skupnosti se opravijo posvetovanja o takih ukrepih, preden se ukrepi začnejo izvajati, da bi dosegli zadovoljivo rešitev. Uradno obvestilo vsebuje okvirni časovni okvir za uvedbo in kasnejšo odpravo carin, ki se jih namerava uvesti.

7.   Če v 30 dneh od takšnega obvestila ni dosežen sporazum o predlaganih ukrepih iz odstavka 6, lahko Južna Afrika sprejme ustrezne ukrepe za odpravljanje težav in Svetu za sodelovanje pošlje dokončen časovni okvir za odpravo carin, ki jih je uvedla na podlagi tega člena. Ta časovni okvir določa postopno odpravljanje teh dajatev v enakih letnih stopnjah, ki se začne najkasneje eno leto po njihovem sprejemu. Svet za sodelovanje lahko določi drugačen časovni okvir.

1.   Če Skupnost ali Južna Afrika uvede nadzorni sistem za težave iz člena 24, katerega namen je hitro pridobivanje informacij o trendih trgovinskih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico in se na zahtevo z njo posvetuje.

2.   Skupnost ali Južna Afrika v primerih iz člena 24, preden sprejme tam predvidene ukrepe, ali v primerih, za katere se uporablja pododstavek 5(b) tega člena, čimprej pošlje Svetu za sodelovanje vse potrebne informacije, da bi se našla rešitev, sprejemljiva za obe pogodbenici.

3.   Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki kar najmanj motijo uresničevanje tega sporazuma in se jih omeji na raven, potrebno za preprečevanje ali odpravljanje resne škode ter za olajšanje prilagajanja.

4.   O zaščitnih ukrepih se takoj obvesti Svet za sodelovanje, ki se o njih tudi v rednih časovnih presledkih posvetuje, zlasti z namenom, da se pripravi razpored za njihovo odpravo takoj, ko to omogočajo okoliščine.

5.   Za izvajanje prejšnjega odstavka se uporabljajo naslednje določbe.

1.   Ob priznavanju naraščajočega pomena storitev v razvoju njunih gospodarstev, pogodbenici poudarjata pomen strogega spoštovanja Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), zlasti pa načela o obravnavi po načelu največjih ugodnosti, in vključno z njegovimi veljavnimi protokoli s priloženimi obvezami.

2.   V skladu z določbami GATS se takšna obravnava ne uporablja za:

3.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveze, kot so priložene četrtemu protokolu h GATS o osnovnih telekomunikacijah in petemu protokolu o finančnih storitvah.

1.   Pogodbenici si prizadevata razširiti področje uporabe sporazuma, da bi nadalje liberalizirali trgovino s storitvami med pogodbenicama. V primeru take razširitve postopek liberalizacije določi odsotnost ali odpravo v največji možni meri vse diskriminacije med pogodbenicama v sektorju storitev, ki ga ureja, in bi moral zajeti vse načine opravljanja storitev, vključno z opravljanjem storitev:

2.   Svet za sodelovanje pripravi potrebna priporočila za izvajanje ciljev iz odstavka 1.

3.   Pri oblikovanju teh priporočil Svet za sodelovanje upošteva izkušnje, pridobljene z izvajanjem obveznosti vsake pogodbenice na podlagi GATS, zlasti glede na člen V na splošno in posebej glede na odstavek 3(a), ki ureja sodelovanje držav v razvoju v sporazumih o liberalizaciji.

4.   Cilje iz odstavka 1 mora Svet za sodelovanje prvič preučiti najkasneje pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma.

1.   Pogodbenici si prizadevata učinkovito uporabljati načelo neomejenega dostopa na mednarodni pomorski trg in prevoz, osnovan na pošteni konkurenci na tržni podlagi.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta razširili na državljane druge pogodbenice in plovila, registrirana na ozemlju ene ali druge pogodbenice, obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave po načelu največjih ugodnosti za pomorski prevoz blaga, potnikov ali obojega, dostop do pristanišč, uporabo infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev navedenih pristanišč ter z njimi povezanih pristojbin in dajatev, carinskih objektov, ter za določitev privezov in naprav za nakladanje in razkladanje, na podlagi poštene konkurence in po tržnih pogojih.

3.   Pogodbenici soglašata, da bosta obravnavali pomorski prevoz, vključno z intermodalnimi dejavnostmi, v okviru iz člena 30, brez poseganja v omejitve glede državljanstva ali sporazume, ki jih je sklenila ena ali druga pogodbenica, ki obstajajo v navedenem času in ki so skladni s pravicami in obveznostmi pogodbenic na podlagi Sporazuma GATS.

1.   V skladu z določbami iz člena 34 se pogodbenici zavežeta, da bosta dovolili vsa plačila za tekoče transakcije med prebivalci Skupnosti in Južne Afrike v prosto konvertibilni valuti.

2.   Južna Afrika lahko sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi, da njeni prebivalci ne uporabljajo določb odstavka 1, ki liberalizirajo tekoča plačila, za nedovoljene odlive kapitala.

1.   Glede transakcij na kapitalski račun plačilne bilance Skupnost in Južna Afrika od začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe v Južni Afriki, ustanovljene v skladu s trenutnimi predpisi, kakor tudi za prisilno likvidacijo in repatriacijo teh naložb ali kakršnega koli dobička, ki iz njih izvira.

2.   Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom olajšati in kasneje popolnoma liberalizirati pretok kapitala med Skupnostjo in Južno Afriko.

1.   Pogodbenici soglašata, da lahko Komisija ali organ, pristojen za konkurenco v Južni Afriki, kadar utemeljeno meni, da se na ozemlju drugega organa opravljajo protikonkurenčne prakse iz člena 35, in občutno vplivajo na pomembne interese pogodbenic, zahteva, naj organ, pristojen za konkurenco v drugi pogodbenici, sprejme primerne sanacijske ukrepe glede na pravila navedenega organa, ki urejajo konkurenco.

2.   Taka zahteva ne posega v dejanja, ki se na podlagi zakonov o konkurenci organa prosilca, lahko štejejo za potrebna, in na noben način ne ovira pooblastil za odločanje naslovljenega organa ali njegove neodvisnosti.

3.   Brez poseganja v svoje funkcije, pravice, obveznosti ali neodvisnost, tako naslovljeni organ, pristojen za konkurenco, obravnava in posveti vso pozornost stališčem, ki jih je izrazil organ prosilec in dokumentaciji, ki jo je poslal, zlasti pa naravi obravnavanih protikonkurenčnih dejanj, podjetju ali podjetjem ter domnevnemu škodljivemu učinku na pomembne interese prizadete pogodbenice.

4.   Če Komisija ali organ Južne Afrike, pristojen za konkurenco, sklene, da bo opravil preiskavo ali namerava sprejeti ukrep, ki bi lahko imel večje posledice interesom druge pogodbenice, se morata pogodbenici posvetovati, na zahtevo ene ali druge pogodbenice, obe pogodbenici pa se trudita poiskati obojestransko sprejemljivo rešitev glede na svoje pomembne interese, ob upoštevanju zakonov, suverenosti, neodvisnosti organov, pristojnih za konkurenco in prijateljskih odnosov obeh pogodbenic.

1.   Vkolikor lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Južno Afriko, je državna pomoč, ki daje prednost določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga, ki izkrivlja ali grozi, da bo izkrivljala konkurenco in ki ne podpira posebnega cilja ali ciljev javne politike ene ali druge pogodbenice, neskladna s pravilnim delovanjem tega sporazuma.

2.   Pogodbenici se strinjata, da je v njunem interesu, da zagotovita, da se državna pomoč dodeljuje na pošten, nepristranski in pregleden način.

1.   Če Skupnost ali Južna Afrika meni, da je določena praksa neskladna s členom 41, in da lahko taka praksa povzroči ali grozi, da bo povzročila resno škodo interesom druge pogodbenice ali njeni domači industriji, se pogodbenici strinjata, da bosta, če to ni primerno urejeno na podlagi obstoječih pravil in postopkov, začeli posvetovanja, da bi našli medsebojno zadovoljivo rešitev. Takšna posvetovanja ne bodo posegala v pravice in dolžnosti pogodbenic, ki izhajajo iz njune zakonodaje in mednarodnih obveznosti.

2.   Pogodbenici lahko povabita Svet za sodelovanje, naj v okviru takih posvetovanj preuči cilje javnih politik pogodbenic, ki upravičujejo državno pomoč iz člena 41.

1.   V kolikor ni pravil ali postopkov za izvajanje člena 41, se za državno pomoč in subvencije uporabljajo določbe člena VI GATT in XVI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 in Sporazum WTO o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

2.   Svet za sodelovanje v rednih časovnih presledkih pregleda napredek v teh zadevah. Zlasti pa še naprej razvija sodelovanje in dogovarjanje o ukrepih, ki jih vsaka pogodbenica sprejme v zvezi z delovanjem člena 41.

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali z namenom zagotovitve, da dostop do pogodb o naročilih pogodbenic ureja sistem, ki je pošten, nepristranski in pregleden.

2.   Svet za sodelovanje v rednih časovnih presledkih pregleda napredek v teh zadevah.

1.   Pogodbenici zagotovita ustrezno in učinkovito zaščito pravic intelektualne lastnine v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Pogodbenici uporabljata Sporazum WTO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIP) od 1. januarja 1996 in se zavezujeta, da bosta, kjer je to primerno, izboljšali zaščito, zagotovljeno z navedenim sporazumom.

2.   Če se pojavijo težave na področju varstva intelektualne lastnine, ki vplivajo na trgovinske pogoje, se na predlog ene ali druge skličejo nujna posvetovanja, z namenom, da se dosežejo obojestransko zadovoljive rešitve.

3.   Skupnost in njene države članice potrjujejo pomen, ki ga pripisujejo obveznostim, ki izhajajo iz:

4.   Brez poseganja v obveznosti na podlagi WTO Sporazuma o ustanovitvi TRIP, bi lahko Južna Afrika razmislila o pristopu k večstranskim konvencijam iz odstavka 3.

5.   Pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta naslednjim instrumentom:

6.   Z namenom, da bi olajšala izvajanje tega člena lahko Skupnost na predlog in po medsebojno dogovorjenih pogojih zagotovi tehnično pomoč Južni Afriki, med drugim pri pripravi zakonov in drugih predpisov za varstvo in izvajanje pravic intelektualne lastnine, preprečevanje zlorabe navedenih pravic, ustanavljanje in krepitev domačih uradov in drugih agencij za izvajanje in zaščito, vključno z usposabljanjem osebja.

7.   Pogodbenici soglašata, da v namene tega sporazuma intelektualna lastnina vključuje predvsem avtorsko pravico, vključno z avtorstvom računalniških programov, in sorodne pravice, pravice, ki se nanašajo na uporabne modele, patente, vključno z biotehniškimi izumi, industrijske modele, geografske označbe, vključno z označbami porekla, blagovne znamke in storitvene znamke, topografijo integriranih vezij in pravno varstvo podatkovnih zbirk ter varstvo pred nelojalno konkurenco v skladu s členom 10 bis Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in varstvu nerazkritih podatkov o znanju in izkušnjah.

1.   Pogodbenici spodbujata in olajšujeta sodelovanje med svojimi carinskimi službami, da bi zagotovili spoštovanje trgovinskih določb in pošteno trgovino. Sodelovanje med drugim predvideva izmenjavo podatkov in izobraževalnih shem.

2.   Brez poseganja v druge oblike sodelovanja, ki jih predvideva ta sporazum, in zlasti tiste iz člena 90, upravni organi pogodbenic zagotavljajo medsebojno pomoč v skladu z določbami Protokola 2 k temu sporazumu.

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta razvijali, razvejali in povečevali medsebojno trgovino in izboljšali konkurenčnost proizvodnje Južne Afrike na domačem, regionalnem in mednarodnem trgu.

2.   Sodelovanje na področju razvoja trgovine je osredotočeno zlasti na:

1.   Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT), ki je po njunem mnenju ključni sektor sodobne družbe in je bistvenega pomena za gospodarski in socialni razvoj ter za razvoj informacijske družbe. Komunikacije v tem okviru obsegajo pošto, radiodifuzijo, telekomunikacije, informacijske tehnologije. Cilj sodelovanja je:

2.   Sodelovanje med drugim obsega:

1.   Cilj sodelovanja na tem področju je:

2.   Cilj sodelovanja je zlasti:

1.   Cilj sodelovanja na tem področju je med drugim:

2.   Sodelovanje vključuje dejavnosti Južne Afrike, ki se opravljajo v okviru Enote za koordinacijo rudarstva Razvojne družbe južne Afrike (SADC).

1.   Cilj sodelovanja na tem področju je:

2.   Sodelovanje je posebej osredotočeno na:

1.   Pogodbenici sodelujeta s ciljem okrepiti razvoj konkurenčne turistične industrije. V tem okviru se pogodbenici zlasti strinjata:

2.   Pogodbenici se strinjata, da bo sodelovanje na področju turizma temeljilo med drugim na naslednjih usmeritvah:

1.   Cilj sodelovanja na tem področju je spodbujanje integriranega, skladnega in trajnostnega razvoja podeželja v Južni Afriki. Sodelovanje bo usmerjeno zlasti na:

2.   Sodelovanje bo med drugim potekalo s prenosom znanja in izkušenj, ustanavljanjem skupnih vlaganj in programi za izgradnjo zmogljivosti.

1.   Razvojno sodelovanje med Skupnostjo in Južno Afriko poteka v okviru politike dialoga in partnerstva in podpira politike in reforme, ki jih izvajajo nacionalni organi.

2.   Razvojno sodelovanje zlasti prispeva k skladnemu in trajnostnemu gospodarskemu in socialnemu razvoju Južne Afrike in k njeni vključitvi v svetovno gospodarstvo in k utrditvi temeljev osnovanih za demokratično družbo in državo, v kateri vlada načelo pravne države, v kateri se spoštujejo politični, socialni in kulturni vidiki človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3.   V tem okviru imajo prednost podporne dejavnosti, ki pomagajo v boju proti revščini.

1.   Področja razvojnega sodelovanja se nanašajo predvsem na:

2.   Spodbuja se dialog in partnerstvo med javnimi organi in nevladnimi razvojnimi partnerji in izvajalci.

3.   Programi so osredotočeni na osnovne potrebe prej prikrajšanih skupnosti in odražajo vprašanja enakosti med spoloma in okoljska vprašanja razvoja.

1.   Sredstva, ki se lahko razdelijo na podlagi dejavnosti sodelovanja iz člena 66, vključujejo zlasti študije, tehnično pomoč, usposabljanje ali druge storitve, oskrbo in dela, ter tudi ocenjevalne in nadzorne presoje in misije.

2.   Financiranje skupnosti v lokalni ali tuji valuti lahko glede na potrebe in naravo dejavnosti krije:

3.   Prispevek partnerjev iz člena 67 se načeloma zahteva za vsako dejavnost sodelovanja. Narava in znesek prispevka se prilagodi možnostim partnerja ter naravi dejavnosti.

4.   Lahko se iščejo možnosti glede skladnosti in komplementarnosti z drugimi donatorji, zlasti z državami članicami Evropske unije.

5.   Pogodbenici sprejmeta primerne ukrepe, da zagotovita, da se skupnostni značaj razvojnega sodelovanja na podlagi tega sporazuma predstavi širši javnosti.

1.   Večletno okvirno programiranje na podlagi določenih ciljev, ki izhajajo iz prednostnih nalog iz člena 66, ter navajanje načinov za pripravo, izvajanje in nadzor razvojnega sodelovanja in posledičnih dejavnosti v referenčnem obdobju, se izvaja v okviru tesnih stikov med Skupnostjo in vlado Južne Afrike, s prispevkom Evropske investicijske banke. Rezultat razprav o programiranju se navede v večletnem okvirnem programu, ki ga podpišeta obe pogodbenici.

2.   Natančni delovni postopki in določbe za izvajanje in nadzor razvojnega sodelovanja se priložijo večletnemu okvirnemu programu.

1.   Ugotavljanje in priprava razvojnih dejavnosti sta v pristojnosti nacionalnega odredbodajalca vlade Južne Afrike iz člena 80 ali katerega koli upravičenega prejemnika iz člena 67.

2.   Projektna ali programska dokumentacija, predložena za financiranje Skupnosti, mora vsebovati vse potrebne podatke za njeno ocenjevanje. Nacionalni odredbodajalec ali drugi upravičeni prejemniki takšno dokumentacijo uradno posredujejo vodji delegacije.

3.   Nacionalni odredbodajalec in/ali drugi upravičeni prejemniki ter Skupnost skupaj ocenijo razvojne dejavnosti.

1.   Vodja delegacije povzame sklepe ocenjevanja v predlogu financiranja, ki ga pripravi v tesnem sodelovanju z nacionalnim odredbodajalcem in/ali partnerjem, ki vlaga predlog.

2.   Komisija dokončno izoblikuje predlog za financiranje in ga pošlje organu Skupnosti, ki sprejema odločitve.

1.   Vsak projekt ali program, ki ga odobri Skupnost, je urejen z:

2.   Vsi sporazumi ali pogodbe o financiranju predvidevajo preglede na kraju samem, ki jih opravlja Komisija in Evropsko računsko sodišče.

1.   Sodelovanje na javnih razpisih in pogodbe so pod enakimi pogoji dostopni vsem fizičnim in pravnim osebam v državah članicah Evropske unije, Južni Afriki in državah AKP. Sodelovanje se v ustrezno utemeljenih primerih lahko razširi in vključuje še druge države v razvoju, da se zagotovi najboljše razmerje med stroški in učinkovitostjo.

2.   Oskrba prihaja iz držav članic, Južne Afrike ali držav AKP. V ustrezno utemeljenih izrednih primerih lahko prihaja iz drugih držav.

1.   Pripravijo se pogodbe o delu, oskrbi in storitvah, o katerih se upravičeni prejemnik dogovori in jih sklene sporazumno in v sodelovanju s Komisijo.

2.   Upravičeni prejemnik lahko od Komisije zahteva, naj pripravi pogodbe za storitve, se glede njih pogaja in jih sklene v njegovem imenu, neposredno ali preko ustreznih zastopnikov.

1.   Vlada Južne Afrike za vse pogodbe, ki jih financira Skupnost, uporablja popolno oprostitev davkov in carin in/ali davkov ali dajatev z enakim učinkom.

2.   Podrobni podatki o režimih iz odstavka 1 se določijo z izmenjavo pisem med vlado Južne Afrike in Komisijo.

1.   Vlada Južne Afrike imenuje nacionalnega odredbodajalca, ki jo bo zastopal v vseh dejavnostih v zvezi s projekti, ki jih financira Skupnost in ki so predmet sporazuma o financiranju med Južno Afriko in Skupnostjo. Imenuje se tudi plačilni posrednik.

2.   Obveznosti in naloge glavnega odredbodajalca in nacionalnega odredbodajalca ter plačilnega posrednika se določijo z izmenjavo instrumentov med vlado Južne Afrike in Komisijo v skladu s finančnimi predpisi Komisije uporabljenimi v preferencialnih sporazumih.

1.   Komisijo v Južni Afriki zastopa vodja delegacije, ki skupaj z nacionalnim odredbodajalcem zagotavlja, izvajanje, nadzor in spremljanje finančnega in tehničnega sodelovanja v skladu z načeli dobrega finančnega upravljanja in v skladu z določbami tega sporazuma. Zlasti pa je vodja delegacije pooblaščen, da olajša in pospeši pripravo, ocenjevanje in izvajanje projektov in programov.

2.   Vlada Južne Afrike odobri vodji delegacije in uradnikom Komisije, imenovanim v Južni Afriki, privilegije in imunitete v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih iz leta 1961.

3.   Pri določanju nalog in obveznosti nacionalnih odredbodajalcev in vodje delegacije si pogodbenici prizadevata zagotoviti čim večjo stopnjo lokalne uprave projektov in programov ter združljivosti in skladnosti s praksami, ki se uporabljajo v drugih državah AKP.

1.   Cilj spremljanja in vrednotenja je zunanja presoja razvojnih dejavnosti (priprava, izvajanje in naknadne dejavnosti), z namenom izboljšanja razvojne učinkovitosti tekočih in prihodnjih dejavnosti. To delo skupaj opravljata Južna Afrika in Skupnost.

2.   Spremljanje in vrednotenje sodelovanja opravljata Južna Afrika in Skupnost. Skličejo se lahko letna posvetovanja za presojo napredka in za dogovarjanje o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje izvajanja večletnih okvirnih programov ter za pripravo prihodnjih dejavnosti.

1.   Pogodbenici bosta sodelovali z namenom doseganja trajnostnega razvoja z racionalno rabo neobnovljivih naravnih virov in trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov, ter tako spodbujali varstvo okolja, preprečevanje poslabšanja okolja in nadzor onesnaževanja. Pogodbenici si bosta posebej prizadevali izboljšati kakovost okolja in bosta sodelovali v boju proti globalnim okoljskim problemom.

2.   Pogodbenici bosta posebej pozorni na razvoj zmogljivosti v okoljskem upravljanju. Potekal bo dialog o ugotavljanju prednostnih nalog na področju okolja. Kjer je mogoče se bo preučil in obravnaval vpliv preteklih politik Južne Afrike na stanje okolja.

3.   Sodelovanje bo med drugim obsegalo zadeve v zvezi z razvojem mest in uporabo zemljišč za kmetijske in nekmetijske namene; dezertifikacijo; ravnanje z odpadki, vključno z nevarnimi in jedrskimi odpadki; ravnanje z nevarnimi kemikalijami; ohranjanje in trajnostno rabo biološke raznolikosti; trajnostno gospodarjenje z gozdnimi viri; nadzor kakovosti vode; nadzor onesnaževanja iz industrijskih in drugih virov; nadzor obalnega in morskega onesnaževanja in upravljanje z morskimi viri; integrirano upravljanje vodnih zajetij, vključno z upravljanjem mednarodnih povodij; upravljanje povpraševanja po vodi in zadev v zvezi z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov.

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali na področju kulture, da bi spodbujali temeljito poznavanje in boljše razumevanje kulturnih raznolikosti v Južni Afriki in Evropski uniji. Pogodbenici bosta odpravili ovire za multikulturalno sporazumevanje in sodelovanje in bosta spodbujali zavedanje o medsebojni soodvisnosti narodov z različnimi kulturami. Spodbujali bosta sodelovanje prebivalstva Južne Afrike in Evropske Unije v procesu vzajemne kulturne bogatitve.

2.   Cilj kulturnih stikov je ohranjanje in bogatitev kulturne dediščine ter ustvarjanje in razširjanje kulturnih dobrin in storitev. Nacionalna, regionalna in medregionalna sredstva za komunikacijo ter infrastruktura za lajšanje kulturnih stikov se uporablja čimbolj široko, hkrati pa se spodbuja spoštovanje avtorskih in sorodnih pravic.

3.   Pogodbenici sodelujeta na kulturnih prireditvah in izmenjavah med institucijami in združenji iz Južne Afrike in Evropske unije.

1.   Med pogodbenicama poteka dialog o sodelovanju na socialnem področju. To vključuje, ni pa nujno omejeno na vprašanja v zvezi s socialnimi problemi družbe po odpravi apartheida, lajšanje revščine, nezaposlenost, enakost med spoloma, nasilje proti ženskam, pravice otrok, delovna razmerja, javno zdravje, varstvo pri delu in prebivalstvo.

2.   Pogodbenici menita, da mora gospodarski razvoj spremljati socialni napredek. Priznavata odgovornost za zagotavljanje osnovnih socialnih pravic, katerih cilj je zlasti svoboda združevanja delavcev, pravica do kolektivnih pogajanj, odprava prisilnega dela, odprava diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih ter učinkovita odprava dela otrok. Ustrezni standardi MOD so referenčna točka za razvoj teh pravic.

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom povečanja vrednosti človeških virov v Južni Afriki na vseh področjih, zajetih s tem sporazumom. Cilj sodelovanja je krepitev institucionalne zmogljivosti na vladnih ključnih področjih razvoja človeških virov, s posebno pozornostjo do najbolj prikrajšanih delov prebivalstva.

2.   Da bi razvijali raven strokovnosti višjega osebja v javnem in zasebnem sektorju, pogodbenici pospešujeta sodelovanje na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetji. Posebna pozornost se posveti spodbujanju ustanavljanja trajnih vezi med specializiranimi organi v Evropski uniji in Južni Afriki, da bi spodbudili združevanje ter izmenjavo izkušenj in tehničnih sredstev.

3.   Pogodbenici spodbujata izmenjavo podatkov za spodbujanje sodelovanja na področju priznavanja spričeval in diplom pri ustreznih organih oblasti.

4.   Pogodbenici spodbujata povezovanje in sodelovanje med visokošolskimi ustanovami, na primer univerzami.

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom izboljšati raven varstva pri obdelavi osebnih podatkov, in pri tem upoštevata mednarodne standarde.

2.   Sodelovanje na področju varstva osebnih podatkov lahko vključuje tehnično pomoč v obliki izmenjave informacij in strokovnjakov ter vzpostavljanje skupnih programov in projektov.

3.   Svet za sodelovanje v rednih časovnih presledkih pregleduje napredek na tem področju.

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom izboljšanja duševnega in telesnega zdravja prebivalstva s spodbujanjem zdravja in preprečevanjem bolezni.

2.   Na področju javnega zdravstva pogodbenici sodelujeta z izmenjavo znanja in izkušenj o programih, ki med drugim razširjajo informacije, izboljšujejo izobrazbo in usposobljenost strokovnjakov za javno zdravstvo, nadzorujejo bolezni in razvijajo zdravstvene informacijske sisteme, zmanjšujejo tveganja bolezni zaradi načina življenja, ter preprečujejo in nadzorujejo HIV/AIDS in druge prenosljive bolezni.

3.   Sodelovanje na področju varnosti in zdravja pri delu vključuje izmenjavo informacij o zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepih za preprečevanje nesreč, poklicnih bolezni in zdravstvenih tveganj, povezanih s poklicem.

4.   Sodelovanje na področju farmacije lahko vključuje podporo pri vrednotenju in registraciji zdravil.

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta ustanovili Svet za sodelovanje, ki bo opravljal naslednje funkcije:

2.   Sestava, pogostost, dnevni red in kraj srečanj Sveta za sodelovanje se sporazumno določijo s posvetovanji med pogodbenicama.

3.   Zgoraj navedeni Svet za sodelovanje je pooblaščen za sprejemanje odločitev v vseh zadevah iz tega sporazuma.

4.   Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali in lajšali redne stike med svojima parlamentoma na različnih področjih sodelovanja iz tega sporazuma.

5.   Pogodbenici tudi spodbujata stike med drugimi podobnimi in ustreznimi ustanovami v Južni Afriki in Evropski uniji, kot so Ekonomsko-socialni odbor Evropske skupnosti in Nacionalni svet za gospodarski razvoj in delo (NEDLAC) Južne Afrike.

1.   Obravnava po načelu največjih ugodnosti, dodeljena v skladu z določbami tega sporazuma ali dogovori, sprejetimi na podlagi tega sporazuma, ne velja za davčne ugodnosti, ki jih zagotavljajo ali lahko v prihodnosti zagotovijo Južna Afrika ali države članice Evropske unije na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov, ali nacionalne davčne zakonodaje.

2.   Nobena določba tega sporazuma ali dogovorov, sprejetih na podlagi tega sporazuma, se ne uporablja tako, da bi se preprečevalo sprejemanje ali uveljavljanje ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ali davčnim utajam v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

3.   Nobena določba tega sporazuma ali dogovorov, sprejetih na podlagi tega sporazuma, se ne uporablja tako, da bi se državam članicam Evropske unije ali Južni Afriki preprečevalo razlikovanje, pri uporabi ustreznih določb njihove davčne zakonodaje, med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju zlasti glede kraja bivališča, ali kraja, kjer je naložen njihov kapital.

1.   Pogodbenici lahko na Svet za sodelovanje naslovita vse spore glede uporabe ali razlage tega sporazuma.

2.   Svet za sodelovanje lahko spor reši s sklepom.

3.   Pogodbenici sta zavezani, da sprejmeta ukrepe za izvajanje sklepa iz odstavka 2.

4.   Če spora ni mogoče rešiti v skladu z odstavkom 2, lahko pogodbenica uradno obvesti sopogodbenico o imenovanju arbitra; druga pogodbenica mora potem v dveh mesecih od imenovanja prvega arbitra imenovati drugega arbitra.

5.   Svet za sodelovanje imenuje tretjega arbitra v šestih mesecih od imenovanja drugega arbitra.

6.   Arbitri sprejemajo sklepe z večino glasov v roku dvanajstih mesecev.

7.   Vsaka pogodbenica v sporu sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje sklepa arbitrov.

8.   Svet za sodelovanje določi svoje delovne postopke za arbitražo.

9.   V primeru, da nastopi spor na podlagi naslovov II in III tega sporazuma, se uporablja naslednji postopek:

10.   Brez poseganja v pravico do uporabe postopka reševanja sporov WTO, si Skupnost in Južna Afrika prizadevata reševati spore v zvezi s posebnimi obveznostmi, ki izvirajo iz naslovov II in III tega sporazuma, z uporabo posebnih določb o reševanju sporov iz tega sporazuma. Arbitražni postopek iz tega sporazuma ne obravnava zadev v zvezi z obveznostmi pogodbenic v WTO, razen če se pogodbenici strinjata, da bosta takšno zadevo predložili arbitraži.

1.   Pogodbenica, ki želi spremeniti ta sporazum, lahko Svetu za sodelovanje v presojo in odločanje predloži predlog za spremembo, skupaj z razlogi zanjo.

2.   V primeru, da druga pogodbenica meni, da bi lahko predlagana sprememba škodljivo vplivala na njene pravice iz tega sporazuma, lahko predloži Svetu za sodelovanje v presojo in odločanje predlog za kompenzacijske spremembe sporazuma.