EUR-Lex Dostop do prava EU

Nazaj na domačo stran EUR-Lex

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

Dokument 32022R0128

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/128 z dne 21. decembra 2021 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, pregledi, varščinami in preglednostjo

C/2021/9602

UL L 20, 31.1.2022, str. 131–196 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2022/128/oj

31.1.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

L 20/131


IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/128

z dne 21. decembra 2021

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, pregledi, varščinami in preglednostjo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (1) ter zlasti člena 11(2), člena 12(4), člena 32(9), člena 39(4), člena 41(1), četrti pododstavek, člena 42(1), drugi pododstavek, člena 43(2), člena 47(2), člena 51(3), člena 53(2), člena 54(5), člena 55(7), člena 58, člena 59(9), člena 64(4), členov 82 in 92 ter člena 95(1) in člena 100 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (2) ter zlasti člena 223(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) 2021/2116 določa osnovna pravila glede financiranja, upravljanja in spremljanja skupne kmetijske politike, vključno z akreditacijo plačilnih agencij in usklajevalnih organov, finančnim upravljanjem in postopki potrditve, tudi s pregledi transakcij, varščinami in preglednostjo. Za zagotovitev neoviranega delovanja in enotne uporabe novega pravnega okvira, ki ga vzpostavlja navedena uredba, je Komisija pooblaščena, da z izvedbenimi akti sprejme nekatera pravila na teh področjih. Nova pravila bi morala nadomestiti ustrezne določbe Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 (3).

(2)

Države članice bi morale plačilne agencije akreditirati samo, če izpolnjujejo nekatera minimalna akreditacijska merila, določena na ravni Unije, kot so navedena v členu 1(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/127 (4) in opredeljena v Prilogi I k navedeni uredbi. Določiti bi bilo treba pravila glede postopkov izdaje, pregleda in odvzema akreditacije plačilnih agencij in usklajevalnih organov.

(3)

Države članice bi morale imeti stalen nadzor nad svojimi plačilnimi agencijami. Vzpostaviti bi morale sistem za izmenjavo informacij z namenom poročanja in sprotnega obveščanja pristojnih organov o sumih neskladnosti. Treba bi bilo uvesti postopek, po katerem bi države članice obravnavale takšne primere ter ki bi moral vključevati obveznost priprave načrta za odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti v določenem roku. V zvezi z odhodki plačilnih agencij, ki jim njihova država članica akreditacije ni odvzela, čeprav takšnega načrta v določenem roku niso izvedle, bi morala imeti Komisija možnost, da se odloči za obravnavo pomanjkljivosti po postopku potrditve skladnosti iz člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

(4)

V skladu s členom 9(3), prvi pododstavek, točka (d), Uredbe (EU) 2021/2116 morajo odgovorne osebe akreditiranih plačilnih agencij sestaviti izjave o upravljanju glede popolnosti in točnosti predloženih informacij, pravilnega delovanja uvedenih sistemov upravljanja ter dejstva, da so odhodki nastali v skladu s členom 37 Uredbe (EU) 2021/2116. Določiti bi bilo treba pravila v zvezi z vsebino in obliko takih izjav o upravljanju.

(5)

Določiti bi bilo treba tudi pravila o delovanju usklajevalnih organov iz člena 10 Uredbe (EU) 2021/2116 ter naloge certifikacijskih organov iz člena 12 navedene uredbe. Poleg tega bi bilo treba določiti vsebino potrdil in poročil, ki jih sestavijo certifikacijski organi, za zagotovitev, da so v pomoč Komisiji v postopku potrditve obračunov.

(6)

Plačilne agencije bi morale za zagotovitev pravilnega upravljanja sredstev, vključenih v proračun Unije ter namenjenih Evropskemu kmetijskemu jamstvenemu skladu (v nadaljnjem besedilu: EKJS) in Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP) (v nadaljnjem besedilu skupaj: sklada), voditi ločene obračune izključno za opravljena plačila ter prihodke, dodeljene iz posameznega sklada ali v posamezni sklad. V ta namen bi morali obračuni, ki jih vodijo plačilne agencije, za vsak sklad jasno prikazovati odhodke in prihodke, izvršene oziroma dodeljene na podlagi člena 5(2) ter členov 6 in 45 Uredbe (EU) 2021/2116, in omogočiti, da se ti odhodki in prihodki povežejo s sredstvi, ki jima jih zagotavlja proračun Unije.

(7)

Skupna kmetijska politika se financira v eurih, pri čemer lahko države članice, ki niso prevzele eura, izvajajo izplačila upravičencem v njihovi nacionalni valuti. Da bi omogočili konsolidacijo vseh odhodkov in prihodkov, je zato treba določiti, da zadevne plačilne agencije lahko zagotovijo podatke v zvezi z odhodki in prihodki tako v eurih kot tudi v valuti, v kateri so bili plačani oziroma prejeti.

(8)

Odhodki za pomoč za razvoj podeželja iz EKSRP, ki se sofinancirajo iz proračuna Unije in nacionalnih proračunov, temeljijo na strateških načrtih SKP z navedbo različnih vrst intervencij in posebnih stopenj prispevka. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi bilo treba navedene odhodke spremljati in knjižiti na tej podlagi, tako da bi lahko vse operacije identificirali glede na strateški načrt SKP, vrste intervencij in posebne stopnje prispevka. S tem se zagotovi, da je mogoče preveriti ujemanje izvršenih odhodkov in dodeljenih finančnih sredstev. V tem okviru bi bilo treba opredeliti elemente, ki jih morajo upoštevati plačilne agencije. Plačilne agencije bi morale v obračunih v zvezi z izvršenim financiranjem zlasti jasno prikazati izvor javnih sredstev oziroma sredstev Unije. Poleg tega bi bilo treba v zvezi s prvotnimi operacijami identificirati in prikazati zneske, ki jih je treba izterjati od upravičencev, in zneske, ki so bili izterjani.

(9)

Države članice zberejo sredstva, ki so potrebna za financiranje odhodkov EKJS iz člena 5 Uredbe (EU) 2021/2116, preden Komisija te odhodke financira v obliki mesečnih povračil izvršenih odhodkov. Druga možnost je, da države članice prejmejo predplačilo za odhodke EKSRP, ki se pozneje potrdijo z letno finančno potrditvijo obračunov v skladu s členom 53 Uredbe (EU) 2021/2116. Za zagotovitev dobrega upravljanja finančnih tokov bi morale države članice zbirati informacije, ki so potrebne za dokazilo popolnosti, točnosti in resničnosti odhodkov za ta mesečna in vmesna povračila, ter jih dati Komisiji na razpolago ob izvršitvi odhodkov in prihodkov ali ji jih redno posredovati. Države članice bi morale Komisiji informacije posredovati v časovnih razmikih, kot je primerno glede na način upravljanja posameznega sklada. Posredovanje informacij v takih časovnih razmikih ne bi smelo vplivati na obveznost držav članic, da popolne informacije, zbrane za ustrezno spremljanje odhodkov, hranijo na razpolago Komisiji za namene preverjanja.

(10)

Splošne obveznosti plačilnih agencij v zvezi z vodenjem obračunov zajemajo podatke, potrebne za upravljanje in nadzor sredstev Unije. Toda navedene obveznosti ne vključujejo zahtev glede povračila odhodkov in podrobnosti, ki jih je treba posredovati Komisiji za pridobitev takega povračila. Zato bi bilo treba določiti, katere informacije in podrobnosti v zvezi z odhodki, ki se financirajo iz skladov, je treba redno pošiljati Komisiji. Podatki, ki jih države članice sporočajo Komisiji, morajo Komisiji omogočiti neposredno in karseda učinkovito uporabo poslanih podatkov za vodenje obračunov skladov ter s tem povezana izplačila. To zahtevo države članice izpolnijo tako, da vse podatke, ki jih morajo dati na razpolago ali sporočiti Komisiji, pošljejo v elektronski obliki.

(11)

V skladu s členom 90(1), točka (c), Uredbe (EU) 2021/2116 je poleg tega treba za intervencije in ukrepe v zvezi z operacijami, financiranimi iz skladov, v zahtevanih rokih Komisiji poslati izjave o odhodkih, ki veljajo tudi kot zahtevki za izplačilo, skupaj s priloženimi zahtevanimi podatki. Da bi državam članicam, akreditiranim usklajevalnim organom in plačilnim agencijam omogočili pripravo takšnih izjav o odhodkih v skladu z usklajenimi pravili in da bi Komisiji omogočili upoštevanje zahtevkov za izplačila, bi bilo treba določiti, pod kakšnimi pogoji se ti odhodki lahko upoštevajo v okviru proračuna EKJS oziroma EKSRP. V takih pogojih bi morala biti opredeljena pravila, ki se uporabljajo za evidentiranje odhodkov in prihodkov, zlasti namenskih prejemkov in morebitnih potrebnih popravkov, ter za njihovo dejansko prijavo.

(12)

Če na podlagi izjav o odhodkih, ki so jih države članice predložile v okviru EKJS, skupni znesek vnaprejšnjih obveznosti, ki bi lahko bile odobrene v skladu s členom 11(2), točka (b), Uredbe (ES, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5), presega 75 % odobritev za tekoče finančno leto, mora Komisija te zneske zmanjšati. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja je treba takšno zmanjšanje sorazmerno razporediti med vse države članice na podlagi njihovih izjav o odhodkih. Za pravično porazdelitev razpoložljivih odobritev med države članice bi bilo treba določiti, da se v tem primeru mesečna izplačila v okviru EKJS znižajo v odstotnih deležih glede na izjave o odhodkih, ki jih predloži država članica, in da se znesek, ki ni porabljen v danem mesecu, s sklepi Komisije prerazporedi na naslednja mesečna plačila.

(13)

Po odobritvi mesečnih plačil bi morala Komisija dati državam članicam na razpolago sredstva, potrebna za kritje odhodkov, ki se financirajo iz skladov, in sicer v skladu s praktičnimi pravili in pogoji, ki jih je treba določiti na podlagi podatkov, ki jih Komisiji sporočijo države članice, in informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija.

(14)

Pogoj za povračilo odhodkov za javno intervencijo plačilne agencije je, da v svoje izjave o odhodkih vključi vrednosti in zneske, knjižene v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se nanašajo postopki javnega skladiščenja. Za zagotovitev nemotenega poteka postopka v zvezi s povračili je treba določiti, kako je treba Komisijo obveščati o takih informacijah, potrebnih za izračun stroškov in odhodkov.

(15)

V skladu s členom 3(3) Delegirane uredbe 2022/127 mora vodenje evidenc javnih intervencijskih zalog omogočati določanje izplačanega zneska financiranja Unije in stanja intervencijskih zalog. Zato bi bilo treba od plačilnih agencij zahtevati, da ločeno vodijo evidenco zalog in obračune, ki vsebujejo podatke, potrebne za spremljanje zalog, ter zagotovijo finančno upravljanje odhodkov in prihodkov, ki jih ustvarijo javni intervencijski ukrepi.

(16)

V zvezi z intervencijskimi ukrepi javnega skladiščenja morajo plačilne agencije v obračunih evidentirati podatke v zvezi s količinami, vrednostmi in zadevnimi povprečji. Toda pri tem obstajajo okoliščine, v katerih nekaterih operacij in odhodkov ne bi smeli knjižiti ali bi jih morali knjižiti v skladu s posebnimi pravili. Za zagotovitev enake obravnave in zaščito finančnih interesov Unije bi bilo treba določiti take okoliščine, po potrebi pa tudi ureditve glede knjiženja operacij in odhodkov.

(17)

Datum knjiženja različnih postavk odhodkov in prihodkov, povezanih z intervencijskimi ukrepi javnega skladiščenja, je odvisen od vrste operacij, na katere se nanašajo, in se lahko določi skladno z ustrezno področno kmetijsko zakonodajo. V tem okviru je treba sprejeti splošno pravilo, ki določa različne postavke, ki se knjižijo na dan fizičnega postopka, ki izhaja iz intervencijskega ukrepa, in posebne primere, ki jih je treba upoštevati.

(18)

Za dobro finančno poslovodenje bi morale države članice Komisiji zagotoviti napovedi zneskov, ki jih mora EKSRP še financirati v kmetijskem finančnem letu, in oceno zahtevkov za financiranje za naslednje finančno leto. Da bi Komisija lahko izpolnila svoje obveznosti, bi ji bilo treba te podatke sporočiti pravočasno, v vsakem primeru pa dvakrat letno, najpozneje do 31. januarja in 31. avgusta vsakega leta.

(19)

V skladu s členom 32(9) Uredbe (EU) 2021/2116 je treba določiti roke za sestavo izjav o odhodkih v okviru EKSRP. Ob upoštevanju posebnosti računovodskih pravil, ki se uporabljajo za EKSRP, ter uporabe predfinanciranja in financiranja intervencij, ukrepov in tehnične pomoči za posamezno koledarsko leto bi bilo treba določiti, da se takšni odhodki prijavijo v časovnih razmikih, ki ustrezajo tem posebnim pogojem.

(20)

Države članice morajo Komisiji prijaviti vse odhodke EKSRP, ki so jih upravičencem plačale na lastno odgovornost pred odobritvijo strateškega načrta SKP, in sicer v prvi izjavi o odhodkih po takšni odobritvi. Isto pravilo se smiselno uporablja v primeru sprememb strateškega načrta SKP. Za namen računovodenja je treba pojasniti, da bi se morala izjava o odhodkih, ki so jih plačilne agencije plačale pred odobritvijo strateškega načrta SKP ali pred spremembo strateškega načrta SKP, ujemati z ustreznimi obdobji predložitve izjav. Poleg tega bi bilo treba vse odhodke, ki so jih plačilne agencije plačale v obdobju, v katerem je potekala odobritev strateškega načrta SKP ali njegova sprememba, prijaviti v roku, določenem za ustrezno obdobje. Treba je tudi pojasniti, da se v primeru sprememb strateškega načrta SKP to pravilo ne bi smelo uporabljati za prilagoditve finančnega načrta.

(21)

V skladu s členom 80 Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta (6) se podpora v obliki finančnih instrumentov, kot so določeni v členu 58 Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (7), lahko zagotovi v okviru vrst intervencij iz členov 73 do 78 Uredbe (EU) 2021/2115. Zato je primerno določiti, da je treba odhodke prijaviti v finančnem letu, v katerem so izpolnjeni pogoji iz člena 32(3) in (4) Uredbe (EU) 2021/2116, plačilna agencija pa jih je izvršila pred koncem finančnega leta.

(22)

Ta uredba bi morala določiti, kako izračunati prispevek Unije, ki ga je treba plačati v zvezi z odhodki, prijavljenimi na podlagi stopnje prispevka ali pavšalne stopnje. Pojasniti bi bilo treba, da se zadevna določba uporablja za plačila v zvezi z EKSRP v okviru strateškega načrta SKP in iz finančnega načrta, zlasti za odhodke EKSRP iz člena 6 Uredbe (EU) 2021/2116 in za nekatere upravičene vrste odhodkov iz členov 155 in 157 Uredbe (EU) 2021/2115 na podlagi stopnje prispevka EKSRP in tehnične pomoči kot pavšalne stopnje.

(23)

Izmenjava podatkov in dokumentov med državami članicami in Komisijo ter zagotavljanje in sporočanje podatkov držav članic Komisiji praviloma potekajo elektronsko. Za izboljšanje takšne izmenjave podatkov o skladih in razširitev njihove uporabe so bili razviti informacijski sistemi. Taki sistemi bi se morali še naprej uporabljati in izvajati, in sicer po tem, ko se prek Odbora za kmetijska sklada o tem obvestijo države članice.

(24)

Pogoje, pod katerimi ti informacijski sistemi obdelujejo podatke, ter obliko in vsebino dokumentov, ki jih je treba sporočiti v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116, je treba pogosto prilagoditi v skladu s spremembami ustreznih pravil ali zahtev glede upravljanja. Za dosego teh ciljev, poenostavitev postopkov in zagotovitev, da se zadevni informacijski sistemi lahko začnejo hitro uporabljati, bi bilo treba določiti obliko in vsebino dokumentov, in sicer na podlagi standardiziranih predlog in protokolov, ki bi jih Komisija morala prilagoditi in posodobiti po tem, ko o tem obvesti Odbor za kmetijska sklada.

(25)

V skladu s členom 59 Uredbe (EU) 2021/2116 so države članice prek svojih plačilnih agencij odgovorne za upravljanje in nadzor odhodkov skladov. Za pošiljanje ali vnos podatkov o finančnih dejavnostih v informacijski sistem ter njihovo posodabljanje bi zato morale biti odgovorne plačilne agencije, ki to opravijo same ali pa to nalogo prenesejo na organe, ki so bili zato pooblaščeni prek akreditiranega usklajevalnega organa, kjer je to ustrezno. Vsaka država članica bi morala Komisiji sporočiti nazive ali številke računov in sicer v obliki, ki jim jo da na razpolago Komisija.

(26)

Elektronski podpisi ali odobritve, ki se uporabljajo v postopku za izjavo o odhodkih in izjavo o upravljanju, morajo biti skladni z zahtevami iz Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Zato je potrebna določba za izvajanje teh zahtev.

(27)

Določiti bi bilo treba podrobna pravila o strukturi akcijskih načrtov iz člena 42 Uredbe (EU) 2021/2116, ker je treba zagotoviti, da države članice jasno navedejo popravne ukrepe in časovni okvir za njihovo izvedbo. Komisija bi morala zagotoviti predlogo, ki bi države članice usmerjala glede pričakovane strukture akcijskih načrtov. Predlogo bi bilo treba uporabiti za izmenjave v elektronski obliki za lažjo komunikacijo med Komisijo in zadevnimi državami članicami. V zvezi s posebnim primerom akcijskih načrtov, ki izhaja iz pomanjkljivosti, odkritih na podlagi popravnih ukrepov iz členov 68, 69 in 70 navedene uredbe, bi bilo treba upoštevati že opravljena prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti.

(28)

V skladu s členom 59(1), točka (e), Uredbe (EU) 2021/2116 so države članice v okviru svojih plačilnih agencij odgovorne za izterjavo neupravičenih izplačil skupaj z obrestmi. Za zagotovitev učinkovite in ustrezne uporabe teh določb je primerno določiti pravila glede pobota. Brez poseganja v nacionalne zneske de minimis za neizterjavo je mogoče obveznost držav članic, da izterjajo neupravičena izplačila, izpolniti na različne načine. Brez poseganja v kakršne koli druge izvršilne ukrepe iz nacionalne zakonodaje je uspešen in stroškovno učinkovit način izterjave dolga ta, da se, takoj ko se v skladu z nacionalno zakonodajo ugotovi dolg, vsi neporavnani zneski odštejejo od prihodnjih plačil dolžniku. Zato bi morale države članice obvezno uporabiti to metodo za izterjavo dolga. Določiti bi bilo treba skupne pogoje za njeno uporabo.

(29)

Določiti bi bilo treba podrobnosti postopka potrditve obračunov iz člena 53 Uredbe (EU) 2021/2116, postopka potrditve smotrnosti iz člena 54 navedene uredbe in postopka potrditve skladnosti iz člena 55 navedene uredbe, vključno z mehanizmom, po katerem se izračunani zneski glede na posamezen primer odštejejo od enega izmed naslednjih izplačil Komisije državam članicam ali dodajo k njemu.

(30)

V zvezi s postopkom potrditve obračunov iz člena 53 Uredbe (EU) 2021/2116 je treba določiti vsebino letnih obračunov plačilnih agencij in določiti rok za pošiljanje navedenih obračunov in drugih ustreznih dokumentov Komisiji. Določiti bi bilo treba tudi obdobje, v katerem morajo plačilne agencije hraniti na voljo Komisiji dokazila o vseh odhodkih in namenskih prejemkih.

(31)

Za zagotovitev, da je sklep o potrditvi smotrnosti sprejet v roku, določenem v členu 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116, je primerno določiti posebna časovna obdobja za izmenjavo informacij, ki jih morajo upoštevati Komisija in države članice. Postopek potrditve smotrnosti bi moral državam članicam dati tudi pravico, da utemeljijo morebitne ugotovljene razlike, ter ustrezno oceniti informacije, ki so potrebne za zmanjšanje odhodkov.

(32)

Za zagotovitev, da se v običajnih primerih postopek potrditve skladnosti konča v razumnem roku, je primerno določiti konkretne roke za različne stopnje postopka, ki jih morajo spoštovati Komisija in države članice. Obenem pa bi morala Komisija imeti možnost, da te roke podaljša, kadar je to potrebno zaradi zapletenosti primera v preiskavi. Postopek potrditve skladnosti bi moral državam članicam dati pravico do kontradiktornega postopka in ustrezne ocene informacij, ki so potrebne za oceno tveganja za sklada.

(33)

Glede dopolnjevanja in krepitve njihovih pregledov odhodkov SKP, vključno z identifikacijo skupin, bi bilo treba določiti, da lahko države članice uporabijo enotno orodje za podatkovno rudarjenje, ki ga zagotovi Komisija.

(34)

Primerno je tudi določiti pravila, kako države članice izvajajo preglede transakcij v skladu s členom 77 Uredbe (EU) 2021/2116, zlasti v zvezi z izborom podjetij, pogostostjo in časovnim okvirom za preglede, medsebojno pomočjo ter vsebino načrtov in poročil o kontroli.

(35)

Delegirana uredba (EU) 2022/127 določa pravila, ki dopolnjujejo pravni okvir glede varščin, zlasti v zvezi z zahtevo po pologu varščine, pogoji, ki veljajo za varščine, ter pravili glede pologa, sprostitve in zasega varščine. Za zagotovitev enotne uporabe navedenih pravil je treba določiti določbe o obliki in postopkih pologa in sprostitve varščine ter o izmenjavi informacij in obvestilih, potrebnih v zvezi s tem.

(36)

V skladu z naslovom V, poglavje IV, Uredbe (EU) 2021/2116 o preglednosti morajo države članice letno objaviti seznam upravičencev do sredstev skladov in med drugim zneske, ki jih je posamezni upravičenec prejel iz posameznega sklada. V ta namen in v skladu s členom 98 navedene uredbe bi bilo treba določiti obliko navedene objave. Ta objava ne bi smela presegati tega, kar je potrebno za dosego zastavljenih ciljev glede preglednosti.

(37)

V skladu s členom 98(2) Uredbe (EU) 2021/2116 je treba objaviti zneske plačila za vsako operacijo, financirano iz skladov, ki jih je prejel posamezni upravičenec. Poleg tega bi države članice morale objaviti skupni znesek plačil, ki jih je prejel posamezni upravičenec, da bi dosegle večjo preglednost in da bi lahko identificirale večje prejemnike sredstev Unije.

(38)

Da bi prispevale k večji preglednosti pri porazdelitvi sredstev skladov, bi morale države članice zbrati in objaviti informacije, ki omogočajo identifikacijo skupin podjetij iz člena 59(4) Uredbe (EU) 2021/2116.

(39)

V skladu s členom 49(4) Uredbe (EU) 2021/1060 se informacije objavijo na spletišču v odprti, strojno berljivi obliki. Navedeni obliki sta lahko CVS in XLXS. Za dosego skupnih standardov in lažji dostop do objavljenih informacij bi morale države članice uporabiti enotno obliko preglednic s predstavitvijo podatkov o vseh upravičencih. Spletno iskalno orodje bi moralo zagotoviti, da ima širša javnost dostop do informacij o upravičencih v enostavno dostopni obliki.

(40)

Člen 98(2) Uredbe (EU) 2021/2116 določa, da se, kjer je ustrezno, uporabljajo zahteve glede objave iz člena 49(3) in (4) Uredbe (EU) 2021/1060. Datum začetka in datumi konca vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, intervencij za razvoj podeželja v obliki plačil za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, in slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, ter ukrepov, določenih v uredbah (EU) št. 228/2013 (9) in (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10), štejejo za nerelevantne, ker so navedeni postopki vsakoletni. Zato bi bilo treba določiti, da se države članice lahko odločijo, da teh informacij ne bodo objavile.

(41)

Zaradi varstva posameznikov v zvezi z obdelavo njihovih osebnih podatkov člen 98(4) Uredbe (EU) 2021/2116 določa, da države članice ne smejo objaviti imen upravičencev, ki prejmejo znesek, ki znaša 1 250 EUR ali manj. Za zagotovitev informacij o zadevni dejavnosti bi države članice morale namesto tega uporabiti kodo. Kjer bi bilo iz istega razloga mogoče identificirati manjšega upravičenca, ki prebiva ali je registriran v občini, kjer je število upravičencev omejeno, bi morala država članica namesto tega objaviti naslednjo večjo upravno enoto, v katero spada navedena občina.

(42)

Za izpolnjevanje ustreznih zahtev o varstvu podatkov je treba upravičence do sredstev skladov pred objavo obvestiti o objavi njihovih podatkov. Te informacije bi morale biti upravičencem posredovane na obrazcih za vloge za pomoč ali ob zbiranju podatkov.

(43)

Za lažji javni dostop do objavljenih podatkov morajo države članice vzpostaviti enotna spletišča v skladu s členom 98(4) Uredbe (EU) 2021/2116. Glede na različne organizacijske strukture v državah članicah bi bilo treba na nacionalni ravni odločiti, kateri organ je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje njihovega enotnega spletišča in objavo podatkov. Komisija bi morala vzpostaviti spletišče, ki vsebuje povezave do spletišč držav članic.

(44)

Unija mora Svetovni trgovinski organizaciji (v nadaljnjem besedilu: STO) pošiljati nekatera uradna obvestila v skladu s členom 18(2) Sporazuma STO o kmetijstvu (11), kakor je podrobneje opredeljeno v odstavku 4 dokumenta STO G/AG/2 z dne 30. junija 1995. Da bi Unija izpolnila te zahteve, bi morala Komisija od držav članic zahtevati nekatere informacije, zlasti informacije glede domače podpore.

(45)

Da bi poenostavili in zmanjšali zahteve po obvestilih za države članice v zvezi s prenosom podatkov za obveznosti Unije glede uradnega obveščanja STO o domači podpori, je primerno, da države članice predložijo zneske za zadevne odhodke, plačane iz nacionalnih virov, hkrati s predložitvijo letnih obračunov.

(46)

Zaradi jasnosti in pravne varnosti bi bilo treba Izvedbeno uredbo (EU) št. 908/2014 razveljaviti. Vendar bi se členi 21 do 24 ter členi 27 do 34 navedene uredbe morali še naprej uporabljati za izvajanje programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter za operativne programe, odobrene v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, medtem ko bi se člen 59 Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 moral še naprej uporabljati za plačila za finančna leta 2021, 2022 in 2023. Hkrati bi se prilogi II in III k Izvedbeni uredbi (EU) št. 908/2014 morali še naprej uporabljati za nekatere podatke, ki jih je treba vključiti v letne obračune.

(47)

Ta uredba bi se morala uporabljati od istega datuma kot Uredba (EU) 2021/2116. Vendar bi se za zagotovitev neprekinjenega poročanja v istem finančnem letu morale ustrezne določbe te uredbe za odhodke in namenske prejemke, ki so jih izvršile oziroma prejele države članice, uporabljati od 16. oktobra 2022.

(48)

Obenem za zagotovitev dosledne obravnave tekočih postopkov potrditve skladnosti roki, določeni v tej uredbi, ne bi smeli veljati za postopke, za katere so bile informacije v skladu s členom 34(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 908/2014 poslane pred 1. januarjem 2024.

(49)

Ker se naslov VII, poglavje IV, Uredbe (EU) 2021/2116 o preglednosti uporablja za plačila, izvršena od finančnega leta 2024 naprej, bi morale za ta plačila veljati tudi zadevne določbe te uredbe.

(50)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijska sklada –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Plačilne agencije in drugi organi

Člen 1

Postopek za akreditacijo plačilnih agencij

1.   Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je pristojen za:

(a)

izdajo, pregled in odvzem akreditacij plačilnim agencijam;

(b)

izvajanje nalog, ki so v skladu s tem poglavjem dodeljene pristojnemu organu.

2.   Pristojni organ s formalnim aktom odloči o izdaji oziroma (po pregledu) odvzemu akreditacije plačilne agencije na podlagi proučitve akreditacijskih meril iz člena 1(2) in (3) Delegirane uredbe (EU) 2022/127 Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o akreditacijah in odvzemih akreditacij.

3.   Pristojni organ imenuje revizijsko telo za izvedbo pregleda, preden izda kakršno koli akreditacijo (predakreditacijski pregled). Revizijsko telo je revizijski organ ali druga javna ali zasebna organizacija ali organizacijska enota organa s potrebno strokovnostjo, znanjem in zmožnostjo za izvajanje revizij. Revizijsko telo je neodvisno od plačilne agencije, ki se akreditira.

4.   Pregled (predakreditacijski pregled), ki ga izvede revizijsko telo, zajema zlasti:

(a)

vzpostavljene postopke in sisteme za odobritev in izvrševanje plačil ter za letno poročanje o smotrnosti;

(b)

razmejitev nalog ter ustreznost notranje in zunanje kontrole v zvezi s transakcijami, ki jih financirata Evropski kmetijski jamstveni sklad (v nadaljnjem besedilu: EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: sklada: EKSRP) (v nadaljnjem besedilu skupaj: sklada);

(c)

v kakšni meri lahko vzpostavljeni postopki in sistemi zaščitijo proračun Unije, vključno z ukrepi proti goljufijam, ki so določeni na podlagi tveganja;

(d)

varnost informacijskih sistemov;

(e)

vzdrževanje računovodskih evidenc.

Revizijsko telo pripravi podrobno poročilo o opravljenem revizijskem delu, rezultatih tega dela ter oceni, ali plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila. Poročilo se predloži pristojnemu organu, ki nato oceni rezultate in izda akt o akreditaciji, če ugotovi, da plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila.

5.   Če pristojni organ meni, da plačilna agencija ne izpolnjuje akreditacijskih meril, plačilno agencijo obvesti o posebnih pogojih, ki jih mora izpolniti, preden se ji lahko izda akreditacija.

Dokler se ne izvedejo vse potrebne spremembe za izpolnitev takšnih posebnih pogojev, se lahko akreditacija izda začasno za obdobje, ki se določi glede na resnost ugotovljenih problemov in ne presega 12 mesecev. V utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice odobri podaljšanje navedenega obdobja.

6.   Informacije iz člena 90(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116 se sporočijo takoj po prvi akreditaciji plačilne agencije in v vsakem primeru preden se za odhodke plačilne agencije bremenita sklada. Navedenim informacijam se priložijo izjave in dokumenti, ki zadevajo:

(a)

odgovornosti, dodeljene plačilni agenciji;

(b)

razporeditev odgovornosti med oddelki plačilne agencije;

(c)

povezave plačilne agencije z drugimi javnimi ali zasebnimi organi, ki so pristojni za izvajanje kakršnih koli ukrepov, v okviru katerih plačilna agencija za odhodke bremeni sklada;

(d)

postopke za sprejemanje, preverjanje in potrjevanje veljavnosti zahtevkov upravičencev ter za odobritev, izplačila in obračun odhodkov;

(e)

določbe o varnosti informacijskih sistemov;

(f)

poročilo o predakreditacijskem pregledu, ki ga izvede revizijsko telo iz odstavka 3.

7.   Komisija obvesti Odbor za kmetijska sklada o plačilnih agencijah, akreditiranih v vsaki državi članici.

Člen 2

Pregled in odvzem akreditacij plačilnim agencijam

1.   Pristojni organ stalno nadzoruje plačilne agencije, za katere je odgovoren, zlasti na podlagi potrdil in poročil, ki jih sestavi certifikacijski organ iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/2116, ter spremlja vse ugotovljene pomanjkljivosti.

Pristojni organ vsaka tri leta pisno poroča Komisiji o svojem nadzoru nad plačilnimi agencijami in spremljanju njihovih dejavnosti. Poročilo vključuje pregled, ali plačilne agencije stalno izpolnjujejo akreditacijska merila, skupaj s povzetkom ukrepov, sprejetih za odpravo pomanjkljivosti. Pristojni organ potrdi, ali plačilna agencija, za katero je odgovoren, še naprej izpolnjuje akreditacijska merila.

2.   Države članice vzpostavijo sistem, ki zagotavlja, da se vse informacije, ki kažejo na to, da plačilna agencija ne izpolnjuje akreditacijskih meril, nemudoma sporočijo pristojnemu organu.

3.   Če pristojni organ ugotovi, da akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje več enega ali več akreditacijskih meril, zaradi česar bi lahko bilo ovirano izvajanje nalog iz člena 1(1) Delegirane uredbe (EU) 2022/127 pristojni organ plačilni agenciji nemudoma odredi pogojno akreditacijo. Pri tem sestavi načrt, vključno z ukrepi in roki, za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v roku, ki je določen glede na resnost problema in ne presega 12 mesecev od datuma, ko začne veljati pogojna akreditacija. V utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice odobri podaljšanje navedenega roka.

4.   Pristojni organ obvesti Komisijo o svoji odločitvi, da plačilni agenciji odredi pogojno akreditacijo, o načrtu, sestavljenem v skladu z odstavkom 3, in pozneje o poteku izvajanja takšnega načrta.

5.   Če se akreditacija odvzame, pristojni organ nemudoma dodeli akreditacijo drugi plačilni agenciji, ki izpolnjuje pogoje iz člena 9(2) Uredbe (EU) 2021/2116, da se zagotovijo nemotena izplačila upravičencem.

6.   Če Komisija ugotovi, da pristojni organ ne izpolnjuje svoje obveznosti glede sestave načrta za odpravo pomanjkljivosti v skladu z odstavkom 3 ali da je plačilna agencija še naprej akreditirana, čeprav takega načrta ni izvedla v celoti v določenem roku, od pristojnega organa zahteva, da plačilni agenciji odvzame akreditacijo, razen če se izvedejo potrebne spremembe v roku, ki ga določi Komisija glede na resnost problema. V takšnem primeru se lahko Komisija odloči za obravnavo pomanjkljivosti prek postopka potrditve skladnosti v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 3

Postopek izdaje, pregleda in odvzema akreditacije usklajevalnega organa

1.   Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je odgovoren za izdajo, pregled in odvzem akreditacije usklajevalnega organa iz člena 10 Uredbe (EU) 2021/2116 (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

2.   Pristojni organ s formalnim aktom določi in odloči o izdaji oziroma (po pregledu) odvzemu akreditacije usklajevalnega organa na podlagi proučitve akreditacijskih meril iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2022/127 To proučitev skladnosti z akreditacijskimi merili izvede pristojni organ, temelji pa lahko na proučitvi, ki jo je izvedlo revizijsko telo. Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o izdaji in odvzemu akreditacije usklajevalnega organa.

3.   Usklajevalni organ iz člena 10 Uredbe (EU) 2021/2116 je edini sogovornik Komisije z zadevno državo članico v zvezi z vsemi vprašanji o skladih glede njegovih nalog.

4.   Plačilna agencija lahko deluje kot usklajevalni organ pod pogojem, da sta funkciji ločeni.

5.   Pri izvajanju nalog se lahko usklajevalni organ v skladu z nacionalnimi postopki obrne na druge upravne organe ali oddelke, zlasti tiste, ki imajo računovodsko ali tehnično strokovno znanje.

6.   Zaupnost, neoporečnost in razpoložljivost vseh računalniških podatkov, ki jih hrani usklajevalni organ, se zagotovijo z ukrepi, ki upoštevajo upravno strukturo, kadrovsko zasedbo in tehnološko okolje posameznega usklajevalnega organa. Finančno in tehnološko prizadevanje je sorazmerno z dejansko nastalim tveganjem.

7.   Informacije iz člena 90, prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116 se sporočijo takoj po prvi akreditaciji usklajevalnega organa, v vsakem primeru pa preden se za odhodke, za katere je odgovoren, bremenita sklada. Tem informacijam se priložijo izjave in dokumenti, ki zadevajo:

(a)

odgovornosti, dodeljene usklajevalnemu organu;

(b)

razporeditev odgovornosti znotraj usklajevalnega organa;

(c)

povezave usklajevalnega organa z drugimi javnimi ali zasebnimi organi, ki so odgovorni za sodelovanje z njim pri izvajanju njegovih nalog;

(d)

vzpostavljene postopke in sisteme za zagotovitev izvajanja njegovih nalog;

(e)

določbe o varnosti informacijskih sistemov;

(f)

rezultat pregleda skladnosti z akreditacijskimi merili iz odstavka 2.

8.   Če pristojni organ meni, da usklajevalni organ ne izpolnjuje akreditacijskih meril, obvesti usklajevalni organ o zahtevah, ki jih mora izpolniti.

Do uvedbe potrebnih sprememb za izpolnitev akreditacijskih meril se lahko akreditacija:

(a)

začasno izda novemu usklajevalnemu organu;

(b)

začne pogojno veljati za obstoječ usklajevalni organ, pod pogojem, da se izvaja akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti.

Akreditacija se odvzame, če akreditacijska merila niso izpolnjena in usklajevalni organ po mnenju pristojnega organa ne more izpolnjevati svojih nalog.

Člen 4

Izjave o upravljanju

1.   Izjave o upravljanju iz člena 9(3), prvi pododstavek, točka (d), in člena 10(3) Uredbe (EU) 2021/2116 se pripravijo pravočasno, da lahko certifikacijski organ izda mnenje iz člena 12(1) navedene uredbe.

Izjave o upravljanju imajo obliko, ki je določena v Prilogi I oziroma II k tej uredbi, in lahko vsebujejo pridržke, v katerih je količinsko opredeljen možni finančni učinek . Če so izraženi pridržki, mora izjava vključevati akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti in natančen časovni okvir za njegovo izvajanje.

2.   Izjave o upravljanju morajo temeljiti na učinkovitem nadzoru sistema upravljanja in kontrole, ki je vzpostavljen vse leto.

Člen 5

Certificiranje

1.   Pristojni organ imenuje certifikacijski organ iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/2116.

Kadar je v državi članici več kot en certifikacijski organ, lahko ta država članica imenuje javni certifikacijski organ na nacionalni ravni, ki je odgovoren za usklajevanje.

2.   Certifikacijski organ organizira svoje delo na uspešen in učinkovit način ter izvaja preglede v ustreznih časovnih okvirih, ob upoštevanju narave in časovnega razporeda transakcij v zadevnem finančnem letu.

3.   Mnenje, ki ga mora predložiti certifikacijski organ v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2021/2116, se pripravi vsako leto.

Navedeno mnenje temelji na revizijskem delu, opravljenem v skladu s členoma 6 in 7 te uredbe.

4.   Certifikacijski organ sestavi poročilo o svojih ugotovitvah. Poročilo zajema tudi delegirane funkcije plačilne agencije v skladu z oddelkom 1(D) Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2022/127 V poročilu se za obdobje, ki ga zajema poročilo, navede, ali:

(a)

je plačilna agencija izpolnjevala akreditacijska merila;

(b)

so postopki plačilne agencije ustrezno zagotavljali, da so odhodki, ki se obračunajo v breme skladov, izvršeni v skladu s predpisi Unije, s čimer zagotavljajo, da:

(i)

v zvezi z vrstami intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115 odhodki ustrezajo sporočenemu ustreznemu učinku in da so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja ter da so bila morebitna priporočila za izboljšave upoštevana;

(ii)

so bile osnovne transakcije zakonite in pravilne, kar zadeva ukrepe, določene v uredbah (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in Uredbi (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (13), ter posebno plačilo za bombaž in podporo za predčasno upokojitev iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, oziroma člena 155(2) Uredbe (EU) 2021/2115, ter da so bila morebitna priporočila za izboljšave upoštevana;

(c)

sta poročanje o smotrnosti glede kazalnikov učinkov za namen letne potrditve smotrnosti iz člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116 in poročanje o smotrnosti glede kazalnikov rezultatov za večletno spremljanje smotrnosti iz člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115, ki dokazujeta skladnost s členom 37 Uredbe (EU) 2021/2116, pravilna;

(d)

so bili letni obračuni iz člena 33 te uredbe v skladu s poslovnimi knjigami in evidencami plačilne agencije;

(e)

so bili izkazi odhodkov in javnih intervencijskih ukrepov pravilne, popolne in točne evidence transakcij, ki se obračunajo v breme skladov;

(f)

so bili finančni interesi Unije ustrezno zaščiteni pri izplačanih predplačilih, pridobljenih jamstvih, intervencijskih zalogah in zbranih zneskih.

Poročilo vključuje informacije o številu in usposobljenosti osebja, ki opravlja revizijo, o opravljenem delu in pregledanih sistemih, po potrebi o doseženi ravni pomembnosti in zaupanja, o vseh ugotovljenih pomanjkljivostih in priporočilih za izboljšave ter o delu certifikacijskega organa in drugih revizijskih teles znotraj ali zunaj plačilnih agencij, na osnovi katerega je pridobljeno popolno ali delno zagotovilo certifikacijskega organa o zadevah, o katerih poročajo.

Člen 6

Revizijska načela

1.   Certifikacijska revizija se izvede v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

2.   Certifikacijski organ pripravi revizijsko strategijo, ki določa obseg, časovni okvir in usmeritev certifikacijske revizije, revizijske metode in metodologijo vzorčenja, ob hkratnem razlikovanju vrst intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115 od ukrepov iz uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014. Za vsako revidirano finančno leto se na podlagi ocenjenega revizijskega tveganja pripravi revizijski načrt. Certifikacijski organ Komisiji na zahtevo predloži revizijsko strategijo in revizijski načrt.

3.   Sprejemljiva raven revizijskih zagotovil, ki jo je treba doseči z revizijami, se pridobi s pravilnim delovanjem sistemov upravljanja, pravilnostjo poročanja o smotrnosti, resničnim in poštenim vpogledom v letne obračune ter zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij glede ukrepov, določenih v uredbah (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014, ter posebnega plačila za bombaž in podpore za predčasno upokojitev iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, oziroma člena 155(2) Uredbe (EU) 2021/2115, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo.

To se doseže z revizijo sistema in preizkušanjem skladnosti, kar zadeva delovanje sistema upravljanja, preizkušanjem popolnosti in točnosti ter analitičnimi postopki za sistem poročanja o smotrnosti.

Kar zadeva revizijo letnih obračunov, se uporabi preizkušanje podatkov o odhodkih, vključno s preizkušanjem podrobnosti. Kar zadeva revizijo zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij iz prvega pododstavka, preizkušanje vključuje preverjanje na kraju samem.

4.   Komisija vzpostavi smernice, ki vsebujejo zlasti:

(a)

nadaljnja pojasnila in navodila v zvezi s certifikacijsko revizijo, ki jo je treba izvesti;

(b)

določitev sprejemljive ravni revizijskega zagotovila, ki jo je treba pridobiti z revizijami.

Člen 7

Revizijske metode

1.   Revizijske metode v zvezi s certifikacijsko revizijo se opredelijo v revizijski strategiji iz člena 6(2).

2.   Za izpolnitev revizijskih ciljev in izdajo mnenja, kot je določeno v členu 12(2) Uredbe (EU) 2021/2116, revizijski koraki vključujejo revizije sistemov, po potrebi preizkušanje podatkov ter preverjanje usklajenosti finančnih izjav in izjav o upravljanju.

3.   Kar zadeva revizije sistemov upravljanja, certifikacijski organ izvaja revizije sistemov, ki lahko vključujejo preizkušanje skladnosti ter tudi preizkušanje splošnih kontrol IT in kontrol aplikacij za namen preverjanja zasnove in izvajanja sistema.

4.   Preizkušanje podatkov o odhodkih vključuje preverjanje zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij na ravni končnih upravičencev glede ukrepov, določenih v uredbah (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014, ter posebnega plačila za bombaž in podpore za predčasno upokojitev iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, oziroma člena 155(2) Uredbe (EU) 2021/2115. Za te namene lahko certifikacijski organ spremlja plačilno agencijo pri izvajanju pregledov na kraju samem na drugi ravni. Certifikacijski organ ne sme spremljati plačilne agencije pri izvajanju začetnih pregledov na kraju samem, razen v primerih, ko bi bilo fizično nemogoče ponovno preveriti začetni pregled, ki ga je opravila plačilna agencija.

5.   Kar zadeva revizijo sistema poročanja o smotrnosti, certifikacijski organ uporabi preizkušanje evidenc in podatkovnih zbirk, da preveri, ali so kazalniki učinkov in rezultatov smotrnosti sporočeni pravilno in ustrezajo odhodkom, ki jih financira Unija, oziroma ciljem intervencije. Certifikacijski organ preveri in potrdi utemeljitve razlik med prijavljenim letnim odhodkom za intervencijo in zneskom, ki ustreza sporočenemu kazalniku učinkov v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) 2021/2116. Delo certifikacijskega organa vključuje tudi preverjanje izračuna kazalnikov.

6.   Certifikacijski organ se lahko za namen splošnega zagotovila opre na rezultate revizije zunanjih revizorjev organov, ki izvajajo finančne instrumente, certifikacijski organ pa se na tej podlagi lahko odloči, da omeji svoje revizijsko delo.

V okviru jamstvenih skladov lahko certifikacijski organ izvaja revizije organov, ki zagotavljajo nova osnovna posojila, samo v primeru ene ali obeh naslednjih okoliščin:

(a)

podporni dokumenti, ki dokazujejo, da so končni prejemniki prejeli podporo finančnega instrumenta, niso na voljo na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo zadevni finančni instrument;

(b)

obstaja dokaz, da razpoložljivi dokumenti na ravni organa upravljanja ali na ravni organov, ki izvajajo finančni instrument, ne odražajo pravilne in točne evidence zagotovljene podpore.

Država članica določi ureditve za zagotovitev revizijske sledi za finančne instrumente v skladu s predlogo iz Priloge III, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev ali doseganje rezultatov.

7.   Evropska investicijska banka ali druga mednarodna finančna institucija, v kateri je udeležena država članica in izvaja finančne instrumente, do konca vsakega koledarskega leta državam članicam zagotovi letno revizijsko poročilo iz tretjega pododstavka člena 12(2) Uredbe (EU) 2021/2116, ki ga pripravijo njihovi zunanji revizorji in zajema podatke, vključene v Prilogo IV k tej uredbi.

8.   Komisija določi nadaljnje pogoje in smernice glede oblikovanja revizijskih postopkov, integracije vzorčenja, načrtovanja in izvajanja ponovnega preverjanja transakcij na kraju samem, kjer je to potrebno, na podlagi smernic iz člena 6(4).

POGLAVJE II

Finančno upravljanje skladov

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 8

Obračuni plačilnih agencij

1.   Vsaka plačilna agencija vodi sklop obračunov, ki vključuje izključno odhodke in prihodke iz člena 5(1) ter členov 6 in 45 Uredbe (EU) 2021/2116 ter uporabo finančnih sredstev, ki so ji dana na razpolago, za plačilo ustreznih odhodkov. Ti obračuni omogočajo, da se finančni podatki za sklada prikazujejo in zagotavljajo ločeno.

Država članica Komisiji na zahtevo da na voljo informacije o izvršenih odhodkih in prejetih namenskih prejemkih.

2.   Plačilne agencije držav članic, ki niso prevzele eura, vodijo obračune, ki vsebujejo zneske v valuti, v kateri so bili odhodki in prihodki plačani oziroma prejeti. Da pa se lahko izvede konsolidacija vseh njihovih odhodkov in prihodkov, morajo imeti možnost, da ustrezne podatke navedejo tako v nacionalni valuti kot tudi v eurih.

3.   Kar zadeva EKSRP, vsaka plačilna agencija vodi obračune, ki omogočajo identifikacijo vseh operacij po načrtih in intervencijah. Takšni obračuni vključujejo zlasti:

(a)

znesek javnih odhodkov in znesek prispevka Unije za vsako operacijo;

(b)

zneske, ki se morajo izterjati od upravičencev zaradi ugotovljenih nepravilnosti ali malomarnosti;

(c)

izterjane zneske z navedbo prvotne operacije.

ODDELEK 2

Obračuni EKJS

Člen 9

Določitev izjave o odhodkih

1.   Države članice določijo znesek plačila, ki se upravičencu odobri v okviru EKJS, v okviru kontrolnih sistemov iz naslova IV Uredbe (EU) 2021/2116.

2.   V odhodkih, ki se izvršijo in prijavijo EKJS, se upoštevajo kazni, uporabljene v okviru kontrolnih sistemov držav članic v primeru neskladnosti.

3.   Znesek, ki izhaja iz uporabe odstavka 2, služi za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/2115 ter za programe za najbolj oddaljene regije Unije in manjše egejske otoke, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 228/2013 oziroma v Uredbi (EU) št. 229/2013, kot podlaga za zmanjšanje plačil iz člena 17 Uredbe (EU) 2021/2115 ter za uporabo finančne discipline iz člena 17 Uredbe (EU) 2021/2116.

4.   Znesek, ki izhaja iz uporabe odstavka 2, ter v posebnem primeru neposrednih plačil in programov iz odstavka 3 znesek, ki izhaja iz uporabe odstavkov 2 in 3, predstavljata znesek, ki ga je treba prijaviti Komisiji.

5.   Odhodki, prijavljeni v EKJS, služijo kot podlaga za preverjanje finančnih pragov, določenih s pravom Unije.

6.   Znesek, ki izhaja iz uporabe odstavkov 2 in 3, služi kot podlaga za izračun upravnih kazni v zvezi s pogojenostjo iz naslova IV, poglavji IV in V, Uredbe (EU) 2021/2116.

7.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice upravičencem v zvezi z vlogami za pomoč za dano leto plačajo predplačila za neposredna plačila brez uporabe prilagoditvene stopnje za finančno disciplino iz člena 17 Uredbe (EU) 2021/2116. Pri izplačilu preostalega zneska, ki se upravičencem odobri od 1. decembra, se upošteva prilagoditvena stopnja za finančno disciplino, ki se takrat uporablja za skupni znesek neposrednih plačil v ustreznem koledarskem letu.

Člen 10

Sporočanje podatkov s strani držav članic

1.   V skladu s členom 90(1), točki (c)(i) in (ii), Uredbe (EU) 2021/2116 države članice pošljejo Komisiji po elektronski poti in najpozneje do sedmega dne vsakega meseca podatke in dokumente o odhodkih in namenskih prejemkih iz členov 11 in 12 te uredbe, zlasti pa izjavo o odhodkih, pripravljeno v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Vendar se obvestilo o odhodkih in namenskih prejemkih, izvršenih oziroma prejetih med 1. in 15. oktobrom, pošlje najpozneje do 25. oktobra.

Vsi ustrezni podatki se zagotovijo na podlagi predloge, ki jo Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov.

2.   Izjava o odhodkih iz odstavka 1 vsebuje najmanj naslednje:

(a)

izjavo, ki jo pripravi vsaka plačilna agencija in je razčlenjena glede na nomenklaturo proračuna Unije ter glede na odhodke in namenske prejemke na podlagi podrobne nomenklature, ki je državam članicam na voljo v okviru informacijskih sistemov in zajema:

(i)

odhodke in namenske prejemke, izvršene oziroma prejete v predhodnem mesecu;

(ii)

skupne odhodke in namenske prejemke, izvršene oziroma prejete od začetka finančnega leta do konca predhodnega meseca;

(iii)

ločene ocene odhodkov in namenskih prejemkov za naslednje tri mesece ter po potrebi skupno oceno odhodkov in namenskih prejemkov do konca finančnega leta.

Kadar ocene za naslednje tri mesece, kot je navedeno v prvem pododstavku, točka (iii), padejo v naslednje finančno leto, je treba zagotoviti samo skupno oceno za posamezni mesec;

(b)

obračune, ki izkazujejo odhodke in prihodke v zvezi z javno intervencijo.

3.   Vsi finančni podatki, ki se zahtevajo v okviru tega člena, se sporočajo v eurih.

Člen 11

Splošna pravila v zvezi z izjavo o odhodkih in namenskimi prejemki

1.   Brez poseganja v posebne določbe o izjavah o odhodkih in prihodkih za javno skladiščenje iz člena 12 odhodki in namenski prejemki, ki jih plačilne agencije prijavijo za dani mesec, ustrezajo izplačilom in prejemkom, ki so bili v navedenem mesecu dejansko izvedeni.

Ti odhodki in namenski prejemki se vključijo v obračune proračuna EKJS za ustrezno finančno leto.

Vendar:

(a)

se lahko odhodki, ki se lahko izplačajo pred izvajanjem določbe, po kateri jih lahko v celoti ali deloma krije EKJS, prijavijo le:

(i)

za mesec, v katerem se je navedena določba izvajala, ali

(ii)

za mesec, ki sledi izvajanju navedene določbe;

(b)

prihodki, namenjeni EKJS, se prijavijo za mesec, v katerem poteče rok za plačilo ustreznih zneskov, določen v zakonodaji Unije. Kadar popravki namenskih prejemkov na ravni plačilne agencije sprožijo prijavo negativnih namenskih prejemkov za dano proračunsko vrstico, se presežni popravki prenesejo v naslednji mesec.

2.   Odhodki in namenski prejemki se upoštevajo na datum, ko je bil zadevni znesek knjižen v breme oziroma v dobro računa plačilne agencije. Vendar se lahko pri izplačilih upošteva datum, ko je zadevna agencija izdala in poslala izplačilni dokument finančni ustanovi ali upravičencu. Vsaka plačilna agencija uporablja enako metodo v celotnem finančnem letu.

3.   Neizvršeni plačilni nalogi in izplačila, ki so bremenila račun in so bila nato vrnjena, se prikažejo v obračunih kot zmanjšanje odhodkov za mesec, v katerem se plačilni agenciji poroča o neizvedbi plačila ali preklicu.

4.   Če so zapadla izplačila iz EKJS obremenjena s terjatvami, se za namene odstavka 1 šteje, da so bila v celoti izvedena:

(a)

na datum izplačila preostalega zneska upravičencu, če je terjatev manjša od plačanega odhodka;

(b)

na datum izravnave, če je odhodek manjši od terjatve ali enak terjatvi.

Člen 12

Posebna pravila v zvezi z izjavami o odhodkih za javno skladiščenje

1.   Pri pripravi izjav o odhodkih za javno skladiščenje je treba upoštevati operacije, ki so ob koncu danega meseca knjižene v obračunih plačilnih agencij in so se izvajale od začetka obračunskega leta v smislu člena 3(3), prvi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2022/127 do konca navedenega meseca.

2.   Take izjave o odhodkih morajo vsebovati vrednosti in zneske, določene v skladu s členoma 17 in 18 te uredbe ter členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 (14), ki so jih plačilne agencije knjižile v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se operacije nanašajo.

Vendar:

(a)

plačilne agencije vrednosti in zneske za operacije, ki se izvajajo v septembru, knjižijo najpozneje do 15. oktobra;

(b)

se skupni zmanjšani zneski iz člena 3(1), točka (e), Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014 knjižijo na datum, ki je določen v zadevnem sklepu.

Člen 13

Sklep Komisije o plačilu

1.   Na podlagi podatkov, poslanih v skladu s členom 10(1) te uredbe, Komisija odloči o izvršitvi mesečnih plačil v skladu s členom 21(3) Uredbe (EU) 2021/2116 brez poseganja v popravke, ki se lahko izvedejo s poznejšimi sklepi v skladu s členi 53, 54 in 55 navedene uredbe, ter ob upoštevanju zmanjšanj in začasnih ustavitev v skladu s členi 39 do 42 navedene uredbe.

2.   Če skupni znesek odhodkov, ki jih države članice prijavijo za naslednje finančno leto, presega tri četrtine vseh odobrenih sredstev EKJS za tekoče finančno leto, se vnaprej prevzete obveznosti iz člena 11(2), točka (b), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in ustrezna mesečna plačila dodelijo sorazmerno z izjavami o odhodkih do največ 75 % odobrenih sredstev za tekoče finančno leto. Komisija upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam, v sklepih o naslednjih povračilih.

Člen 14

Zagotovitev sredstev državam članicam

Po odločitvi za izvršitev mesečnih plačil da Komisija v okviru proračunskih odobritev državam članicam na razpolago na račun, ki ga same odprejo, sredstva za kritje odhodkov, ki se financirajo iz EKJS, z odbitkom ustreznega zneska namenskih prejemkov.

Kadar je znesek, ki ga je Komisija določila za uporabo člena 13(1), za državo članico negativen v celoti ali za dano proračunsko vrstico, se lahko efektivna izravnava odloži na naslednje mesece.

Člen 15

Sporočanje v okviru javne intervencije

1.   Plačilne agencije Komisiji predložijo:

(a)

na njeno zahtevo dokumente in informacije iz člena 3(7) Delegirane uredbe (EU) 2022/127 ter dodatne nacionalne upravne določbe, sprejete za uporabo in upravljanje intervencijskih ukrepov;

(b)

do roka iz člena 10(1) te uredbe informacije o javnem skladiščenju na podlagi predlog, ki jih Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov.

2.   Ustrezni informacijski sistemi iz člena 25 se uporabljajo za obveščanje in izmenjavo informacij ter pripravo dokumentov v zvezi z odhodki za javno intervencijo.

Člen 16

Vsebina evidenc javnega skladiščenja, ki jih vodijo plačilne agencije

1.   Evidence zalog iz člena 3(3), prvi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2022/127 vsebujejo naslednje kategorije ločeno prikazanih podatkov:

(a)

količine proizvodov, evidentirane pri vnosu in odvzemu iz zalog s fizičnim premikom ali brez njega;

(b)

količine, uporabljene v okviru sistema brezplačne razdelitve najbolj ogroženim osebam v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in knjižene v skladu s členom 4(3) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014, z ločeno navedbo količin, ki so predmet prenosa v drugo državo članico;

(c)

količine, odvzete kot vzorci, z ločeno navedbo vzorcev, ki jih odvzamejo kupci;

(d)

količine, ki jih po vizualnem pregledu v okviru letnega popisa ali pri kontroli po prevzemu v intervencijo ni več mogoče ponovno zapakirati in so predmet neposredne prodaje;

(e)

manjkajoče količine iz določljivih ali nedoločljivih vzrokov, vključno s tistimi, ki ustrezajo dovoljenemu odstopanju;

(f)

količine, katerih kakovost se je poslabšala;

(g)

presežne količine;

(h)

manjkajoče količine, ki presegajo dovoljeno odstopanje;

(i)

količine, prispele v skladišče, za katere se izkaže, da ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev, in katerih prevzem je zato zavrnjen;

(j)

neto količine, ki so v zalogah konec vsakega meseca ali obračunskega leta in se prenesejo na naslednji mesec ali obračunsko leto.

2.   Obračuni iz člena 3(3), prvi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2022/127 vsebujejo:

(a)

vrednost količin iz odstavka 1, točka (a), tega člena, z ločeno navedbo vrednosti kupljenih in prodanih količin;

(b)

knjigovodsko vrednost količin, uporabljenih ali upoštevanih v okviru sistema brezplačne razdelitve iz odstavka 1, točka (b), tega člena;

(c)

stroške financiranja iz člena 3(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014;

(d)

odhodke za fizične postopke iz člena 3(1), točki (b) in (c), Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014;

(e)

zneske, ki izhajajo iz amortizacije iz člena 3(1), točka (e), Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014;

(f)

zneske, prejete ali izterjane pri prodajalcih, kupcih in skladiščnikih, razen tistih iz člena 21 te uredbe;

(g)

znesek prihodkov iz neposredne prodaje, izvedene po letnem popisu ali pregledu po prevzemu proizvodov v intervencijske zaloge;

(h)

izgube in dobičke pri odvzemih proizvodov ob upoštevanju amortizacije iz točke (e) tega odstavka;

(i)

druge elemente v breme ali v dobro, zlasti tiste, ki ustrezajo količinam iz odstavka 1, točke (c) do (g), tega člena;

(j)

povprečno knjigovodsko vrednost, izraženo v tonah.

Člen 17

Računovodenje v zvezi z javno intervencijo

1.   Pri podatkih iz člena 16 se vknjižijo količine, vrednosti, zneski in povprečja, ki jih plačilne agencije dejansko evidentirajo, ali vrednosti in zneski, izračunani na podlagi pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija.

2.   Evidence in izračuni iz odstavka 1 se pripravijo ob upoštevanju naslednjih pravil:

(a)

stroški odvzema iz skladišča v zvezi s količinami proizvodov, pri katerih so bile evidentirane manjkajoče količine ali poslabšanje kakovosti, se v skladu s pravili iz prilog VI in VII k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014 knjižijo samo za količine, ki so bile dejansko prodane in vzete iz zalog;

(b)

za količine, za katere je bilo pri prenosu med državami članicami evidentirano, da manjkajo, se ne šteje, da so prispele v skladišče namembne države članice, zato se za njih ne plačujejo pavšalni stroški prevzema v skladišče;

(c)

pri prevozu in prenosu proizvodov se stroški prevzema v skladišče in odvzema iz skladišča, določeni pavšalno, knjižijo, če ti stroški po predpisih Unije niso sestavni del prevoznih stroškov;

(d)

razen če posebni predpisi Unije določajo drugače, se prihodki od prodaje proizvodov, katerih kakovost se je poslabšala, in drugi zneski, prejeti v tem okviru, ne knjižijo v računovodske evidence EKJS;

(e)

evidentirani količinski presežki proizvodov se knjižijo kot negativni zneski pri manjkajočih količinah v evidenci stanja in gibanja zalog. Te količine se upoštevajo pri določanju količin, ki presegajo dovoljeno odstopanje;

(f)

vzorci, razen tistih, ki jih odvzamejo kupci, se vknjižijo v skladu s točko 2(a) Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) št. 906/2014.

3.   O popravkih, ki jih v zvezi s podatki iz člena 16 za tekoče obračunsko leto opravi Komisija, se obvesti Odbor za kmetijska sklada. Popravki se državam članicam lahko sporočijo ob odločitvi o mesečnem plačilu, ali če te ni, ob sklepu o potrditvi obračunov. Vknjižijo jih plačilne agencije pod pogoji, določenimi v navedenem sklepu.

Člen 18

Datumi knjiženja odhodkov in prihodkov ter premikov proizvodov v evidence o javni intervenciji

1.   Različne postavke odhodkov in prihodkov se knjižijo na datum, ko se izvede fizični postopek v okviru javnega intervencijskega ukrepa, in z uporabo menjalnega tečaja iz člena 3(2) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014.

Vendar se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:

(a)

datum prejema v primeru prejetih ali izterjanih zneskov iz člena 16(2), točki (f) in (g), te uredbe;

(b)

datum dejanskega plačila stroškov v zvezi s fizičnimi postopki, če ti zneski niso kriti s pavšalnimi zneski.

2.   Različne postavke v zvezi s fizičnim premikom proizvodov in vodenjem zalog se vknjižijo na dan fizičnega postopka, ki izhaja iz intervencijskega ukrepa.

Vendar se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:

(a)

datum, ko plačilna agencija prevzame proizvode v skladu s členom 22(2) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2016/1240 (15), za količine, prevzete v javno skladiščenje brez spremembe kraja skladiščenja;

(b)

v zvezi z manjkajočimi količinami ali količinami, katerih kakovost se je poslabšala, in presežnimi količinami datum ugotovitve manjkajočih količin ali količin, katerih kakovost se je poslabšala, in presežnih količin;

(c)

datum dejanskega odvzema proizvodov iz skladišča v primeru neposredne prodaje proizvodov, ki jih po vizualnem pregledu v okviru letnega popisa ali pri kontroli po prevzemu v intervencijo ni več mogoče ponovno zapakirati in ki ostanejo na zalogi;

(d)

zadnji dan obračunskega leta za izgube, ki presegajo dovoljeno odstopanje iz člena 4(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/127

Člen 19

Znesek, financiran v okviru javne intervencije

1.   Znesek, ki se financira v okviru intervencijskih ukrepov iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014, se določi na podlagi obračunov, ki jih plačilne agencije sestavijo in hranijo v skladu s členom 3(3), prvi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2022/127 ter v breme oziroma dobro katerih se knjižijo različne postavke odhodkov in prihodkov iz člena 16 te uredbe, ob upoštevanju po potrebi zneskov odhodkov, določenih v okviru področne kmetijske zakonodaje.

2.   Plačilne agencije oziroma usklajevalni organi po elektronski poti Komisiji vsak mesec in vsako leto na podlagi predlog, ki jih Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov, posredujejo informacije, potrebne za financiranje odhodkov za javno skladiščenje, in obračune, ki izkazujejo odhodke in prihodke v zvezi z javnim skladiščenjem v obliki preglednic, do dne iz člena 10(1) oziroma do datuma iz člena 33(2).

Člen 20

Izjave o odhodkih in prihodkih javnih intervencij

1.   Financiranje s sredstvi EKJS v okviru intervencijskih ukrepov iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014 je enako odhodkom, izračunanim na podlagi podatkov, ki jih sporoči plačilna agencija, po odbitku prihodkov, nastalih z intervencijskimi ukrepi, ki jih potrdi informacijski sistem, ki ga vzpostavi Komisija, in ki jih plačilna agencija vključi v svojo izjavo o odhodkih, sestavljeno v skladu s členom 12 te uredbe.

2.   Zneski, izterjani v skladu s členom 53 Uredbe (EU) 2021/2116, in zneski, prejeti ali izterjani od prodajalcev, kupcev in skladiščnikov, ki izpolnjujejo merila iz člena 45 navedene uredbe, se prijavijo v proračun EKJS v skladu s členom 10(2), točka (a), te uredbe.

ODDELEK 3

Obračuni EKSRP

Člen 21

Napoved potreb po financiranju

Države članice za vsak strateški načrt SKP iz člena 118 Uredbe (EU) 2021/2115 in v skladu s členom 90(1), prvi pododstavek, točka (c)(ii), Uredbe (EU) 2021/2116 Komisiji dvakrat letno, najpozneje do 31. januarja in 31. avgusta, pošljejo svoje napovedi zneskov, ki naj bi jih v zadevnem finančnem letu financiral EKSRP. Poleg tega države članice pošljejo posodobljeno oceno svojih potreb po financiranju za naslednje finančno leto.

Napovedi in posodobljena ocena se pošljejo na podlagi predloge, ki jo Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov.

Člen 22

Izjave o odhodkih

1.   Plačilne agencije prijavijo odhodke in izterjane zneske za vsako vrsto intervencij za razvoj podeželja in tehnično pomoč v okviru strateškega načrta SKP iz člena 118 Uredbe (EU) 2021/2115 za vsako referenčno obdobje iz odstavka 2 tega člena, in sicer na podlagi predloge, ki jo Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov.

Za vsak strateški načrt SKP plačilne agencije v izjavi o odhodkih navedejo najmanj naslednje:

(a)

znesek upravičenih javnih odhodkov brez dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5) Uredbe (EU) 2021/2115, za katerega je plačilna agencija dejansko plačala ustrezen prispevek EKSRP v vsakem od referenčnih obdobij iz odstavka 2 tega člena;

(b)

informacije o finančnih instrumentih iz člena 32(4) in (5) Uredbe (EU) 2021/2116;

(c)

dodatne informacije o predplačilih, plačanih upravičencem, iz člena 44(3) Uredbe (EU) 2021/2116;

(d)

znesek, izterjan v tekočem obdobju, iz odstavka 2 tega člena, povezan s strateškim načrtom SKP;

(e)

znesek, izterjan v tekočem obdobju, iz odstavka 2 tega člena, povezan s programi razvoja podeželja EKSRP od leta 2007 dalje, za katere države članice niso več dolžne pošiljati vmesnih izjav o odhodkih;

(f)

zneske, povezane s tehnično pomočjo.

V odhodkih, ki se izvršijo in prijavijo v EKSRP, se upoštevajo kazni, uporabljene v sistemih upravljanja in kontrole držav članic v primeru neskladnosti.

2.   Ko Komisija odobri strateški načrt SKP, ji države članice v skladu s členom 90(1), prvi pododstavek, točka (c)(i), Uredbe (EU) 2021/2116 pošljejo svoje izjave o odhodkih v naslednjih rokih:

(a)

najpozneje do 30. aprila za odhodke v obdobju od 1. januarja do 31. marca;

(b)

najpozneje do 31. julija za odhodke v obdobju od 1. aprila do 30. junija;

(c)

najpozneje do 10. novembra za odhodke v obdobju od 1. julija do 15. oktobra;

(d)

najpozneje do 31. januarja za odhodke v obdobju od 16. oktobra do 31. decembra.

Če strateški načrt SKP v državi članici izvaja več kot ena plačilna agencija, usklajevalni organ zagotovi, da se izjave o odhodkih pošljejo na isti dan.

Vendar se vsi odhodki, ki jih plačilne agencije plačajo upravičencem v skladu s členom 86 Uredbe (EU) 2021/2115 do konca zadnjega obdobja, kot je navedeno v prvem pododstavku tega odstavka, pred odobritvijo strateškega načrta SKP iz člena 118 navedene uredbe, izvedejo pod odgovornostjo držav članic in se Komisiji prijavijo v prvi izjavi o odhodkih po odobritvi načrta. V navedeni izjavi se prijavijo tudi izterjani zneski za ustrezno obdobje iz odstavka 1, drugi pododstavek, točki (d) in (e), tega člena. Isto pravilo se smiselno uporablja v primeru spremembe strateškega načrta SKP iz člena 119 Uredbe (EU) 2021/2115, razen za prilagoditve finančnega načrta, kot je navedeno v členu 23 te uredbe.

Kar zadeva finančne instrumente, določene v skladu s členom 58 Uredbe (EU) 2021/1060 in členom 80 Uredbe (EU) 2021/2115, se odhodki prijavijo v finančnem letu, ko so izpolnjeni pogoji iz člena 32(3) in (4) Uredbe (EU) 2021/2116, plačilna agencija pa jih je izvršila pred koncem finančnega leta.

Vsi finančni podatki, ki jih zahteva uporaba tega člena, se sporočajo v eurih.

Člen 23

Izračun zneska za plačilo

1.   Prispevek Unije, ki se plača za upravičene javne odhodke brez dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5) Uredbe (EU) 2021/2115, se navede v finančnem načrtu, ki velja na prvi dan referenčnega obdobja in se, kar zadeva strateške načrte SKP iz člena 118 navedene uredbe, izračuna, kot sledi:

(a)

za vsako referenčno obdobje iz člena 22(2) te uredbe na podlagi stopnje prispevka EKSRP, kot je določena v členu 91 Uredbe (EU) 2021/2115 in jo je Komisija odobrila v skladu s členom 118 navedene uredbe;

(b)

za nekatere upravičene vrste odhodkov iz člena 155 Uredbe (EU) 2021/2115 v obdobju 2023–2027 na podlagi stopnje prispevka intervencije, določene v strateškem načrtu SKP, ob upoštevanju pogojev iz navedenega člena;

(c)

za tehnično pomoč na podlagi pavšalne stopnje iz člena 94(2) Uredbe (EU) 2021/2115.

Pri izračunu se upoštevajo popravki prispevka Unije, navedeni v izjavi o odhodkih za omenjeno obdobje.

2.   Če skupni znesek prispevka Unije, plačanega za strateški načrt SKP, presega prispevek za vrsto intervencije v okviru EKSRP, se znesek za plačilo brez poseganja v zgornjo mejo iz člena 30(2) Uredbe (EU) 2021/2116 zmanjša na znesek, načrtovan za to vrsto intervencije. Vsak prispevek Unije, ki je zaradi tega izključen, se lahko plača pozneje, če je država članica predložila prilagojen finančni načrt in ga je Komisija odobrila.

Člen 24

Samodejno prenehanje prevzetih obveznosti

Če država članica revidiranega finančnega načrta iz člena 34(6) Uredbe (EU) 2021/2116 in povezane spremembe strateškega načrta SKP ne predloži do 30. junija, Komisija sorazmerno zmanjša zneske, dodeljene za posamezno vrsto intervencije, s spremembo sklepa o odobritvi strateškega načrta SKP države članice najpozneje do 30. septembra.

ODDELEK 4

Skupne določbe za sklada

Člen 25

Elektronska izmenjava podatkov in dokumentov

1.   Komisija opredeli informacijske sisteme, ki omogočajo elektronsko izmenjavo dokumentov in podatkov med njo in državami članicami, za sporočanje in vpogled v podatke iz člena 90 Uredbe (EU) 2021/2116 ter potrebne ureditve za njihovo uporabo. Države članice obvesti o splošnih pogojih uvajanja teh sistemov v okviru Odbora za kmetijska sklada.

2.   Informacijski sistemi iz odstavka 1 so zmožni obdelovati predvsem:

(a)

podatke, ki so potrebni za finančne transakcije, predvsem tiste v zvezi z letnimi obračuni plačilnih agencij, izjavami o odhodkih in namenskih prejemkih ter pošiljanjem podatkov in dokumentov iz člena 3 Delegirane uredbe (EU) 2022/127 ter členov 8, 10, 11, 12, 14, 18, 19, 21, 22, 23 in 32 te uredbe;

(b)

dokumente skupnega interesa, ki omogočajo spremljanje mesečnih in vmesnih izjav o odhodkih ter letnih obračunov, ter podatke in dokumente, ki jih morajo plačilne agencije dati na razpolago Komisiji;

(c)

besedila Unije in smernice Komisije na področju financiranja skupne kmetijske politike s strani organov, akreditiranih in imenovanih v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116, ter smernice glede usklajene uporabe zadevne zakonodaje.

3.   Komisija da državam članicam prek informacijskih sistemov na voljo predloge za obliko in vsebino dokumentov iz členov 10, 18, 19, 21, 22, 23 in 32.

Komisija navedene predloge prilagaja in posodablja po tem, ko obvesti Odbor za kmetijska sklada.

4.   Informacijski sistemi iz odstavka 1 lahko vsebujejo orodja, ki so potrebna za hrambo podatkov in upravljanje računov skladov s strani Komisije.

5.   Podatke v zvezi s finančnimi transakcijami v informacijske sisteme iz odstavka 1, za katere so odgovorne plačilne agencije, vnašajo in posodabljajo ter jih prek navedenih sistemov sporočajo plačilne agencije ali organi, na katere se ta funkcija prenese, po potrebi prek usklajevalnih organov, akreditiranih v skladu s členom 9(4) in členom 10 Uredbe (EU) 2021/2116.

6.   Kadar sta za dokument, poslan v skladu s členom 90(1), točka (c)(i) in (iii), Uredbe (EU) 2021/2116, ali postopek v informacijskih sistemih potrebna podpis ali odobritev s strani pooblaščene osebe na eni ali več stopenj tega postopka, se ta obvezni elektronski podpis ali odobritev izvedeta v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014.

7.   Elektronski in digitalizirani dokumenti se hranijo celotno obdobje, kot je določeno v členu 3(3), prvi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2022/127

8.   Če se v delovanju informacijskega sistema pojavijo motnje ali ni stabilne povezave, lahko država članica po predhodni odobritvi Komisije pošlje dokumente v drugi obliki, in sicer pod pogoji, ki jih določi Komisija.

Člen 26

Zahteve za povračilo odhodkov za sklada

1.   Izjave o odhodkih za sklada se v obliki strukturiranih podatkov akreditiranih plačilnih agencij ali akreditiranega usklajevalnega organa vnesejo na podlagi predloge, ki jo Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov.

2.   Odhodki EKJS in EKSRP ter namenski prejemki EKJS, prijavljeni za obdobje, lahko vključujejo popravke podatkov, sporočenih za predhodna obdobja izjav v istem finančnem letu.

3.   Odhodki za EKJS in EKSRP ter namenski prejemki, ki se bremenijo v finančnem letu ter še niso vključeni v mesečne in vmesne izjave, se lahko popravijo samo v letnih obračunih, ki se Komisiji pošljejo v skladu s členom 90(1), prvi pododstavek, točka (c)(iii), Uredbe (EU) 2021/2116.

4.   Komisija plača prispevek Unije na račune, ki jih odprejo države članice, če so sredstva na razpolago.

5.   Vsaka država članica sporoči Komisiji nazive ali številke računov, in sicer v obliki, ki ji jo da na razpolago Komisija.

Člen 27

Začasna ustavitev plačil

V izvedbenih aktih, ki določajo mesečna plačila iz člena 21(3) Uredbe (EU) 2021/2116 ali vmesna plačila iz člena 32 navedene uredbe, se upošteva začasna ustavitev plačil, sprejeta v skladu s členom 40(1) in (2), členom 41(2) in členom 42(2) navedene uredbe.

Člen 28

Akcijski načrti v zvezi z večletnim spremljanjem smotrnosti

1.   Po oceni utemeljitve, ki jo je predložila država članica v okviru pregleda smotrnosti iz člena 135 Uredbe (EU) 2021/2115, lahko Komisija od zadevne države članice zahteva, da predloži akcijski načrt iz člena 41 Uredbe (EU) 2021/2116. Država članica predloži akcijski načrt v dveh mesecih po prejemu zahteve Komisije. V navedenem akcijskem načrtu država članica predlaga konkretne popravne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in določitev intervencij, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, zlasti glede odstopanj od mejnikov, določenih za dosego specifičnih ciljev iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2021/2115. Popravni ukrepi se opišejo dovolj podrobno, da se Komisiji omogoči ocena, ali je akcijski načrt ustrezen za odpravo teh pomanjkljivosti, tudi po potrebi z ukrepi za izboljšanje smotrnosti zadevnih intervencij.

2.   Država članica za vsakega od ukrepov določi načrtovani rok izvedbe, ki ni daljši od dveh let od datuma začetka akcijskega načrta. Da se omogoči pregled pričakovanega časovnega okvira za izvedbo akcijskega načrta, država članica določi tudi kazalnike napredka za obdobje do navedenega roka, ki med celotnim izvajanjem akcijskega načrta veljajo za obdobja, dolga največ tri mesece.

3.   Komisija v dveh mesecih po prejemu akcijskega načrta od zadevne države članice, kjer je to ustrezno, pisno obvesti državo članico o svojih ugovorih zoper predloženi akcijski načrt in zahteva njegovo spremembo. Zadevna država članica v dveh mesecih po prejemu pripomb Komisije predloži dodatna pojasnila ali posodobljen akcijski načrt.

4.   Komisija po obdobju iz odstavka 3 v dveh mesecih pisno obvesti državo članico, ali meni, da akcijski načrt zadošča za odpravo pomanjkljivosti, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP. Če je ocena pozitivna, datum, ko država članica prejme navedeno oceno, šteje kot datum začetka izvajanja akcijskega načrta. Datum začetka ne posega v možnost zadevne države članice, da začne popravne ukrepe izvajati prej. Če je ocena negativna, Komisija obvesti zadevno državo članico o svoji nameri glede začasne ustavitve plačil iz člena 41(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

5.   Države članice pripravijo akcijske načrte in poročajo o napredku pri njihovem izvajanju v skladu z ustrezno predlogo, ki jo Komisija da na voljo ob predložitvi letnega poročila o smotrnosti v skladu s členom 9(3), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2116. Predloga je na voljo in se uporablja v elektronski obliki.

Člen 29

Akcijski načrti v zvezi s pomanjkljivostmi v sistemih upravljanja

1.   Država članica predloži akcijski načrt iz člena 42 Uredbe (EU) 2021/2116 v dveh mesecih po prejetju zahteve Komisije. Zadevna država članica v svojem akcijskem načrtu predlaga konkretne ukrepe za odpravo vseh resnih pomanjkljivosti, ki jih je navedla Komisija. Popravni ukrepi se ustrezno opišejo, da se Komisiji omogoči ocena, ali akcijski načrt zadošča za odpravo pomanjkljivosti.

2.   Država članica za vsakega od ukrepov določi načrtovani rok izvedbe, ki ni daljši od dveh let od datuma začetka akcijskega načrta. Da se omogoči pregled kazalnikov napredka, država članica določi tudi mejnike za obdobje do navedenega roka, ki med celotnim izvajanjem akcijskega načrta veljajo za obdobja, dolga največ tri mesece.

3.   Komisija v dveh mesecih po prejemu akcijskega načrta od zadevne države članice, kjer je to ustrezno, pisno obvesti državo članico o svojih ugovorih zoper predloženi akcijski načrt in zahteva njegovo spremembo. Zadevna država članica v dveh mesecih po prejemu pripomb Komisije predloži dodatna pojasnila ali posodobljen akcijski načrt. V ustrezno upravičenih primerih se to obdobje lahko podaljša.

4.   Komisija po izmenjavah iz odstavka 3 in najpozneje dva meseca po prejemu zadnjega sporočila od države članice državo članico pisno obvesti o svoji oceni. Če je ocena pozitivna, datum, ko država članica prejme navedeno oceno, šteje kot datum začetka izvajanja akcijskega načrta. Datum začetka ne posega v možnost zadevne države članice, da začne popravne ukrepe izvajati prej. Če je ocena negativna zaradi očitno pomanjkljivega akcijskega načrta, Komisija obvesti zadevno državo članico o svoji nameri glede začasne ustavitve plačil iz člena 42(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

5.   Kadar napredek pri izvajanju akcijskega načrta ni zadosten ali pa akcijski načrt ni bil predložen v skladu s pisno zahtevo Komisije, Komisija obvesti zadevno državo članico o svoji nameri glede začasne ustavitve plačil iz člena 42(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

6.   Pri ponavljajočih se resnih pomanjkljivostih, odkritih v poročilih o oceni kakovosti iz člena 68(3), člena 69(6) in člena 70(2) Uredbe (EU) 2021/2116, Komisija zahteva akcijski načrt v skladu s členom 42(1) navedene uredbe, če se take pomanjkljivosti ugotovijo drugo zaporedno leto brez kakršnega koli izboljšanja stanja.

7.   Države članice pripravijo akcijske načrte in poročajo o napredku pri njihovem izvajanju v skladu z ustrezno predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Predloga je na voljo in se uporablja v elektronski obliki.

POGLAVJE III

Potrditev obračunov

ODDELEK 1

Izterjava dolgov

Člen 30

Izterjava neupravičeno izplačanih zneskov

1.   Države članice vzpostavijo sistem, ki zagotavlja, da upravičenci v primeru neupravičeno izplačanega zneska zaradi nepravilnosti ali malomarnosti v razumnem časovnem okviru prejmejo zahtevek za izterjavo, potem ko plačilna agencija, ali kadar je to ustrezno, organ, pristojen za izterjavo, prejme poročilo o kontroli ali podoben dokument, v katerem je navedeno, da je prišlo do nepravilnosti. Sistem zagotavlja, da se ustrezni zneski ob zahtevku za izterjavo evidentirajo v knjigo terjatev plačilne agencije.

2.   Države članice uvedejo sistem, ki zagotavlja, da se postopki izterjave, vključno z izračunom obresti v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi iz člena 59(1) Uredbe (EU) 2021/2116, pobot in izvršba neupravičeno izplačanih zneskov uvedejo in izvršijo pravočasno. Zagotovi se sledenje dolga v skladu z veljavnim nacionalnim postopkom izterjave, izterjani zneski pa se pravočasno povrnejo v sklada.

3.   Popravek dolga do skladov se izvrši samo, če je z dokončnim upravnim ali pravnim instrumentom ugotovljeno, da ni nepravilnosti.

4.   Države članice primerno utemeljijo odpis dolga in odločitev, da dolga ne izterjajo, v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili.

Člen 31

Izterjava s pobotom

Brez poseganja v druge izvršilne ukrepe iz nacionalne zakonodaje države članice vse neupravičeno izplačane zneske, ki izhajajo iz nerešene nepravilnosti upravičenca, ugotovljene v skladu z nacionalno zakonodajo, izravnajo pri vseh prihodnjih plačilih v dobro tega upravičenca, ki jih opravi plačilna agencija, pristojna za izterjavo dolgov tega upravičenca.

ODDELEK 2

Potrditev

Člen 32

Vsebina letnih obračunov

1.   Letni obračuni iz člena 90(1), prvi pododstavek, točka (c)(iii), Uredbe (EU) 2021/2116 vključujejo:

(a)

namenske prejemke iz člena 45 navedene uredbe;

(b)

odhodke EKJS po odbitku neupravičeno izplačanih zneskov, ki niso izterjani ob koncu finančnega leta, razen tistih iz točke (f) tega odstavka, vključno z vsemi obrestmi na te zneske, zbirno po postavkah in podpostavkah proračuna Unije;

(c)

odhodke EKSRP po programih, ukrepih ali vrstah intervencije, kot je ustrezno, in posebnih stopnjah prispevka. Letno poročilo o odhodkih mora vsebovati tudi podatke o izterjanih zneskih. Po koncu programa ali strateškega načrta SKP se vsi neupravičeno izplačani zneski, ki niso izterjani, razen tistih iz točke (f) tega odstavka, vključno z obrestmi na te zneske, odštejejo od odhodkov za zadevno finančno leto;

(d)

preglednico razlik po postavkah in podpostavkah ali v primeru EKSRP po programih, ukrepih ali vrstah intervencij, kot je ustrezno, ter po posebnih stopnjah prispevka in prednostnih področjih, kjer je ustrezno, med odhodki in namenskimi prejemki, navedenimi v letnih obračunih, in tistimi, navedenimi za isto obdobje v dokumentih iz člena 10(2) te uredbe za EKJS in iz člena 22(2) te uredbe za EKSRP, z razlago vsake razlike;

(e)

ločeno, zneske, ki jih krijejo zadevne države članice oziroma Unija v skladu s členom 54(2), prvi pododstavek, in členom 54(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) v zvezi z:

(i)

nastalimi odhodki in plačili za sheme podpore na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17) v zvezi s koledarskim letom 2022 in pred njim;

(ii)

ukrepi iz uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014 do 31. decembra 2022;

(iii)

pomočjo za operativne programe priznanih organizacij proizvajalcev ali njihovih združenj v sektorju sadja in zelenjave ter za sheme podpore v vinskem sektorju, kot je navedeno v členu 5(6) oziroma (7) Uredbe (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta (18), v zvezi nastalimi odhodki in plačili za operacije, izvedene v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 po 31. decembru 2022 do izteka operativnih programov ali shem podpore v skladu s členom 5(6), točka (c), oziroma členom 5(7) Uredbe (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta;

(iv)

prejemki, prijavljenimi v okviru izvajanja programov razvoja podeželja, ki jih je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (19) in Uredbe Komisije (ES) št. 27/2004 (20);

(f)

izvleček neupravičeno izplačanih zneskov, ki jih je treba zaradi nepravilnosti v smislu člena 1(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (21), vključno s sankcijami, ki jih določajo veljavna področna pravila Unije, in obrestmi na te zneske, izterjati ob koncu finančnega leta, ki se predstavi kot preglednica po predlogi iz Priloge V k tej uredbi. Za odhodke iz točke (e) tega odstavka se izvleček neupravičeno izplačanih zneskov predstavi kot preglednica po predlogi iz Priloge II k Izvedbeni uredbi (EU) št. 908/2014;

(g)

izvleček iz knjige terjatev zneskov, ki jih je treba izterjati in knjižiti v dobro EKJS ali EKSRP, razen zneskov iz točk (b), (c), (e) in (f) tega odstavka, vključno s sankcijami in obrestmi na te zneske, ki se predstavi kot preglednica po predlogi iz Priloge III k Izvedbeni uredbi (EU) št. 908/2014 glede odhodkov iz točke (e) tega odstavka;

(h)

povzetek intervencijskih postopkov ter izjavo o količini in lokaciji zalog ob koncu finančnega leta;

(i)

potrditev, da so odhodki, namenski prejemki in podrobnosti o vsakem premiku intervencijskih zalog navedeni v dokumentaciji in računovodski evidenci plačilne agencije;

(j)

končno stanje ob koncu finančnega leta neuporabljenega/nepotrjenega skupnega zneska predplačil, ki so jih države članice plačale upravičencem, z razčlenitvijo po intervencijah za EKJS in po programih ali vrstah intervencije, kakor je ustrezno, za EKSRP, in pri EKSRP vključno s finančnimi instrumenti. Pri finančnih instrumentih se končno stanje nanaša na zneske, ki jih je Komisija plačala kot predplačila v skladu s členom 32(4), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116, ki jih države članice niso uporabile za plačila končnim prejemnikom ali za plačila v njihovo korist ter niso bili odobreni za pogodbe o jamstvu ali plačani kot provizije in stroški za upravljanje v skladu s členom 80(5) Uredbe (EU) 2021/2115.

2.   Letni obračuni so podlaga za letno poročilo o smotrnosti, ki se predloži v skladu s členom 134 Uredbe (EU) 2021/2115.

Člen 33

Pošiljanje informacij

1.   Za potrditev obračunov v skladu s členoma 53 in 54 Uredbe (EU) 2021/2116 vsaka država članica Komisiji pošlje:

(a)

postavke, vključene v letne obračune iz člena 32 te uredbe;

(b)

letno poročilo o smotrnosti iz člena 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116 in člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115;

(c)

mnenje in poročila, ki jih izda certifikacijski organ ali organi iz člena 5(3) in (4) te uredbe;

(d)

izjave o upravljanju iz člena 3 te uredbe;

(e)

letni povzetek končnih revizijskih poročil in izvedenih kontrol, vključno z analizo narave in razsežnosti napak in pomanjkljivosti, ugotovljenih v sistemih, ter sprejetimi ali načrtovanimi popravnimi ukrepi, kot je določeno v členu 63(5), točka (b), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in členu 9(3), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU) 2021/2116, predložen skupaj z izjavo plačilne agencije o upravljanju iz člena 3 te uredbe.

Država članica na zahtevo Komisije predloži popolne evidence vseh računovodskih informacij, potrebnih za statistične in kontrolne namene, v zvezi z odhodki, kar zadeva ukrepe iz uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014. Obliko in vsebino računovodskih informacij določi Komisija.

2.   Dokumenti iz odstavka 1 se Komisiji pošljejo najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu zadevnega finančnega leta. Dokumenti se predložijo v elektronski obliki skladno z obliko in pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s členom 25.

Navedeni dokumenti so opremljeni z obveznim elektronskim podpisom v smislu Uredbe (EU) št. 910/2014.

3.   Na zahtevo Komisije ali na pobudo države članice se lahko dodatne informacije v zvezi s potrditvijo obračunov pošljejo Komisiji do roka, ki ga določi Komisija glede na obseg dela, potrebnega za zagotovitev teh informacij. Če takšnih informacij ni, lahko Komisija potrdi obračune na podlagi informacij, ki jih ima.

4.   V ustrezno upravičenih primerih lahko Komisija sprejme zahtevo po odlogu pošiljanja informacij, če je zahteva naslovljena nanjo pred skrajnim rokom za oddajo informacij.

Člen 34

Shranjevanje računovodskih informacij

1.   Podporni dokumenti o financiranih odhodkih in namenskih prejemkih, ki jih zbere EKJS, so na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, v katerem Komisija potrdi obračune zadevnega finančnega leta v skladu s členom 53 Uredbe (EU) 2021/2116.

2.   Podporni dokumenti o financiranih odhodkih in namenskih prejemkih, ki jih zbere EKSRP, so na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, v katerem je plačilna agencija opravila končno izplačilo.

3.   V primeru nepravilnosti ali malomarnosti so podporni dokumenti iz odstavkov 1 in 2 na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, v katerem so zneski v celoti izterjani od upravičenca in knjiženi v dobro skladov.

4.   Podporni dokumenti v zvezi z učinki, ki ustrezajo odhodkom, prijavljenim v okviru EKJS na podlagi Uredbe (EU) 2021/2115 in v okviru EKSRP, so na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, v katerem se prijavijo končni odhodki na podlagi strateških načrtov SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115.

5.   V primeru postopka potrditve skladnosti iz člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116 so podporni dokumenti iz odstavkov 1 in 2 tega člena na voljo Komisiji najmanj eno leto po letu, v katerem je končan navedeni postopek, ali najmanj eno leto po letu, v katerem je končan sodni postopek na Sodišču Evropske unije, če je sklep o skladnosti predmet takega sodnega postopka.

6.   Podporni dokumenti iz odstavkov 1 do 5 so na voljo Komisiji na papirju, v elektronski obliki in/ali v obeh oblikah.

Dokumenti se lahko hranijo izključno v elektronski obliki, če nacionalno pravo zadevne države članice dovoljuje uporabo elektronskih dokumentov kot dokaza poslovnih dogodkov v postopkih na nacionalnih sodiščih.

Če se dokumenti hranijo samo v elektronski obliki, je sistem, ki to omogoča, skladen z oddelkom 3(B) Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2022/127

Člen 35

Finančna potrditev

1.   V sklepu Komisije o potrditvi obračunov iz člena 53 Uredbe (EU) 2021/2116 se določijo zneski odhodkov, izvršenih v vsaki državi članici v zadevnem finančnem letu, ki se priznajo v breme skladov na podlagi obračunov iz člena 32 te uredbe, ter vseh zmanjšanj in začasnih ustavitev v skladu s členi 39, 40 in 41 Uredbe (EU) 2021/2116.

Za EKSRP znesek, določen s sklepom o potrditvi obračunov, vključuje sredstva, ki jih lahko zadevna država članica znova uporabi s prerazporeditvijo v skladu s členom 57 Uredbe (EU) 2021/2116.

2.   Pri EKJS se znesek, ki se na podlagi sklepa o potrditvi obračunov izterja od vsake države članice ali plača državi članici, določi tako, da se mesečna plačila za zadevno finančno leto odštejejo od odhodkov, priznanih za isto leto v skladu z odstavkom 1. Ta znesek Komisija odšteje ali doda mesečnemu plačilu za odhodke, izvršene v drugem mesecu po sprejetju sklepa o potrditvi obračunov.

Pri EKSRP se znesek, ki se kot posledica sklepa o potrditvi obračunov izterja od vsake države članice ali plača državi članici, določi tako, da se vmesna plačila za zadevno finančno leto odštejejo od odhodkov, priznanih za isto leto v skladu z odstavkom 1.

Ta znesek Komisija odšteje od prvega plačila ali doda prvemu plačilu, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 53 Uredbe (EU) 2021/2116, predložila izjavo o odhodkih.

3.   Komisija najpozneje do 30. aprila v letu, ki sledi koncu finančnega leta, zadevni državi članici sporoči rezultate svojih preverjanj predloženih informacij, skupaj z vsemi spremembami, ki jih predlaga.

4.   Če iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati zadevni državi članici, Komisija ne more potrditi obračunov države članice pred 31. majem naslednjega leta, državo članico uradno obvesti o nadaljnjih poizvedbah, ki jih predlaga v skladu s členom 49 Uredbe (EU) 2021/2116.

5.   Odstavki 1 do 4 se smiselno uporabljajo za namenske prejemke iz člena 45 Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 36

Potrditev smotrnosti

1.   Pri določanju zneskov, za katere se zmanjša financiranje Unije, kadar se ugotovi, da odhodek nima ustreznega učinka, kot je sporočen v letnem poročilu o smotrnosti iz člena 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116 ter iz člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115, Komisija uporabi lastne ugotovitve in ugotovitve certifikacijskega organa ter upošteva informacije, ki jih dajo na voljo države članice, če so te posredovane v rokih, ki jih določi Komisija v okviru letnega postopka potrditve smotrnosti, ki se izvede v skladu s členom 54 Uredbe (EU) 2021/2116 in v skladu s tem členom.

2.   Kadar Komisija na podlagi dokumentov o letni potrditvi, ki jih predloži država članica, in zaradi nezadostnih utemeljitev meni, da odhodek nima ustreznega učinka, svoje ugotovitve sporoči zadevni državi članici in navede ugotovljeno razliko. Sporočilo se sklicuje na ta člen.

Država članica se odzove v roku, ki se določi v sporočilu in ne sme biti krajši od 30 koledarskih dni po prejemu sporočila. Država članica ima v svojem odgovoru zlasti možnost, da:

(a)

predloži pripombe in utemeljitve glede ugotovljenih razlik;

(b)

dokaže Komisiji, da je dejanska ugotovljena razlika oziroma znesek, ki nima ustreznega učinka, nižji od tistega, ki ga je navedla Komisija;

(c)

Komisijo obvesti o popravnih ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev pravilnega poročanja o učinkih ali za zagotovitev, da ima odhodek ustrezen učinek, in o datumu začetka njihovega izvajanja.

Sporočilo iz prvega in drugega pododstavka se lahko posreduje po elektronski poti.

3.   Ko Komisija oceni utemeljitve držav članic v skladu z odstavkom 2 tega člena, sprejme, kjer je to primerno, sklep na podlagi člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116, da se financiranje Unije zmanjša za odhodek, ki nima ustreznega učinka za zadevno finančno leto.

4.   Pri EKJS Komisija zmanjšanja od financiranja Unije odšteje od mesečnih plačil v zvezi z odhodki, izvršenimi v drugem mesecu, ki sledi sklepu na podlagi člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116.

5.   Pri EKSRP Komisija zmanjšanja od financiranja Unije odšteje od plačila, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116, predložila izjavo o odhodkih.

6.   Odstavki 1 do 5 se smiselno uporabljajo za namenske prejemke iz člena 45 Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 37

Postopek potrditve skladnosti

1.   Za določitev zneskov, ki se izključijo iz financiranja Unije, kadar se ugotovi, da odhodki niso bili izvršeni v skladu s pravili Unije, Komisija uporabi lastne ugotovitve in upošteva informacije, ki jih dajo na razpolago države članice, če so te posredovane v rokih, ki jih določi Komisija v okviru postopka potrditve skladnosti, ki se izvaja v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116 in v skladu s tem členom. Pri intervencijah v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema iz člena 65 navedene uredbe Komisija upošteva tudi poročila o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin.

2.   Kadar Komisija pri poizvedbi ugotovi, da odhodek ni bil izvršen v skladu s predpisi Unije, zadevni državi članici sporoči svoje ugotovitve in navede popravne ukrepe, potrebne za prihodnjo skladnost z navedenimi predpisi, ter začasno raven finančnega popravka, za katerega v tej fazi postopka meni, da ustreza njenim ugotovitvam. V sporočilu se načrtuje tudi dvostranski sestanek v petih mesecih po poteku obdobja za odgovor države članice. Sporočilo se sklicuje na ta člen.

Država članica odgovori v dveh mesecih po prejemu sporočila. Država članica ima v svojem odgovoru zlasti možnost, da:

(a)

Komisiji dokaže, da je dejanski obseg neskladnosti ali tveganja za sklada manjši od tistega, ki ga je navedla Komisija;

(b)

Komisijo obvesti o popravnih ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev skladnosti s predpisi Unije, in o datumu začetka njihovega izvajanja.

V utemeljenih primerih lahko Komisija na obrazloženo zahtevo države članice odobri podaljšanje dvomesečnega obdobja za največ dva meseca. Utemeljen razlog je lahko ocena izračuna države članice, ki jo opravi certifikacijski organ. Zahteva se naslovi na Komisijo pred iztekom navedenega obdobja.

Če država članica meni, da dvostranski sestanek ni potreben, o tem obvesti Komisijo v svojem odgovoru na to sporočilo.

3.   Na dvostranskem sestanku si obe strani prizadevata za dogovor o ukrepih, ki naj se sprejmejo, ter o oceni teže kršitve in finančne škode, povzročene proračunu Unije.

Komisija v 30 delovnih dneh po dvostranskem sestanku pripravi zapisnik in ga pošlje državi članici. Država članica lahko Komisiji pošlje pripombe v 15 delovnih dneh po prejemu zapisnika.

Komisija v šestih mesecih od datuma pošiljke zapisnika z dvostranskega sestanka državi članici uradno sporoči svoje ugotovitve na podlagi informacij, ki jih je prejela v okviru postopka potrditve skladnosti. V tem sporočilu se ocenijo odhodki, ki jih je treba izključiti iz financiranja Unije v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116 ter členoma 14 in 15 Delegirane uredbe (EU) 2022/127 Sporočilo se sklicuje na člen 43(1) te uredbe.

Če država članica uradno obvesti Komisijo, da dvostranski sestanek ni potreben, se šestmesečno obdobje začne na dan, ko Komisija prejme uradno obvestilo.

4.   Če država članica izvede spravni postopek iz člena 43, Komisija državi članici sporoči svoje ugotovitve najpozneje šest mesecev po:

(a)

prejemu poročila spravnega organa ali

(b)

prejemu dodatnih informacij od države članice v roku iz člena 43(3), drugi pododstavek, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 6 tega člena.

5.   Za izvedbo določb iz odstavkov 3 in 4 v zadevnih rokih mora imeti Komisija na razpolago vse informacije, ki so pomembne v zadevni fazi postopka. Če Komisija meni, da teh informacij nima na razpolago, lahko kadar koli v rokih iz navedenih odstavkov:

(a)

od države članice zahteva dodatne informacije, na kar država članica odgovori v dveh mesecih po prejemu sporočila, in/ali

(b)

obvesti državo članico o tem, da namerava opraviti dodatni revizijski obisk, da bi izvedla potrebna preverjanja.

V tem primeru roki iz odstavkov 3 in 4 začnejo ponovno teči, ko Komisija prejme zahtevane dodatne informacije oziroma z zadnjim dnem dodatnega revizijskega obiska.

Kadar roki iz odstavkov 2, 3 in 4 ter tega odstavka popolnoma ali deloma vključujejo mesec avgust, se v navedenem mesecu začasno prekinejo.

6.   Pri oceni odhodkov, ki se izključijo iz financiranja Unije, se lahko informacije, ki jih sporoči država članica po uradnem sporočilu Komisije iz odstavka 3, tretji pododstavek, upoštevajo samo:

(a)

če je to potrebno, da bi preprečili hudo precenitev finančne škode, povzročene proračunu Unije, in

(b)

če je pozno posredovanje informacij ustrezno utemeljeno zaradi zunanjih dejavnikov in Komisiji ne oteži pravočasnega sprejetja sklepa iz člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

7.   Potem ko Komisija državam članicam sporoči svoje ugotovitve v skladu z odstavkom 3 ali 4 tega člena, po potrebi sprejme enega ali več sklepov na podlagi člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116, da se iz financiranja Unije izključijo odhodki, na katere je vplivala ugotovljena neskladnost s predpisi Unije. Komisija lahko izvaja zaporedne postopke potrditve skladnosti, dokler država članica dejansko ne izvede popravnih ukrepov.

8.   Pri EKJS Komisija odbitke od financiranja Unije odšteje od mesečnih plačil v zvezi z odhodki, izvršenimi v drugem mesecu, ki sledi sklepu na podlagi člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

Pri EKSRP Komisija odbitke od financiranja Unije odšteje od plačila, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116, predložila izjavo o odhodkih.

Vendar lahko Komisija na zahtevo države članice in po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada sprejme izvedbeni sklep, s katerim določi drugačen datum za odbitke ali odobri njihovo povračilo v največ treh obrokih, če je to utemeljeno zaradi pomembnosti odbitkov, vključenih v izvedbeni akt, sprejet na podlagi člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116. Država članica tako zahtevo za obroke predloži Komisiji najpozneje v petih dneh po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada o sklepu na podlagi člena 55 navedene uredbe.

9.   Komisija lahko na zahtevo države članice in po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada za države članice, ki so upravičene do finančne pomoči v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 (22), Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 (23) in Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, sprejme izvedbeni sklep, s katerim za obdobje, ki ni daljše od 24 mesecev od datuma njegovega sprejetja, odloži izvrševanje sklepov, sprejetih po 1. maju 2025 v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116 (v nadaljnjem besedilu: sklep o odlogu).

S sklepom o odlogu se odobrijo odbitki, ki se odštejejo po koncu obdobja odloga v treh letnih obrokih. Če skupni znesek, za katerega velja sklep o odlogu, znaša več kot 0,02 % bruto domačega proizvoda države članice, lahko Komisija odobri povračilo v največ petih letnih obrokih.

Komisija lahko obdobje odloga iz prvega pododstavka na zahtevo države članice in po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada podaljša enkrat za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev.

Država članica, ki ji je bil odobren odlog, zagotovi, da se pomanjkljivosti, zaradi katerih je prišlo do odbitkov in ki so v času sprejetja sklepa o odlogu še vedno prisotne, odpravijo na podlagi akcijskega načrta, ki je oblikovan po posvetovanju s Komisijo ter vsebuje roke in jasne kazalnike napredka. Komisija ob upoštevanju načela sorazmernosti spremeni ali razveljavi sklep o odlogu v naslednjih primerih:

(a)

država članica ne sprejme potrebnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, kot je določeno v akcijskem načrtu;

(b)

napredek pri izvajanju ukrepov za odpravo pomanjkljivosti ni zadovoljiv glede na kazalnike napredka, ali

(c)

rezultat ukrepov ni zadovoljiv.

10.   Izvedbena sklepa iz odstavkov 8 in 9 se sprejmeta v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 102(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

11.   V ustrezno upravičenih primerih, o katerih je treba obvestiti zadevno državo članico, lahko Komisija podaljša roke iz odstavkov 2 in 5.

12.   Sporočila iz tega člena se lahko posredujejo po elektronski poti.

13.   Odstavki 1 do 11 se smiselno uporabljajo za namenske prejemke iz člena 45 Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 38

Odločitev, da se poizvedba glede potrditve skladnosti ne začne ali ne izvaja

1.   Komisija se lahko odloči, da ne bo začela ali izvedla poizvedbe glede potrditve skladnosti v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116, če pričakuje, da morebitni finančni popravek zaradi neskladnosti, ugotovljene s poizvedbo iz člena 37(2) te uredbe, ne bi presegel 50 000 EUR in 2 % zadevnih odhodkov ali zneskov, ki jih je treba izterjati.

2.   Če Komisija zmanjša mesečna plačila v skladu s členom 39(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/2116, se lahko odloči, da ne bo začela ali izvedla poizvedbe glede potrditve skladnosti v skladu s členom 55 navedene uredbe, če zadevna država članica ne nasprotuje uporabi tega odstavka v okviru postopka iz člena 39(1) in (2) navedene uredbe.

Člen 39

Spravni organ

Za postopek potrditve skladnosti iz člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116 se ustanovi spravni organ. Ta opravlja naslednje naloge:

(a)

prouči vsako zadevo, ki mu jo predloži država članica, ki od Komisije prejme uradno obvestilo v skladu s členom 37(3), tretji pododstavek, te uredbe, vključno z oceno odhodkov, ki jih Komisija namerava izključiti iz financiranja Unije;

(b)

poskuša uskladiti različna stališča Komisije in zadevne države članice;

(c)

po končani preiskavi sestavi poročilo o rezultatih svojih prizadevanj za spravo in pri tem navede vse pripombe, za katere meni, da bi bile koristne, če bi ostale vse ali nekatere sporne točke nerešene.

Člen 40

Sestava spravnega organa

1.   Spravni organ sestavlja vsaj pet članov, izbranih izmed uglednih oseb, ki jamčijo popolno neodvisnost in so visoko strokovno usposobljeni v zadevah financiranja skupne kmetijske politike, skupaj z razvojem podeželja, ali praksi finančne revizije.

Ti člani morajo biti državljani različnih držav članic.

2.   Komisija po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada imenuje predsednika, člane in namestnike za začetni mandat treh let.

Njihov mandat se lahko naenkrat podaljša samo za eno leto, o čemer je treba obvestiti Odbor za kmetijska sklada. Če se imenuje predsednik, ki je že član spravnega organa, traja njegov začetni mandat predsednika tri leta.

Imena predsednika, članov in namestnikov se objavijo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.   Člani spravnega organa prejmejo plačilo glede na čas, ki se zahteva za opravljanje določene naloge. Stroški se nadomestijo v skladu s pravili, ki veljajo za osebje Komisije.

4.   Po izteku mandata ostanejo predsednik in člani na svojem položaju do zamenjave ali podaljšanja mandata.

5.   Komisija lahko po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada razreši člane, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zahtevanih za opravljanje dolžnosti v spravnem organu, ali ki iz kakršnega koli razloga niso na voljo za nedoločen čas.

V navedenem primeru zadevnega člana za preostanek mandatne dobe nadomesti namestnik, o čemer se obvesti Odbor za kmetijska sklada.

Če je predsednik razrešen, Komisija po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada imenuje člana, ki opravlja dolžnosti predsednika za preostali mandat, za katerega je bil ta imenovan.

Člen 41

Neodvisnost spravnega organa

1.   Člani spravnega organa opravljajo svoje dolžnosti neodvisno, pri čemer ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil Komisije ali kakršne koli vlade ali organa.

Člani, ki so bili v prejšnjem mandatu osebno vpleteni v obravnavano zadevo, ne sodelujejo pri delu spravnega organa ali podpišejo poročila.

2.   Brez poseganja v člen 287 Pogodbe člani ne razkrijejo nobenih informacij, ki so jih pridobili pri svojem delu za spravni organ. Take informacije so zaupne in zanje velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 42

Ureditev dela

1.   Spravni organ se sestaja na sedežu Komisije. Predsednik pripravi in organizira delo. V odsotnosti predsednika in brez poseganja v člen 40(5), prvi pododstavek, predsedovanje prevzame najstarejši član.

Komisija zagotovi sekretariat spravnega organa.

2.   Brez poseganja v člen 41(1), drugi pododstavek, se poročila sprejemajo z absolutno večino prisotnih članov, pri čemer so za sklepčnost na obravnavah potrebni vsaj trije člani.

Poročila podpišejo predsednik in člani, ki so sodelovali na obravnavah. Sopodpiše jih sekretariat.

Člen 43

Spravni postopek

1.   Država članica lahko v 30 delovnih dneh po prejemu uradnega sporočila Komisije iz člena 37(3), tretji pododstavek, zadevo predloži spravnemu organu, in sicer tako, da sekretariatu spravnega organa pošlje obrazložen zahtevek za spravo.

2.   Odbor za kmetijska sklada državam članicam uradno sporoči postopek, ki ga je treba upoštevati, in naslov sekretariata .

3.   Zahtevek za spravo se dopusti le, če znesek, ki je predviden za izključitev iz financiranja Unije v skladu s sporočilom Komisije:

(a)

presega 1 milijon EUR

ali

(b)

pomeni vsaj 25 % vseh letnih odhodkov države članice po zadevnih proračunskih postavkah.

Če je država članica v predhodnih pogovorih trdila in dokazala, da gre za načelno zadevo v zvezi z uporabo predpisov Unije, lahko predsednik spravnega odbora prav tako odloči, da je zahtevek za spravo sprejemljiv. Vendar tak zahtevek ni sprejemljiv, če se nanaša izključno na pravno razlago.

4.   Spravni organ opravi preiskave čim bolj neformalno in čim hitreje ter se pri tem opira izključno na dokaze, ki so Komisiji na razpolago, ko so formalne ugotovitve sporočene v skladu s členom 37(3), tretji pododstavek, ter Komisiji in zadevnim nacionalnim organom omogoči pošteno zaslišanje.

Če pa država članica meni, da bi morala v svojem zahtevku za spravo predložiti informacije, ki Komisiji še niso bile sporočene, lahko spravni organ povabi Komisijo, naj te nove informacije oceni, samo če so izpolnjeni pogoji iz člena 37(6). Informacije se Komisiji sporočijo najpozneje dva meseca po posredovanju poročila iz člena (39), točka (c).

5.   Če spravnemu organu v štirih mesecih po tem, ko mu je bila zadeva predložena, ne uspe uskladiti stališč Komisije in države članice, se šteje, da sprava ni uspela.

6.   V poročilu iz člena 39, točka (c), se navedejo razlogi, zakaj stališč ni bilo mogoče uskladiti. Navede se, ali je bil med postopkom dosežen kakršen koli delni sporazum in ali je spravni organ povabil Komisijo, naj oceni nove informacije v skladu z odstavkom 4, drugi pododstavek.

7.   Poročilo se pošlje:

(a)

zadevni državi članici,

(b)

Komisiji v proučitev pred sporočitvijo sklepov državi članici,

(c)

drugim državam članicam v okviru Odbora za kmetijska sklada.

8.   Kadar roki iz odstavka 1, odstavka 4, drugi pododstavek, in odstavka 5 popolnoma ali deloma vključujejo mesec avgust, se v navedenem mesecu začasno prekinejo.

POGLAVJE IV

Pregledi

Oddelek 1

Splošna pravila

Člen 44

Informacije, ki jih je treba zbrati za identifikacijo upravičencev

1.   Države članice zagotovijo, da upravičenci v vlogah za pomoč in zahtevkih za izplačilo zagotovijo informacije, ki so potrebne za njihovo identifikacijo, po potrebi tudi za identifikacijo skupine, kot je opredeljeno v členu 2(11) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (24), v kateri sodelujejo od datuma, ki ga določi država članica. Te informacije zajemajo vsaj:

(a)

naziv subjekta,

(b)

identifikacijsko številko za DDV ali davčno identifikacijsko številko,

(c)

ime matične družbe in identifikacijsko številko za DDV ali davčno identifikacijsko številko,

(d)

končno obvladujoče podjetje in identifikacijsko številko za DDV ali davčno identifikacijsko številko,

(e)

odvisna podjetja in identifikacijske številke za DDV ali davčne identifikacijske številke.

Informacije iz prvega pododstavka se lahko uporabijo pri pripravi vzorca za preglede iz člena 60(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116. Informacije se lahko zlasti uporabijo za izvajanje pregledov v zvezi z izogibanjem iz člena 62 navedene uredbe.

2.   Država članica naknadno objavi informacije o identifikaciji skupin iz odstavka 1, prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), v skladu s členom 98 Uredbe (EU) 2021/2116.

Člen 45

Zahteve za orodje za podatkovno rudarjenje

1.   Za prostovoljno uporabo orodja za podatkovno rudarjenje iz člena 59(2) Uredbe (EU) 2021/2116, ki ga Komisija da na razpolago za preglede iz člena 60 navedene uredbe, države članice zagotovijo, da:

(a)

se sistemi upravljanja in kontrole, vključno z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom iz člena 65(1) Uredbe (EU) 2021/2116, lahko elektronsko povežejo s tem orodjem, in da bi bili upravno breme in ročni posegi čim manjši, da je izmenjava podatkov samodejna in v strojno berljivi obliki;

(b)

se lahko informacije in pregledi, ki se izvajajo z orodjem za podatkovno rudarjenje, samodejno pošljejo nazaj v sisteme upravljanja in kontrole ter se lahko v njih evidentirajo in shranijo.

2.   Kadar se država članica pri pripravi vzorca za preglede iz člena 60(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 odloči uporabiti informacije, zbrane na podlagi člena 44 te uredbe, se informacije lahko preverijo z orodjem za podatkovno rudarjenje.

Oddelek 2

Pregled transakcij

Člen 46

Pregled s strani držav članic

1.   Sistematični pregled trgovinskih dokumentov podjetij iz člena 77(1) Uredbe (EU) 2021/2116 se za vsako obdobje pregledov iz odstavka 4 tega člena uporablja za število podjetij, ki ne sme biti manjše od polovice podjetij, katerih prejemki ali izplačila ali njihova vsota v okviru sistema financiranja iz EKJS so v finančnem letu EKJS pred začetkom zadevnega obdobja pregledov presegli 150 000 EUR.

2.   Države članice v zvezi z vsakim obdobjem pregledov brez poseganja v svoje obveznosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) 2021/2116 izberejo podjetja, ki se pregledajo na podlagi analize tveganja za vse ukrepe, pri katerih je to praktično izvedljivo. Države članice obvestijo Komisijo o analizi tveganja v okviru kontrolnega načrta iz člena 80(1) navedene uredbe.

3.   Pri ukrepih, za katere država članica meni, da uporaba analize tveganja ni izvedljiva, se obvezno opravi pregled podjetij, ki prejemajo plačila, ki v okviru sistema financiranja iz EKJS presegajo 350 000 EUR in pri katerih ni bil opravljen pregled v skladu s to uredbo in naslovom IV, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2116 v nobenem od dveh predhodnih obdobij pregledov.

4.   Obdobje pregledov poteka od 1. julija do 30. junija naslednje leto.

Člen 47

Medsebojna pomoč

Države članice pošljejo zahtevo za medsebojno pomoč iz člena 79 Uredbe (EU) 2021/2116 vsaki državi članici, v kateri ima podjetje iz navedenega člena sedež. Ta zahteva vsebuje vse podatke, ki so potrebni, da namembna država članica lahko identificira podjetja in izvaja svoje obveznosti pregleda. Namembna država članica je zadolžena za pregled takih podjetij v skladu s členom 77 navedene uredbe.

Člen 48

Letni kontrolni načrti in poročila

1.   Kontrolni načrt pregledov in poročilo iz člena 80 Uredbe (EU) 2021/2116 se pripravi v skladu z vzorčnim obrazcem iz prilog VI in VII k tej uredbi.

2.   Informacije, ki se predložijo na podlagi tega člena, se sporočijo v elektronski obliki.

3.   Komisija letno obvesti države članice o rezultatih pregledov.

POGLAVJE V

Varščine

Oddelek 1

Področje uporabe, informacijska tehnologija, višja sila

Člen 49

Področje uporabe

To poglavje se uporablja v vseh primerih, ko je v kmetijski zakonodaji določena varščina, ne glede na to, ali se uporablja izraz „varščina“.

To poglavje se ne uporablja za varščine, položene za zagotovitev plačila uvoznih in izvoznih dajatev iz Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25).

Člen 50

E-uprava

Sporočila, dokumenti in varščine se lahko pripravijo, obdelujejo in upravljajo s sistemi informacijske tehnologije, če se ustrezni sistemi upravljajo v okviru uradno odobrenih protokolov glede kakovosti in varnosti, ki ustrezajo tem sistemom.

Če pristojni organi ne morejo dostopati do dokumentov, potrebnih za preverjanje, zaradi razlik v informacijskih sistemih, se ti dokumenti natisnejo in njihovo pristnost overi organ, pristojen za upravljanje teh informacijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: organ izdajatelj), ali organ, pristojen za overjanje dokumentov kot pristnih izvodov.

Tako natisnjeni dokumenti se lahko nadomestijo z elektronskim sporočilom med organom izdajateljem in upravičencem ali pristojnim organom, če ga organ izdajatelj posreduje v okviru uradno odobrenega certifikacijskega protokola, ki zagotavlja pristnost sporočila.

Člen 51

Roki v primeru višje sile

1.   Ta člen se uporablja, kadar se nanj sklicuje zadevna uredba.

2.   Zahteva za priznavanje višje sile ni sprejemljiva, če jo pristojni organ prejme več kot 30 koledarskih dni po datumu, ko je pristojni organ obvestil izvajalca o ugotovitvi neizpolnjevanja zadevne obveznosti v smislu člena 24(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/127 po izteku roka za izpolnitev zadevne obveznosti iz člena 24(3) navedene uredbe ali po izteku roka za predložitev dokazila o izpolnjevanju zadevne obveznosti iz člena 24(4) navedene uredbe.

3.   Izvajalci pristojnemu organu zagotovijo dokazilo o okoliščinah, za katere menijo, da so višja sila, v 181 koledarskih dneh po izteku roka, v katerem je bilo treba obveznost izpolniti v celoti. Izvajalcem se lahko odobri več časa, če v navedenem roku ne morejo zagotoviti dokazil, čeprav so ravnali z vso potrebno skrbnostjo.

4.   Države članice obvestijo Komisijo o primerih višje sile, ki so jih priznale, pri čemer posredujejo zadevne informacije o vsakem primeru.

Oddelek 2

Oblika varščin

Člen 52

Oblika

1.   Varščina se lahko da:

(a)

kot gotovinski polog iz člena 20(2) in (3) Delegirane uredbe (EU) 2022/127 in/ali

(b)

z zagotovitvijo garanta v skladu s členom 22 Delegirane uredbe (EU) 2022/127

2.   Pristojni organ presoja o tem, ali bo varščina dana:

(a)

z zastavo gotovinskih pologov v banki,

(b)

z zastavo priznanih terjatev do javnega organa ali javnih sredstev, ki so zapadle in so plačljive in do katerih nima nobena druga terjatev prednosti, in/ali

(c)

z zastavo zavarovanj, ki so unovčljiva v državi članici pod pogojem, da jih je ta država članica izdala ali jamči zanje.

3.   Pristojni organ lahko določi dodatne pogoje za sprejem varščin iz odstavka 2.

Člen 53

Unovčljivo zavarovanje

1.   Zavarovanje, zastavljeno v skladu s členom 52(2), točka (c), ima takrat, ko je varščina dana, prodajno vrednost, ki je enaka najmanj 115 % zahtevane vrednosti varščine.

2.   Pristojni organ lahko sprejme varščino iz člena 52(2), točka (c), samo, če se stran, ki jo daje, pisno zaveže, da ponudi dodatno varščino ali da nadomesti prvotno varščino, če bi bila prodajna vrednost zadevne varščine tri mesece nižja od 105 % zahtevane vrednosti varščine. Takšna pisna zaveza ni potrebna, če to že določa nacionalna zakonodaja. Pristojni organ redno pregleduje vrednost take varščine.

3.   Prodajno vrednost varščine iz člena 52(2), točka (c), oceni pristojni organ in pri tem upošteva stroške prodaje.

4.   Prodajna vrednost varščin se oceni na podlagi zadnje razpoložljive kotacije.

5.   Stran, ki daje varščino, na zahtevo pristojnega organa priskrbi dokazilo o prodajni vrednosti.

Člen 54

Nadomestitev in dodelitev

1.   Kakršna koli oblika varščine se lahko nadomesti z drugo.

Vendar je v naslednjih primerih potreben dogovor s pristojnim organom:

(a)

kadar je bila prvotna varščina zasežena, vendar še ni bila unovčena, ali

(b)

kadar je nadomestna varščina vrste, navedene v členu 52(2).

2.   Globalna varščina se lahko nadomesti z drugo globalno varščino pod pogojem, da nova globalna varščina krije vsaj tisti del prvotne globalne varščine, ki je bila prenesena ob nadomestitvi zaradi izpolnitve ene ali več še neizpolnjenih obveznosti.

3.   Takoj ko se del globalne varščine dodeli določeni obveznosti, se evidentira preostanek globalne varščine.

Oddelek 3

Sprostitev in zaseg

Člen 55

Delna sprostitev

Kadar posebni predpisi Unije ne navajajo najmanjše količine, lahko pristojni organ sam omeji število delnih sprostitev katere koli varščine in določi najmanjši znesek za takšno sprostitev.

Pred sprostitvijo celotne ali dela varščine lahko pristojni organ zahteva, da se predloži pisna zahteva za sprostitev.

Če varščina krije več kot 100 % zahtevanega zavarovanega zneska, se tisti del varščine, ki presega 100 %, sprosti, ko je preostali del zavarovanega zneska dokončno sproščen ali zasežen.

Člen 56

Zaseg

1.   Kadar pristojni organ izve za okoliščine, ki vodijo do celotnega ali delnega zasega varščine, nemudoma od strani, ki mora izpolniti obveznost, zahteva plačilo zapadlega zneska in ji odobri največ 30 dni od dneva prejema zahtevka za plačilo.

Če plačilo ob koncu tega obdobja ni opravljeno, pristojni organ:

(a)

nemudoma obračuna varščino vrste, opredeljene v členu 52(1), točka (a), v dobro ustreznega računa;

(b)

nemudoma od garanta iz člena 52(1), točka (b), zahteva plačilo in mu odobri največ 30 dni od dneva prejema zahtevka za plačilo;

(c)

nemudoma sprejme ukrepe za:

(i)

zamenjavo varščin iz člena 52(2), točki (b) in (c), v denarna sredstva, ki zadostujejo za plačilo zapadlega zneska;

(ii)

obračun zastavljenih gotovinskih pologov iz člena 52(2), točka (a), v dobro svojega računa.

Pristojni organ lahko nemudoma obračuna vsakršno varščino vrste, opredeljene v členu 52(1), točka (a), v dobro ustreznega računa, ne da bi zadevno osebo prej pozval, naj izvede plačilo.

2.   Brez poseganja v odstavek 1:

(a)

če je sprejeta odločitev o zasegu varščine, vendar je po pritožbi pozneje odložena v skladu z nacionalno zakonodajo, zadevna stran plača obresti na dejansko zasežen znesek za obdobje, ki se začne 30 dni po prejemu zahtevka za plačilo iz odstavka 1 in se konča na dan pred plačilom dejansko zaseženega zneska;

(b)

če se na podlagi sklepa postopka pritožbe od zadevne strani zahteva, da v 30 dneh plača zapadli znesek, lahko država članica za izračun obresti šteje za dan plačila 20. dan od datuma takšnega zahtevka;

(c)

se uporabljena obrestna mera izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar v nobenem primeru ni nižja od obrestne mere, ki se uporablja pri terjatvah zneskov na nacionalni ravni;

(d)

plačilne agencije odštejejo plačane obresti od odhodkov EKJS ali EKSRP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116;

(e)

države članice lahko v rednih časovnih presledkih zahtevajo povečanje varščine glede na pripadajoče obresti.

3.   Če je bila varščina zasežena in znesek že pisan v dobro skladov ter je treba na podlagi sklepa postopka pritožbe v celoti ali delno povrniti zaseženi znesek, vključno z obrestmi po obrestni meri v skladu z nacionalno zakonodajo, plačata znesek, ki ga je treba vrniti, sklada, razen če se povračilo varščine zahteva zaradi malomarnosti ali resne napake upravnih organov ali drugih organov države članice.

Oddelek 4

Informacije

Člen 57

Podatki o zasegu varščin, vrstah varščin in garantih

1.   Države članice hranijo Komisiji na razpolago za vsako leto podatke o skupnem številu in skupnem znesku zaseženih varščin, ne glede na to, katera faza postopka iz člena 56 je bila dosežena, pri čemer ločeno navedejo število in znesek, ki se knjiži v dobro nacionalnih proračunov, ter število in znesek, ki se knjiži v dobro proračuna Unije. Podatki se hranijo za vse zasežene varščine, katerih višina presega 1 000 EUR, in vse določbe Unije, ki zahtevajo polog varščine. Podatki vključujejo zneske, ki jih je zainteresirana stran plačala neposredno, in zneske, ki so bili izterjani z unovčenjem varščine.

2.   Države članice vodijo seznam, ki je na razpolago Komisiji in vključuje:

(a)

vrste ustanov, ki so pooblaščene, da nastopajo kot garanti, in v zvezi s tem veljavne zahteve;

(b)

vrste varščin, sprejete skladno s členom 52(2), in v zvezi s tem veljavne zahteve.

POGLAVJE VI

Preglednost

Člen 58

Oblika in način predstavitve

1.   Informacije iz člena 98 Uredbe (EU) 2021/2116 v povezavi s členom 49(3), prvi pododstavek, točke (a), (b), (d) in (f) do (l), Uredbe (EU) 2021/1060 se objavijo v odprtih, strojno berljivih oblikah, kot sta CSV ali SLXS, in vsebujejo informacije, določene v Prilogi VIII k tej uredbi, med drugim kodo operacije, kot je opisano v Prilogi IX k tej uredbi.

2.   Države članice se lahko odločijo, da ne objavijo informacij iz člena 49(3), prvi pododstavek, točki (f) in (g), Uredbe (EU) 2021/1060 v zvezi z vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/2115, vrstami intervencij za razvoj podeželja iz člena 69, točki (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2115 in ukrepi iz uredb (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013.

3.   Informacije so dostopne s spletnim orodjem za iskanje, ki uporabniku omogoča iskanje upravičencev po imenu, skupini upravičencev, občini, prejetih zneskih ali operaciji ali po njihovi kombinaciji ter pridobitev ustreznih informacij v obliki enotnega niza podatkov.

4.   Informacije se zagotovijo v uradnem jeziku ali jezikih države članice, in/ali v enem od treh delovnih jezikov Komisije.

5.   Informacije iz odstavka 1 se navedejo v eurih. Država članica, ki ni sprejela eura, navede zneske tako v eurih kot v svoji nacionalni valuti, pri čemer uporabi dve ločeni preglednici v odprtih, strojno berljivih oblikah.

6.   Za nacionalne valute se uporablja menjalni tečaj, določen v členu 12 Delegirane uredbe (EU) 2022/127

7.   Informacije iz člena 98(2) Uredbe (EU) 2021/2116 v povezavi s členom 49(3), prvi pododstavek, točka (e), Uredbe (EU) 2021/1060 se objavijo v ločenem dokumentu, ki vključuje najmanj informacije, vsebovane v Prilogi IX k tej uredbi.

Člen 59

Objava upravičencev v primeru majhnih zneskov

1.   Kadar je znesek pomoči, ki ga je upravičenec prejel v enem letu, vreden 1 250 EUR ali manj, se upravičenec identificira s kodo. Države članice določijo obliko navedene kode.

2.   Če bi informacije o upravičencih iz odstavka 1 zaradi omejenega števila upravičencev, ki prebivajo ali so registrirani v zadevni občini, omogočale razkritje identitete upravičenca, ki je fizična oseba, zadevna država članica kot informacijo za namen člena 49(3), prvi pododstavek, točka (l), Uredbe (EU) 2021/1060 objavi naslednjo večjo upravno enoto, katere del je zadevna občina.

Člen 60

Datum objave

Informacije, navedene v tem poglavju, se objavijo vsako leto najpozneje do 31. maja za predhodno finančno leto.

Člen 61

Podatki o upravičencih

Podatki o upravičencih iz člena 98 Uredbe (EU) 2021/2116 se posredujejo z njihovo vključitvijo v obrazce za vloge za prejem podpore iz EKJS ali EKSRP ali takrat, ko so podatki zbrani.

Člen 62

Sodelovanje med Komisijo in državami članicami

1.   Komisija v okviru svojega osrednjega spletnega naslova vzpostavi in vzdržuje spletišče Unije, ki vsebuje povezave do spletišč držav članic iz člena 98(4) Uredbe (EU) 2021/2116. Komisija zagotovi posodobljene spletne povezave v skladu z informacijami, ki jih pošljejo države članice.

2.   Države članice zagotovijo Komisiji spletne naslove svojih spletišč takoj, ko so ta vzpostavljena, prav tako sporočijo vse naknadne spremembe spletišč, ki vplivajo na njihovo dostopnost s spletišča Unije.

3.   Države članice imenujejo organ, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje spletišča. Vsaka država članica obvesti Komisijo o imenu in naslovu tega organa.

POGLAVJE VII

Podatki za uradno obveščanje STO o domači podpori

Člen 63

Podatki in prenos

1.   Na isti datum, ko države članice Komisiji predložijo letne obračune, posredujejo tudi podatke o zneskih, plačanih iz nacionalnih virov za vse odhodke v zvezi s skladoma, kot je navedeno v členu 32(1), točki (b) in (c).

2.   Podatki, ki se zahtevajo na podlagi odstavka 1, imajo enako sestavo kot podatki, ki jih je treba predložiti na podlagi člena 32(1), točki (b) in (c). Ti podatki se predložijo na podlagi predloge, ki jo Komisija da državam članicam na razpolago prek informacijskih sistemov.

POGLAVJE VIII

Končne določbe

Člen 64

Razveljavitev

Izvedbena uredba (EU) št. 908/2014 se razveljavi s 1. januarjem 2023.

Vendar:

(a)

členi 21 do 24 in členi 27 do 34 navedene uredbe se še naprej uporabljajo v zvezi z EKSRP glede odhodkov, ki jih imajo upravičenci, in plačil, ki jih izvede plačilna agencija, v okviru izvajanja programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013, v zvezi z EKJS pa glede operativnih programov, odobrenih v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013;

(b)

člen 59 navedene uredbe se še naprej uporablja za plačila za finančna leta 2021, 2022 in 2023;

(c)

prilogi II in III k navedeni uredbi se še naprej uporabljata za namene člena 32, točki (f) in (g), te uredbe.

Člen 65

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2023.

Vendar:

(a)

členi 9, 10 in 11 se za nastale odhodke in namenske prejemke, ki so jih prejele države članice, uporabljajo od 16. oktobra 2022;

(b)

člen 22(1), drugi pododstavek, točka (e), se uporablja za namenske prejemke, izterjane od 1. januarja 2026 za programe razvoja podeželja, ki jih je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(c)

poglavje VI se uporablja za plačila, izvedena od finančnega leta 2024 naprej.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. decembra 2021

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)  UL L 435, 6.12.2021, str. 187.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(3)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/127 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o plačilnih agencijah in drugih organih, finančnem upravljanju, potrditvi obračunov, varščinah in uporabi eura (Glej stran 131 tega Uradnega lista).

(5)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(6)  Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(7)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(8)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(9)  Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

(10)  Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

(11)  UL L 336, 23.12.1994, str. 22.

(12)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(13)  Uredba (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L 317, 4.11.2014, str. 56).

(14)  Delegirana uredba Komisije (EU) št. 906/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z odhodki za javno intervencijo (UL L 255, 28.8.2014, str. 1).

(15)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1240 z dne 18. maja 2016 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede javne intervencije in pomoči za zasebno skladiščenje (UL L 206, 30.7.2016, str. 71).

(16)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(17)  Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).

(18)  Uredba (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L 435, 6.12.2021, str. 262).

(19)  Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

(20)  Uredba Komisije (ES) št. 27/2004 z dne 5. januarja 2004 o prehodnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 glede financiranja Jamstvenega oddelka EKUJS ukrepov za razvoj podeželja v Češki, Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem (UL L 5, 9.1.2004, str. 36).

(21)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(22)  Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

(23)  Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).

(24)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(25)  Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).


PRILOGA I

Izjava o upravljanju – plačilna agencija iz člena 4

Spodaj podpisani/-a …, direktor/-ica plačilne agencije …, predlagam računovodske obračune za navedeno plačilno agencijo za finančno leto od 16. oktobra xxxx do 15. oktobra xxxx + 1.

Po lastni presoji in informacijah, ki so mi na voljo in ki med drugim vključujejo tudi rezultate dela službe za notranjo revizijo, izjavljam, da:

predloženi obračuni po moji najboljši vednosti dajejo pravilen, popoln in točen pregled odhodkov in prihodkov za zgoraj navedeno finančno leto; so bili zlasti vsi dolgovi, predplačila, jamstva in zaloge, s katerimi sem seznanjen, evidentirani v obračunih, vsi prihodki, zbrani v zvezi z EKJS in EKSRP, pa so bili pravilno knjiženi v dobro ustreznih skladov;

sem vzpostavil/-a sistem, ki daje zadostna zagotovila:

(i)

da so plačila zakonita in pravilna glede na ukrepe iz uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013 in (EU) št. 1144/2014;

(ii)

da sistemi upravljanja iz člena 9(3), prvi pododstavek, točka (d)(ii), Uredbe (EU) 2021/2116 ustrezno delujejo in zagotavljajo, da so odhodki nastali v skladu s členom 37 navedene uredbe;

(iii)

o kakovosti in zanesljivosti sistema poročanja in podatkov o kazalnikih v zvezi z vrstami intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115 ter da odhodki ustrezajo sporočenemu ustreznemu učinku in da so bili izvršeni v skladu z veljavnimi sistemi upravljanja.

Odhodki, vneseni v obračune, so bili uporabljeni za predvidene namene, kot je določeno v Uredbi (EU) 2021/2116.

Poleg tega potrjujem, da se izvajajo učinkoviti in sorazmerni ukrepi proti goljufijam v skladu s členom 59 Uredbe (EU) 2021/2116 ter da se upoštevajo ugotovljena tveganja.

Vendar za to zagotovilo veljajo naslednji pridržki:

Nazadnje potrjujem, da nisem seznanjen/-a z nobenimi nerazkritimi podatki, ki bi lahko škodili finančnim interesom Unije.

Podpis


PRILOGA II

Izjava o upravljanju – usklajevalni organ iz člena 4

Spodaj podpisani/-a …, direktor/-ica usklajevalnega organa …, predlagam letno poročilo o smotrnosti za ……… (država članica) za finančno leto od 16. oktobra xxxx do 15. oktobra xxxx + 1.

Po lastni presoji in informacijah, ki so mi na voljo in ki med drugim vključujejo tudi rezultate dela usklajevalnega organa, izjavljam, da:

je bilo letno poročilo o smotrnosti iz člena 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116 in člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115 pripravljeno v skladu z akreditiranim postopkom in sistemi, ki veljajo pri usklajevalnem organu, ter osnovano na potrjenih podatkih plačilnih agencij (… seznam) v ……… (država članica).

Vendar za to zagotovilo veljajo naslednji pridržki:

Nazadnje potrjujem, da nisem seznanjen/-a z nobenimi nerazkritimi podatki, ki bi lahko škodili finančnim interesom Unije.

Podpis


PRILOGA III

Elementi za revizijsko sled za finančne instrumente iz člena 7(6)

1.   

Dokumentacija o vzpostavitvi finančnega instrumenta, na primer sporazumi o finančnih sredstvih itd.;

2.   

dokumentacija, iz katere so razvidni zneski prispevkov v finančni instrument v okviru strateškega načrta SKP po posamezni vrsti intervencije, upravičeni odhodki v okviru strateškega načrta SKP ter obresti in drugi dobički, ki se ustvarijo s podporo iz sklada EKSRP, in ponovna uporaba sredstev, ki se lahko pripišejo skladu EKSRP, v skladu s členoma 60 in 62 Uredbe (EU) 2021/1060;

3.   

dokumentacija o načinu delovanja finančnega instrumenta, vključno v zvezi s spremljanjem, poročanjem in kontrolo;

4.   

dokumentacija v zvezi z izstopi prispevkov strateškega načrta SKP in likvidacijo finančnega instrumenta;

5.   

dokumentacija v zvezi s stroški upravljanja in provizijami za upravljanje;

6.   

obrazci vlog ali enakovredni dokumenti, ki jih skupaj z dokazili predložijo končni prejemniki, vključno s poslovnimi načrti in po potrebi prejšnjimi letnimi obračuni;

7.   

kontrolni seznami in poročila organov, ki izvajajo finančni instrument;

8.   

izjave, predložene v zvezi s pomočjo de minimis, če je to ustrezno;

9.   

podpisani sporazumi v zvezi s podporo, ki se zagotavlja prek finančnega instrumenta, vključno z lastniškim kapitalom, posojili, jamstvi ali drugimi oblikami naložb v korist končnih prejemnikov;

10.   

dokazila o namenski porabi podpore, zagotovljene prek finančnega instrumenta;

11.   

evidenca o gibanjih kapitala med plačilno agencijo in finančnim instrumentom ter v okviru finančnega instrumenta na vseh ravneh do končnih prejemnikov, in pri jamstvih dokazilo, da so bila posojila izplačana;

12.   

ločene evidence ali računovodske kode za plačane prispevke iz strateškega načrta SKP ali jamstva, ki se s finančnim instrumentom odobrijo v korist končnega prejemnika.


PRILOGA IV

Predloga za letno revizijsko poročilo o finančnih instrumentih iz člena 7(7)

1.   Uvod

1.1

Navedba zunanjega revizijskega podjetja, ki je sodelovalo pri pripravi poročila.

1.2

Referenčno obdobje (od 16. oktobra leta N – 1 do 15. oktobra leta N).

1.3

Navedba finančnih instrumentov/pooblastil in strateških načrtov SKP, zajetih v revizijsko poročilo. Navedba sporazuma o finančnih sredstvih, na katerega se nanaša poročilo (v nadaljnjem besedilu: sporazum o finančnih sredstvih).

2.   Revizija sistemov notranjega nadzora, ki jih uporabljajo EIB/EIS ali druge mednarodne finančne institucije

Rezultati zunanje revizije sistema notranjega nadzora EIB ali drugih mednarodnih finančnih institucij, v katerih je udeležena država članica, pri kateri se ocenjujeta vzpostavitev in učinkovitost tega sistema notranjega nadzora ter ki zajema naslednje elemente:

2.1

postopek potrditve pooblastila;

2.2

postopek ocene in izbire finančnih posrednikov: uradno oceno in oceno kakovosti;

2.3

postopek odobritve transakcij s finančnimi posredniki in podpis ustreznih sporazumov o finančnih sredstvih;

2.4

postopke za spremljanje finančnih posrednikov v zvezi s/z:

2.4.1

poročanjem finančnih posrednikov,

2.4.2

vodenjem evidenc,

2.4.3

plačili končnim prejemnikom,

2.4.4

upravičenostjo končnih prejemnikov do podpore,

2.4.5

provizijami za upravljanje in stroški, ki jih zaračunavajo finančni posredniki,

2.4.6

zahtevami glede prepoznavnosti, preglednosti in obveščanja,

2.4.7

izvajanjem državne pomoči in zahtevami glede kumulacije pomoči s strani finančnih posrednikov,

2.4.8

različno obravnavo vlagateljev, če je to potrebno,

2.4.9

skladnostjo s pravom Unije v zvezi s pranjem denarja, financiranjem terorizma, izogibanjem davkom, davčno utajo ali davčno zatajitvijo;

2.5

sisteme za obdelavo plačil, prejetih od plačilne agencije;

2.6

sisteme za izračun in plačilo zneskov, povezanih s stroški upravljanja in provizijami za upravljanje;

2.7

sisteme za obdelavo plačil finančnim posrednikom;

2.8

sisteme za obdelavo obresti in drugih dobičkov, ustvarjenih iz podpore iz strateških načrtov SKP finančnim instrumentom;

2.9

v primeru letnega revizijskega poročila, ki zadeva zadnje obračunsko leto, se poleg informacij iz točk 2.1 do 2.8 dodajo informacije o naslednjih elementih:

2.9.1

uporabi različne obravnave vlagateljev,

2.9.2

doseženem množiteljskem razmerju v primerjavi z množiteljskim razmerjem, dogovorjenim v sporazumih o jamstvu za finančne instrumente, ki nudijo jamstva,

2.9.3

uporabi obresti in drugih dobičkov, ki jih je mogoče pripisati podpori iz strateškega načrta SKP za finančne instrumente, v skladu s členom 60 Uredbe (EU) 2021/1060,

2.9.4

uporabi virov, vrnjenih finančnim instrumentom, ki se lahko pripišejo podpori iz EKSRP, do konca obdobja upravičenosti in ureditvah, vzpostavljenih za uporabo teh virov po koncu obdobja upravičenosti v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2021/1060.

V primeru zgornjih točk 2.1, 2.2 in 2.3 je treba po predložitvi prvega letnega revizijskega poročila zagotoviti le informacije o posodobitvah ali spremembah vzpostavljenih postopkov ali ureditev.

3.   Revizijske ugotovitve

3.1

Ugotovitev, ali lahko zunanje revizijsko podjetje v skladu z veljavnimi pravili zagotovi razumno zagotovilo o vzpostavitvi in učinkovitosti sistema notranjega nadzora, ki ga imajo EIB ali druge mednarodne finančne institucije, v katerih je udeležena država članica, po elementih iz oddelka 2.

3.2

Ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz opravljenega revizijskega dela.

Točki 3.1 in 3.2 temeljita na rezultatih revizijskega dela iz oddelka 2 in po potrebi upoštevata rezultate drugega nacionalnega revizijskega dela ali revizijskega dela Unije, opravljenega v zvezi z istim organom, ki izvaja finančne instrumente, in/ali z istim pooblastilom za finančne instrumente.


PRILOGA V

Vzorčna preglednica iz člena 32(1), točka (f), v zvezi z nepravilnostmi

Informacije iz člena 32(1), točka (f), se za vsako plačilno agencijo navedejo v naslednji preglednici:

a

b

c

d

e

f

g

h

i

j

Plačilna agencija

Sklad

Denarna enota

Stanje 15. oktobra leta N – 1

Skupaj „novi primeri“ (finančno leto N)

Skupaj „popravki“ (finančno leto N)

Skupaj „obresti“ (finančno leto N)

Skupaj „izterjave“ (finančno leto N)

Skupaj „neizterljivi zneski“ (leto N)

Znesek, za katerega izterjava še poteka (stanje 15. oktobra leta N)


PRILOGA VI

Kontrolni načrt pregledov iz člena 80(1) Uredbe (EU) 2021/2116 in člena 48 te uredbe

PREDLAGANI KONTROLNI NAČRT ZA OBDOBJE PREGLEDOV …

Del 1   Postopki in analiza tveganja

1.1   Postopek za izbor

Opiše se postopek, ki se uporabi za izbor podjetij, ki se pregledajo.

Nadalje je treba jasno navesti, ali se uporabi analiza tveganja in ali jo dopolnjuje naključni in/ali ročni izbor.

Poleg tega je treba pojasniti, kako so v izboru podjetij zajeti različni sektorji/ukrepi in regije.

1.2   Dejavniki tveganja, vrednosti tveganja in ponderiranje, ki se uporabijo

Kadar se uporabi analiza tveganja, se predložijo informacije o vseh dejavnikih tveganja, ki se upoštevajo, in poznejše morebitne vrednosti, ki se pripišejo navedenim dejavnikom tveganja. Navedene informacije se predložijo v preglednicah, ki so navedene v nadaljevanju.

Kadar je to primerno, se predloži opis postopka, ki se uporabi pri ponderiranju dejavnikov tveganja.

Dejavniki tveganja in vrednosti tveganja, ki se uporabijo pri vseh sektorjih/ukrepih v zvezi z analizo tveganja

Ponderiranje dejavnikov tveganja

Dejavniki tveganja

Vrednosti tveganja

Opis

Vrednosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Posebni dejavniki tveganja in vrednosti tveganja, ki se uporabijo pri … (sektor/ukrep)

Ponderiranje dejavnikov tveganja

Dejavniki tveganja

Vrednosti tveganja

Opis

Vrednosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Kadar je ustrezno, se dodajo polja za dejavnike tveganja in vrednosti tveganja za sektor/ukrepe.

1.3   Rezultati izbirnega postopka

Navedejo se informacije o tem, kako so rezultati analize tveganja in sprejeti postopki vodili v izbor podjetij za končni kontrolni načrt pregledov.

Jasno se navedejo sektorji/ukrepi, ki se izključijo, in opišejo se razlogi za izključitev.

Navedejo se razlogi za izbor podjetij, pri katerih so prejemki ali plačila ali njihova vsota znašali manj kot 40 000 EUR.

Del 2   Kontrolni načrt

2.1   Pregled izbora

Izračun najmanjšega števila podjetij:

(A)

Število podjetij, pri katerih so prejemki ali plačila ali njihova vsota v finančnem letu EKJS znašali več kot 150 000  EUR …

 

(B)

Najmanjše število (1/2 od A)

 

Populacija, v kateri je bil narejen izbor:

(C)

Skupno število

 

(D)

Skupno število podjetij, pri katerih so prejemki ali plačila ali njihova vsota znašali več kot 350 000  EUR

 

(E)

Skupno število podjetij, pri katerih so prejemki ali plačila ali njihova vsota znašali 350 000  EUR ali manj, vendar ne manj kot 40 000  EUR

 

(F)

Skupno število podjetij, pri katerih so prejemki ali plačila ali njihova vsota znašali manj kot 40 000  EUR

 

Podjetja, za katera se predlaga pregled:

(G)

Skupno število

 

(H)

Skupno število, ki temelji na analizi tveganja (*)

 

(I)

Skupno število podjetij, pri katerih so prejemki ali plačila ali njihova vsota znašali več kot 350 000  EUR

 

(J)

Skupno število podjetij, pri katerih so prejemki ali plačila ali njihova vsota znašali 350 000  EUR ali manj, vendar ne manj kot 40 000  EUR

 

(K)

Skupno število podjetij, pri katerih so prejemki ali plačila ali njihova vsota znašali manj kot 40 000  EUR

 

Opomba o preglednici:

(*)

Podjetja v tej kategoriji so le podjetja, izbrana s pomočjo analize tveganja, izključena pa so podjetja, ki so bila v kontrolni načrt dodana naključno in/ali ročno, za katera se analiza tveganja ni izvedla.

2.2   Izbor podjetij, za katera se predlaga pregled

(A)

Št. proračunske postavke EKJS

(B)

Proračunski člen EKJS

(C)

Skupni odhodki po proračunskih postavkah EKJS (v EUR)

(D)

Skupni odhodki po proračunskih postavkah EKJS v zvezi s podjetji, pri katerih so bili prejemki ali plačila ali njihova vsota višji od 40 000  EUR (v EUR)

(E)

Skupni odhodki po proračunskih postavkah EKJS v zvezi s podjetji, ki so vključena v kontrolni načrt pregledov (v EUR)

(F)

Število podjetij po proračunskih postavkah EKJS, ki so vključena v kontrolni načrt pregledov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

 

 

 

Opomba o preglednici:

Po potrebi se dodajo vrstice.


PRILOGA VII

Poročilo o pregledih iz člena 80(2), točka (b), Uredbe (EU) 2021/2116 in člena 48 te uredbe

POROČILO ZA OBDOBJE PREGLEDOV …

1.   Pregled kontrol

(A)

Skupno število podjetij, ki jih je treba pregledati:

 

(B)

Skupno število pregledanih podjetij:

 

(C)

Skupno število podjetij, v katerih potekajo pregledi:

 

(D)

Skupno število podjetij, ki še niso bila pregledana:

 

2.   Pregled kontrol (na proračunski člen ali št. postavke)

(A)

Št. proračunske postavke EKJS

(B)

Proračunski člen EKJS

(C)

Skupni odhodki za podjetja, izbrana za pregled …

(v EUR) (C = E + F+ G)

Pregledana podjetja

(F)

Podjetja, v katerih potekajo pregledi – skupni odhodki za navedena podjetja

(v EUR)

(G)

Podjetja, ki niso bila pregledana – skupni odhodki za navedena podjetja

(v EUR)

(D)

Dejansko pregledani odhodki

(v EUR) (*)

(E)

Skupni odhodki za navedena podjetja

(v EUR)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

 

 

 

 

Opombe o preglednici:

(*)

To velja le za odhodke računov, ki so bili učinkovito pregledani (tistih, ki so bili izbrani za pregled in/ali navzkrižno preverjeni).

Po potrebi se dodajo vrstice.

3.   Morebitne ugotovljene nepravilnosti

(A)

Proračunski člen EKJS

(B)

Št. proračunske postavke EKJS

(C)

Referenčna številka zadevnega podjetja

(D)

Opis in narava vsake morebitne ugotovljene nepravilnosti

(E)

Število morebitnih ugotovljenih nepravilnosti

(F)

Ocenjena vrednost morebitnih nepravilnosti

(G)

Referenčne številke OLAF (priglasitvene številke IMS)

(H)

Obdobje pregleda, v katerem naj bi pregled potekal (*)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Skupaj:

 

 

 

 

 

 

 

Opombe o preglednici:

(*)

Za prejšnja obdobja pregledov se navedejo le tisti, ki jih prejšnja poročila ne vsebujejo.

Vsako podjetje z nepravilnostmi mora biti navedeno v ločeni vrstici.

Po potrebi se dodajo vrstice.

4.   Izvajanje pregledov iz prejšnjih kontrolnih načrtov pregledov

Izvajanje pregledov iz prejšnjih kontrolnih načrtov pregledov

(A)

Število podjetij

(B)

Zadevni odhodki

(C)

Dejansko pregledani odhodki v zvezi s podjetji (*)

4.1

Podjetja, za katera je bilo v prejšnjem poročilu objavljeno, da v njih potekajo pregledi (4.1 = 4.2 + 4.3)

 

 

x

4.2

Podjetja iz točke 4.1, v katerih so bili pregledi opravljeni

 

 

 

4.3

Podjetja iz točke 4.1, v katerih pregledi še potekajo

 

 

x

4.4

Podjetja, za katera je bilo v prejšnjem poročilu objavljeno, da se v njih pregledi še niso začeli (4.4 = 4.5 + 4.6 + 4.7)

 

 

x

4.5

Podjetja iz točke 4.4, v katerih so bili pregledi opravljeni

 

 

 

4.6

Podjetja iz točke 4.4, v katerih pregledi še potekajo

 

 

x

4.7

Podjetja iz točke 4.4, v katerih se pregledi še niso začeli

 

 

x

Opombe o preglednici:

(*)

To velja le za odhodke računov, ki so bili dejansko pregledani (tistih, ki so bili izbrani za pregled in/ali navzkrižno preverjeni).

5.   Medsebojna pomoč

Predloži se povzetek poslanih in prejetih prošenj za medsebojno pomoč v skladu z naslovom IV, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2116.

Informacije o poslanih prošnjah in prejetih odgovorih so vključene v preglednice, ki so navedene v nadaljevanju:

(A)

Država članica, ki ji je bila poslana prošnja

(B)

Datum prošnje

(C)

Datum odgovora in povzetek rezultatov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Opomba o preglednici:

Po potrebi se dodajo vrstice.

6.   Viri

Predloži se število osebja, izraženo v oseba/leta, dodeljenega za izvajanje pregledov, po kontrolnih organih in po potrebi regijah.

7.   Morebitne težave in predlogi za izboljšanje

Zagotovijo se informacije o vseh morebitnih težavah pri uporabi naslova IV, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2116 in ukrepih, sprejetih za njihovo reševanje, ali predlogih za ta namen.

Po potrebi se dodajo predlogi za izboljšanje uporabe naslova IV, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2116.


PRILOGA VIII

Informacije za namene preglednosti v skladu s členom 58

Naziv upravičenca/pravnega subjekta/združenja

Priimek upravičenca

Če pripada skupini, ime matične družbe in identifikacijska številka za DDV ali davčna identifikacijska številka

Občina

Koda ukrepa/vrste intervencije/sektorja v skladu s Prilogo IX

Specifični cilj (1)

Datum začetka (2)

Datum konca (3)

Znesek na operacijo v okviru EKJS

Skupni znesek iz EKJS za navedenega upravičenca

Znesek na operacijo v okviru EKSRP

Skupni znesek iz EKSRP za navedenega upravičenca

Znesek na operacijo v okviru sofinanciranja

Skupni znesek sofinanciranja za navedenega upravičenca

Skupaj znesek iz EKSRP in znesek sofinanciranja

Skupni znesek EU za navedenega upravičenca

 

 

 

 

 

 

 

 

 

50

 

70

 

40

110

120

 

 

 

 

koda A

 

 

 

20

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

koda B

 

 

 

 

 

40

 

25

 

 

 

 

 

 

 

koda C

 

 

 

30

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

koda D

 

 

 

 

 

30

 

15

 

 

 


(1)  Specifični cilj operacije mora ustrezati enemu ali več ciljev iz ustrezne zakonodaje Unije, ki ureja zadevno dejavnost v skladu s Prilogo IX. Zlasti morajo specifični cilji operacije v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115 ustrezati specifičnim ciljem iz člena 6 navedene uredbe in biti skladni z načrtom SKP države članice. Nadalje morajo specifični cilji operacije v skladu z uredbami (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1307/2013 in (EU) št. 1308/2013 ustrezati ciljem iz člena 110(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 (za dodatne napotke se lahko države članice sklicujejo na Tehnični priročnik za skupni okvir spremljanja in vrednotenja skupne kmetijske politike za obdobje 2014–2020).

(2)  Informacije o datumu začetka in datumu konca vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, intervencij za razvoj podeželja v zvezi z naravnimi ali drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje, in slabostmi, značilnimi za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, ter ukrepov iz uredb (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 niso relevantne, ker so navedeni ukrepi in vrste intervencijskih postopkov vsakoletni.

(3)  Informacije o datumu začetka in datumu konca vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, intervencij za razvoj podeželja v zvezi z naravnimi ali drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje, in slabostmi, značilnimi za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev, ter ukrepov iz uredb (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013 niso relevantne, ker so navedeni ukrepi in vrste intervencijskih postopkov vsakoletni.


PRILOGA IX

Ukrep/vrsta intervencije/sektor iz člena 58

Koda ukrepa/vrste intervencije/sektorja

Namen ukrepa/vrste intervencije/sektorja

Namen ukrepa/vrste intervencije/sektorja

 

operacije v obliki vrst intervencij za neposredna plačila iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/2115

 

 

1.

nevezana dohodkovna podpora

 

I.1

osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost

Osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost je plačilo na površino, ki ni vezano na proizvodnjo. Namenjena je zagotavljanju podpore vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za večjo prehransko varnost.

I.2

dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost

Dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost je plačilo na površino, ki ni vezano na proizvodnjo. Namenjena je izboljšanju porazdelitve neposrednih plačil s prerazporeditvijo podpore z večjih kmetij na manjše ali srednje velike kmetije.

I.3

dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete

Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete je plačilo, ki ni vezano na proizvodnjo in zagotavlja okrepljeno dohodkovno podporo prvič ustanovljenim mladim kmetom. Namenjena je modernizaciji kmetijskega sektorja s privabljanjem mladih in izboljšanjem razvoja njihovih podjetij.

I.4

sheme za podnebje in okolje

Sheme za podnebje in okolje so plačila, ki niso vezana na proizvodnjo. Namenjene so usmeritvi dohodkovne podpore na kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na okolje, podnebje in dobrobit živali.

I.5

plačila za male kmete

Plačila za male kmete niso nevezana na proizvodnjo in nadomeščajo vsa druga neposredna plačila za zadevne upravičence. Namenjena so spodbujanju bolj uravnotežene porazdelitve podpore ter zmanjšanju upravnega bremena za upravičence do majhnih zneskov in organe upravljanja.

 

2.

vezana neposredna plačila

 

I.6

vezana dohodkovna podpora

Vezana dohodkovna podpora obsega plačilo na hektar ali glavo, vezano na specifično proizvodnjo. Namenjena je izboljšanju konkurenčnosti, trajnostnosti in/ali kakovosti v nekaterih sektorjih in pri proizvodih, ki so posebej pomembni iz gospodarskih, družbenih ali okoljskih razlogov in se spopadajo z nekaterimi težavami.

I.7

posebno plačilo za bombaž

Posebno plačilo za bombaž je vezano plačilo, ki se odobri na hektar upravičene pridelovalne površine za bombaž. Gre za obvezno shemo držav članic pridelovalk bombaža, s katero se podpira proizvodnja bombaža v regijah, kjer je pomembna za agrarno ekonomiko.

 

ukrepi iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013

 

II.1

shema osnovnega plačila (naslov III, poglavje 1, oddelki 1, 2, 3 in 5)

Shema osnovnega plačila je plačilo na površino, ki ni vezano na proizvodnjo in deluje na podlagi plačilnih pravic, dodeljenih kmetom. Namenjena je podpori dohodkov kmetov, ki so v povprečju bistveno nižji od povprečnih dohodkov v preostalem gospodarstvu.

II.2

shema enotnega plačila na površino (člen 36)

Shema enotnega plačila na površino je plačilo na površino, ki ni vezano na proizvodnjo in se plača za upravičene hektarje, ki jih prijavi kmet. Namenjena je podpori dohodkov kmetov, ki so v povprečju bistveno nižji od povprečnih dohodkov v preostalem gospodarstvu.

II.3

prerazporeditveno plačilo (naslov III, poglavje 2)

Prerazporeditveno plačilo je nevezano plačilo na površino. Namenjeno je podpori manjših kmetij z zagotavljanjem dodatne podpore za njihove prve hektarje, prijavljene na podlagi osnovnega plačila.

II.4

plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (naslov III, poglavje 3)

Plačilo za zeleno komponento je nevezano plačilo na površino za plačani hektar. Namenjeno je upoštevanju treh kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje: diverzifikacija kmetijskih rastlin, ohranjanje trajnega travinja in obstoj površine z ekološkim pomenom na kmetijski površini.

II.5

plačilo za območja z naravnimi omejitvami (naslov III, poglavje 4)

Plačilo za območja z naravnimi omejitvami je nevezano plačilo na površino, zagotovljeno poleg osnovnega plačila za kmete. Namenjeno je podpori kmetov na območjih z naravnimi omejitvami.

II.6

plačilo za mlade kmete (naslov III, poglavje 5)

Plačilo za mlade kmete je plačilo, ki ni vezano na proizvodnjo in zagotavlja okrepljeno dohodkovno podporo mladim kmetom, ki so prvič na novo ustanovili kmetijsko gospodarstvo. Namenjeno je spodbujanju ustvarjanja in razvoja novih gospodarskih dejavnostih v kmetijskem sektorju, kar je bistveno za konkurenčnost kmetijskega sektorja v Uniji.

II.7

prostovoljna vezana podpora (naslov IV, poglavje 1)

Prostovoljna vezana podpora obsega plačilo na hektar ali glavo živine, vezano na specifično proizvodnjo. Namenjena je izboljšanju konkurenčnosti in trajnostnosti sektorjev, ki so posebej pomembni iz gospodarskih, družbenih ali okoljskih razlogov in se spopadajo z nekaterimi težavami.

II.8

posebno plačilo za bombaž (naslov IV, poglavje 2)

Posebno plačilo za bombaž je vezano plačilo, ki se odobri na hektar upravičene pridelovalne površine za bombaž. Gre za obvezno shemo držav članic pridelovalk bombaža, s katero se podpira proizvodnja bombaža v regijah, kjer je pomembna za agrarno ekonomiko.

II.9

shema za male kmete (naslov V)

Shema za male kmete ni vezana na proizvodnjo in nadomešča vsa druga neposredna plačila za zadevne upravičence. Namenjena je spodbujanju bolj uravnotežene porazdelitve podpore ter zmanjšanju upravnega bremena za upravičence do majhnih zneskov in organe upravljanja.

II.10

ukrepi iz Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009  (1)

Namen navedenih neposrednih plačil je ločiti podporo od pridelave poljščin in reje živine, da bi izboljšali dohodkovno podporo kmetom.

 

operacije v obliki sektorskih intervencij iz člena 42 Uredbe (EU) 2021/2115

 

III.1

v sektorju sadja in zelenjave (členi 49 do 53)

Namenjene so podpori koncentracije ponudbe, konkurenčnosti in trajnostnosti sektorja sadja in zelenjave. Izvedene so prek organizacij proizvajalcev (OP) ali njihovih združenj (ZOP), priznanih po Uredbi (EU) št. 1308/2013, in tekočih operativnih programov v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115. Upravičenci so OP in ZOP. Programi trajajo od tri do sedem let in se upravljajo na podlagi finančnega leta. Države članice morajo odobriti vsak posamezen program.

III.2

v sektorju čebelarskih izdelkov (členi 54, 55 in 56)

Namenjene so podpori čebelarjev, kakovosti in trga čebelarskih izdelkov.

III.3

v vinskem sektorju (členi 57 do 60)

Namenjene so podpori konkurenčnosti in trajnostnosti vinskega sektorja. Programe vodijo države članice na nacionalni ravni kot del svojega strateškega načrta in se upravljajo na podlagi finančnega leta. Upravičenci so vinogradniki in gospodarski subjekti na področju vinarstva in trgovanja z vinom ali njihova združenja/organizacije. Operacije, ki jih odobrijo države članice, so lahko letne ali večletne.

III.4

v sektorju hmelja (člena 61 in 62)

Namenjene so podpori koncentracije ponudbe, konkurenčnosti in trajnostnosti sektorja hmelja prek organizacij proizvajalcev (OP) ali njihovih združenj (ZOP), priznanih po Uredbi (EU) št. 1308/2013, in tekočih operativnih programov v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115. Upravičenci so OP ali ZOP. Programi trajajo od tri do sedem let in se upravljajo na podlagi finančnega leta. Države članice morajo odobriti vsak posamezen program.

III.5

v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk (členi 63, 64 in 65)

Namenjene so podpori koncentracije ponudbe, konkurenčnosti in trajnostnosti sektorja oljčnega olja in namiznih oljk prek organizacij proizvajalcev (OP) ali njihovih združenj (ZOP), priznanih v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, in tekočih operativnih programov v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115. Upravičenci so OP ali ZOP. Programi trajajo od tri do sedem let in se upravljajo na podlagi finančnega leta. Države članice morajo odobriti vsak posamezen program.

III.6

v drugih sektorjih iz člena 1(2), točke (a) do (h), (k), (m), (o) do (t) in (w), Uredbe (EU) št. 1308/2013 in sektorjih, ki zajemajo proizvode iz Priloge XIII k Uredbi (EU) 2021/2115 (členi 66, 67 in 68)

Namenjene so podpori koncentracije ponudbe, konkurenčnosti in trajnostnosti zadevnih sektorjev prek organizacij proizvajalcev (OP), njihovih združenj (ZOP), priznanih v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, skupin proizvajalcev (SP), ki jih začasno odobrijo države članice, in tekočih operativnih programov v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115. Upravičenci so OP, ZOP ali SP. Programi trajajo od tri do sedem let in se upravljajo na podlagi finančnega leta. Države članice morajo odobriti vsak posamezen program.

 

ukrepi, določeni v Uredbi (EU) št. 1308/2013

 

IV.1

javna intervencija

Kadar tržne cene določenih kmetijskih proizvodov padejo pod predhodno določeno raven, lahko javni organi držav članic posredujejo in stabilizirajo trg, tako da odkupijo presežke, ki so nato lahko skladiščeni do zvišanja tržnih cen. Subjekti, ki morajo biti objavljeni, so tisti, ki so upravičeni do pomoči, torej subjekti, od katerih je bil kupljen proizvod.

IV.2

pomoč za zasebno skladiščenje

Namen dodeljene pomoči je začasna podpora proizvajalcem določenih proizvodov za stroške zasebnega skladiščenja.

IV.3

shema za razdeljevanje sadja, zelenjave in mleka v šolah

Namen dodeljene pomoči je podpora razdeljevanju kmetijskih proizvodov otrokom v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, da bi ti uživali več sadja, zelenjave in mleka ter da bi se izboljšale njihove prehranjevalne navade.

IV.5

izredni ukrepi

Izredni ukrepi, odobreni v skladu s členom 219(1), členom 220(1) ter členom 221(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1308/2013, so namenjeni podpiranju kmetijskih trgov v skladu s členom 5(2), točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116.

IV.6

pomoč v sektorju sadja in zelenjave (poglavje II, oddelek 3)

Pridelovalce se spodbuja, da se pridružijo organizacijam proizvajalcev. Te prejmejo pomoč za izvajanje operativnih programov, ki temeljijo na nacionalni strategiji. Dodeljena pomoč je namenjena tudi ublažitvi nihanja dohodkov v primeru krize. Pomoč se zagotovi za ukrepe za preprečevanje/obvladovanje krize v okviru operativnih programov: umik proizvoda, zelena trgatev/opustitev spravila, orodja za promocijo in obveščanje, usposabljanje, zavarovanje letine, pomoč pri zagotavljanju bančnih posojil in kritju upravnih stroškov vzpostavljanja vzajemnih skladov (stabilizacijski skladi v lasti kmetov).

IV.7

podpora v vinskem sektorju (poglavje II, oddelek 4)

Namen različnih dodeljenih pomoči je zagotavljanje tržnega ravnotežja in povečanje konkurenčnosti vina Unije: podpora za promocijo vina na trgih tretjih držav ter informacije o odgovornem uživanju vina in sistemu ZOP/ZGO Unije; sofinanciranje stroškov za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov ter za naložbe v vinarne, tržne zmogljivosti in inovacije; podpora za zeleno trgatev, vzajemne sklade, zavarovanje letine in destilacijo stranskih proizvodov.

IV.8

podpora v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk (poglavje II, oddelek 2)

Podpora je dodeljena triletnim delovnim programom, ki jih pripravijo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije na enem ali več od naslednjih področij: spremljanje in upravljanje trga v sektorju oljčnega olja in namiznih oljk; izboljšanje vplivov na okolje pri gojenju oljk; povečanje konkurenčnosti gojenja oljk s posodobitvijo; izboljšanje kakovosti proizvodnje oljčnega olja in namiznih oljk; sistem sledljivosti, certificiranje in varstvo kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk; širjenje informacij o ukrepih, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali medpanožne organizacije za izboljšanje kakovosti oljčnega olja in namiznih oljk.

IV.9

pomoč v čebelarskem sektorju (poglavje II, oddelek 5)

Dodeljena pomoč je namenjena zagotavljanju podpore temu sektorju v okviru čebelarskih programov za izboljšanje proizvodnje in trženja čebelarskih izdelkov.

IV.10

pomoč v sektorju hmelja (poglavje II, oddelek 6)

Pomoč, dodeljena za podporo organizacij proizvajalcev hmelja.

 

operacija v obliki vrst intervencij za razvoj podeželja iz člena 69 Uredbe (EU) 2021/2115

 

V.1

okoljske, podnebne in ostale upravljavske obveznosti

Dodeljena pomoč krije dodatne stroške in izpad dohodkov, ki jih imajo kmetje, gozdni posestniki in drugi upravljavci zemljišč zaradi svojih prostovoljno prevzetih okoljskih, podnebnih in drugih upravljavskih obveznosti, ki presegajo obvezne standarde in prispevajo k specifičnim ciljem SKP, predvsem na področju okolja, podnebja in dobrobiti živali.

V.2

naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje

Dodeljena pomoč v celoti ali delno krije dodatne stroške in izpad dohodkov, ki jih imajo kmetje zaradi naravnih ali drugih omejitev, značilnih za posamezno območje, denimo za gorska območja.

V.3

slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev

Dodeljena pomoč v celoti ali delno krije dodatne stroške in izpad dohodkov, ki jih imajo kmetje, gozdni posestniki in drugi upravljavci zemljišč zaradi slabosti, značilnih za posamezno območje, na zadevnem območju, ter ki jih nalagajo zahteve, ki izhajajo iz izvajanja direktiv Natura 2000 (Direktiva Sveta 92/43/EGS (2) in Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3)), za kmetijska območja pa iz izvajanja okvirne direktive o vodah (Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4)).

V.4

naložbe, vključno z naložbami v namakanje

Dodeljena pomoč podpira naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva, vključno z naložbami v namakanje, ki prispevajo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev SKP.

V.5

vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov ter zagon podeželskih podjetij

Dodeljena pomoč podpira vzpostavitev gospodarstev mladih in novih kmetov, pod določenimi pogoji pa tudi zagon podeželskih podjetij, da bi se prispevalo k doseganju enega ali več specifičnih ciljev SKP.

V.6

instrumenti za obvladovanje tveganj

Dodeljena pomoč spodbuja instrumente za obvladovanje tveganj, ki kmetom pomagajo pri upravljanju proizvodnih tveganj in tveganj v zvezi z dohodki, ki so povezana z njihovo kmetijsko dejavnostjo in so zunaj njihovega nadzora.

V.7

sodelovanje

Dodeljena pomoč podpira sodelovanje z namenom prispevanja k doseganju enega ali več specifičnih ciljev SKP. To vključuje podporo sodelovanju za:

(a)

pripravo in izvedbo operacij operativnih skupin evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnostnosti;

(b)

pripravo in izvedbo pobude LEADER;

(c)

spodbujanje in podpiranje shem kakovosti Unije in priznanih nacionalnih shem kakovosti ter njihove uporabe s strani kmetov;

(d)

podpiranje skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij;

(e)

pripravo in izvedbo strategij za pametne vasi;

(f)

podpiranje drugih oblik sodelovanja.

V.8

izmenjava znanja in dejavnosti informiranja

Dodeljena pomoč podpira ukrepe na področju izmenjave znanja in informiranja, ki prispevajo k enemu ali več specifičnim ciljem SKP ter so usmerjene zlasti v varstvo narave, okolja in podnebja, vključno z ukrepi za izobraževanje in ozaveščanje o okolju ter razvojem podeželskih podjetij in skupnosti. Taki ukrepi lahko vključujejo spodbujanje inovacij, usposabljanja in svetovanja ter izmenjavo in razširjanje znanja in informacij.

 

ukrepi iz naslova III, poglavje I, Uredbe (EU) št. 1305/2013

 

VI.1

prenos znanja in dejavnosti informiranja (člen 14)

Navedeni ukrep zadeva usposabljanje in druge vrste dejavnosti, kot so delavnice, inštruiranje, predstavitvene dejavnosti, dejavnosti informiranja, kratkoročne izmenjave za upravljanje kmetij in gozdov ter obiske. Namenjen je krepitvi človeškega potenciala oseb, ki so dejavne v kmetijskem, prehrambenem in gozdarskem sektorju, upravljavcev zemljišč ter malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki delujejo na podeželju.

VI.2

službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah (člen 15)

Ta ukrep je namenjen izboljšanju trajnostnega upravljanja ter gospodarske in okoljske učinkovitosti kmetijskih in gozdarskih gospodarstev ter MSP, ki delujejo na podeželskih območjih, z uporabo storitev svetovanja ter ustanavljanjem služb za svetovanje, služb za pomoč pri upravljanju kmetij in služb za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah. Prav tako ta ukrep spodbuja usposabljanje svetovalcev.

VI.3

sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila (člen 16)

Ta ukrep je namenjen zagotavljanju podpore za vse nove udeležence v shemah kakovosti Unije ter nacionalnih in prostovoljnih shemah kakovosti. Podpora lahko vključuje tudi stroške dejavnosti informiranja in promocije za izboljšanje ozaveščenosti potrošnikov o obstoju in specifikacijah proizvodov, proizvedenih v okviru teh shem kakovosti Unije in nacionalnih shem kakovosti.

VI.4

naložbe v osnovna sredstva (člen 17)

Ta ukrep je namenjen izboljšanju gospodarske in okoljske učinkovitosti kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, izboljšanju učinkovitosti sektorja trženja in predelave kmetijskih proizvodov, zagotovitvi infrastrukture, potrebne za razvoj kmetijstva in gozdarstva, ter podpiranju naložb neprofitnega značaja, potrebnih za doseganje okoljskih ciljev.

VI.5

obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov (člen 18)

Namen tega ukrepa je zagotoviti pomoč kmetom pri preprečevanju naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov ali obnovi prizadetega potenciala kmetijske proizvodnje po uradni potrditvi pristojnih javnih organov držav članic, da se v primeru takšnih razmer kmetijam pomagata zagotoviti sposobnost preživetja in konkurenčnost.

VI.6

razvoj kmetij in podjetij (člen 19)

Namen tega ukrepa je podpreti vzpostavitev in razvoj novih ekonomsko uspešnih dejavnosti, kot so nova gospodarstva, ki jih vodijo mladi kmetje, in nova podjetja na podeželskih območjih, ali razvoj majhnih kmetij. Podpora je namenjena tudi novim ali obstoječim podjetjem za naložbe in razvoj nekmetijskih dejavnosti, kar je bistveno za razvoj in konkurenčnost podeželskih območij in za vse kmete, ki se odločijo za diverzifikacijo svojih kmetijskih dejavnosti. Ukrep zagotavlja plačila kmetom, ki so upravičeni do sodelovanja v shemi za male kmete in trajno prenesejo svoje kmetijsko gospodarstvo na drugega kmeta.

VI.7

osnovne storitve in obnova vasi na podeželskih območjih (člen 20)

Namen tega ukrepa je podpreti intervencije za spodbujanje rasti ter okoljske in socialno-ekonomske trajnostnosti podeželskih območij, zlasti z razvojem lokalne infrastrukture (vključno s širokopasovnostjo, obnovljivimi viri energije in socialno infrastrukturo) in lokalnih osnovnih storitev kot tudi z obnovo vasi in dejavnosti, katerih cilja sta obnova in izboljšanje kulturne in naravne dediščine. Ta ukrep podpira tudi selitev dejavnosti in spremembo namembnosti objektov, da se izboljša kakovost življenja ali poveča okoljska učinkovitost naselja.

VI.8

naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje (člen 21, členi 22 do 26)

Namen tega ukrepa je spodbujati naložbe v razvoj drugih gozdnih zemljišč, v varstvo gozdov ter v inovacije na področju gozdarstva, gozdarskih tehnologij in gozdnih proizvodov, da bi prispevali k potencialu rasti na podeželskih območjih.

VI.9

pogozdovanje in osnovanje drugih gozdnih zemljišč (člen 22)

Namen tega podukrepa je zagotoviti podporo za operacije pogozdovanja in osnovanja drugih gozdnih zemljišč na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih.

VI.10

vzpostavitev, regeneracija ali obnova kmetijsko-gozdarskih sistemov (člen 23)

Namen tega podukrepa je podpreti vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov in praks, kjer so olesenele trajne rastline namenoma zasajene na njivskih površinah in/ali pašnikih na isti zemljiški enoti.

VI.11

preprečevanje in odprava škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov (člen 24)

Namen tega podukrepa je preprečiti škodo in obnoviti (očistiti in ponovno zasaditi) proizvodni potencial gozdov po gozdnih požarih in drugih naravnih nesrečah, vključno z napadi škodljivcev in izbruhi bolezni, ter pri nevarnostih, povezanih s podnebnimi spremembami.

VI.12

naložbe za izboljšanje odpornosti in okoljske vrednosti gozdnih ekosistemov (člen 25)

Namen tega podukrepa je podpreti ukrepe, s katerimi se izboljša okoljska vrednost gozda, spodbuja prilagajanje gozdov na podnebne spremembe in blažitev njihovih posledic za gozdove, zagotovijo ekosistemske storitve in poveča javna uporabnost gozda. Zagotoviti je treba povečanje okoljske vrednosti gozda.

VI.13

naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdnih proizvodov (člen 26)

Namen tega podukrepa je podpreti naložbe v mehanizacijo in/ali opremo za sečnjo, razrez, mobilizacijo in predelavo lesa pred industrijskim žaganjem lesa. Glavni cilj tega podukrepa je izboljšati gospodarsko vrednost gozdov.

VI.14

ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev (člen 27)

Namen tega ukrepa je podpreti ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev, zlasti v prvih letih, ko nastanejo dodatni stroški, da proizvajalci skupaj obvladujejo tržne izzive in krepijo pogajalsko moč v povezavi s proizvodnjo in trženjem, tudi na lokalnih trgih.

VI.15

kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (člen 28)

Namen tega ukrepa je spodbuditi upravljavce zemljišč, da uporabljajo kmetijske prakse, ki prispevajo k varstvu okolja, krajine in naravnih virov ter k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. To lahko zajema ne samo okoljsko koristne izboljšave pri kmetovanju, ampak tudi ohranitev obstoječih koristnih praks.

VI.16

ekološko kmetovanje (člen 29)

Namen tega ukrepa je osredotočiti se na podporo za preusmerjanje in/ali ohranjanje praks in metod ekološkega kmetovanja, da bi kmete spodbujali k sodelovanju v takšnih shemah in se tako odzvali na povpraševanje družbe po uporabi okolju prijaznih kmetijskih praks.

VI.17

plačila v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah (člen 30)

Namen tega ukrepa je zagotoviti kompenzacijsko podporo upravičencem, ki se soočajo s posebnimi omejitvami zaradi posebnih obveznih zahtev na zadevnih območjih, ki izhajajo iz izvajanja uredb 92/43/EGS, 2009/147/ES in 2000/60/ES, v primerjavi s položajem kmetov in gozdarjev na območjih brez navedenih omejitev.

VI.18

plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (člen 31)

Namen tega ukrepa je zagotoviti podporo upravičencem, ki se soočajo s posebnimi omejitvami, ker so na gorskih območjih ali drugih območjih s pomembnimi naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami.

VI.19

dobrobit živali (člen 33)

Namen tega ukrepa je zagotoviti izplačila kmetom, ki se prostovoljno obvežejo, da bodo izvajali dejavnosti, ki zajemajo eno ali več obveznosti na področju dobrobiti živali.

VI.20

gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov (člen 34)

Namen tega ukrepa je odzvati se na potrebe po spodbujanju trajnostnega upravljanja in izboljševanja gozdov in drugih gozdnih zemljišč, vključno z ohranjanjem in izboljševanjem virov biotske raznovrstnosti, vode in prsti ter bojem proti podnebnim spremembam, pa tudi na potrebo po ohranjanju gozdnih genskih virov, vključno z dejavnostmi, kot je razvoj različnih gozdnih vrst za prilagoditev posebnim lokalnim razmeram.

VI.21

sodelovanje (člen 35)

Namen tega ukrepa je spodbujati oblike sodelovanja, ki vključujejo najmanj dva subjekta in katerih cilj je med drugim razvijati: pilotne projekte, nove proizvode, prakse, procese in tehnologije v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju, turistične storitve, kratke dobavne verige in lokalne trge, skupne projekte/prakse v zvezi z okoljem/podnebnimi spremembami, projekte za trajnostno zagotavljanje biomase, strategije lokalnega razvoja zunaj pobude LEADER, načrte za gospodarjenje z gozdovi in diverzifikacijo v dejavnosti „socialnega kmetijstva“.

VI.22

obvladovanje tveganj (člen 36)

Ta ukrep predstavlja nov sklop instrumentov za obvladovanje tveganj in nadgrajuje možnosti, ki trenutno obstajajo v podporo zavarovanjem in vzajemnim skladom prek nacionalnih proračunov držav članic za neposredna plačila kot pomoč kmetom, ki so izpostavljeni vse večjim gospodarskim in okoljskim tveganjem. Ukrep uvaja tudi instrument za stabilizacijo dohodkov za nadomestila kmetom zaradi izrednega zmanjšanja dohodkov.

VI.22bis

izjemna začasna podpora kmetom in MSP, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela (člen 39b)

Ta ukrep omogoča začasno podporo kmetom v zvezi s krizo zaradi COVID-19.

VI.23

financiranje dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil za Hrvaško (člen 40)

Namen tega ukrepa je ponuditi kmetom, ki so upravičeni do dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil na Hrvaškem, doplačilo v okviru drugega stebra.

VI.24

podpora za lokalni razvoj LEADER (lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost) (člen 35 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5))

Namen tega ukrepa je ohranjati pobudo LEADER kot celostno teritorialno razvojno orodje na podregionalni (v nadaljnjem besedilu: lokalni) ravni, ki bo neposredno prispevalo k uravnoteženemu teritorialnemu razvoju podeželskih območij, kar je eden od splošnih ciljev politike razvoja podeželja.

VI.25

tehnična pomoč (členi 51 do 54)

Namen tega ukrepa je dati državam članicam možnost, da zagotovijo tehnično pomoč za ukrepe, ki podpirajo upravne zmogljivosti, povezane z upravljanjem skladov ESI. Ti ukrepi lahko obravnavajo pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, informiranje in komuniciranje, mrežno povezovanje, reševanje sporov ter nadzor in revizijo programov razvoja podeželja.

VII.1

ukrepi iz Uredbe (EU) št. 228/2013

Ukrepi POSEI so specifične kmetijske sheme, katerih cilj je upoštevati omejitve najbolj oddaljenih regij, kakor to določa člen 349 PDEU. Vsebujejo dva glavna elementa: posebne režime preskrbe in ukrepe za podporo lokalni proizvodnji. Cilj prvih je zmanjšati dodatne stroške za preskrbo z osnovnimi proizvodi, ki izhajajo iz odročnosti teh regij (prek pomoči za proizvode iz Unije in oprostitve uvoznih dajatev za proizvode iz tretjih držav), cilj drugih pa je podpreti razvoj lokalnega kmetijskega sektorja (neposredna plačila in tržni ukrepi). Ukrepi POSEI omogočajo tudi financiranje programov zdravstvenega varstva rastlin.

VIII.1

ukrepi iz Uredbe (EU) št. 229/2013

Režim za manjše egejske otoke je podoben režimu POSEI, vendar nima iste pravne podlage v PDEU in deluje v manjšem obsegu kot POSEI. Vključuje posebne režime preskrbe (vendar omejene na pomoč za proizvode iz Unije) in ukrepe za podporo lokalnih kmetijskih dejavnosti v obliki dopolnilnih plačil za izrecno opredeljene lokalne proizvode.

IX.1

ukrepi za informiranje in promocijo iz Uredbe (EU) št. 1144/2014

Zagotavljanje informacij ter ukrepi za promocijo kmetijskih proizvodov in nekaterih živil iz kmetijskih proizvodov, ki se izvajajo na notranjem trgu ali v tretjih državah, kot je navedeno v Uredbi (EU) št. 1144/2014, se lahko v celoti ali delno financirajo iz proračuna Unije v skladu s pogoji iz te uredbe. Ti ukrepi se izvajajo kot programi informiranja in promocije.


(1)  Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

(2)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(3)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).


Na vrh