1.   Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je pristojen za:

2.   Pristojni organ s formalnim aktom odloči o izdaji oziroma (po pregledu) odvzemu akreditacije plačilne agencije na podlagi proučitve akreditacijskih meril iz člena 1(2) in (3) Delegirane uredbe (EU) 2022/127 Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o akreditacijah in odvzemih akreditacij.

3.   Pristojni organ imenuje revizijsko telo za izvedbo pregleda, preden izda kakršno koli akreditacijo (predakreditacijski pregled). Revizijsko telo je revizijski organ ali druga javna ali zasebna organizacija ali organizacijska enota organa s potrebno strokovnostjo, znanjem in zmožnostjo za izvajanje revizij. Revizijsko telo je neodvisno od plačilne agencije, ki se akreditira.

4.   Pregled (predakreditacijski pregled), ki ga izvede revizijsko telo, zajema zlasti:

Revizijsko telo pripravi podrobno poročilo o opravljenem revizijskem delu, rezultatih tega dela ter oceni, ali plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila. Poročilo se predloži pristojnemu organu, ki nato oceni rezultate in izda akt o akreditaciji, če ugotovi, da plačilna agencija izpolnjuje akreditacijska merila.

5.   Če pristojni organ meni, da plačilna agencija ne izpolnjuje akreditacijskih meril, plačilno agencijo obvesti o posebnih pogojih, ki jih mora izpolniti, preden se ji lahko izda akreditacija.

Dokler se ne izvedejo vse potrebne spremembe za izpolnitev takšnih posebnih pogojev, se lahko akreditacija izda začasno za obdobje, ki se določi glede na resnost ugotovljenih problemov in ne presega 12 mesecev. V utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice odobri podaljšanje navedenega obdobja.

6.   Informacije iz člena 90(1), prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116 se sporočijo takoj po prvi akreditaciji plačilne agencije in v vsakem primeru preden se za odhodke plačilne agencije bremenita sklada. Navedenim informacijam se priložijo izjave in dokumenti, ki zadevajo:

7.   Komisija obvesti Odbor za kmetijska sklada o plačilnih agencijah, akreditiranih v vsaki državi članici.

1.   Pristojni organ stalno nadzoruje plačilne agencije, za katere je odgovoren, zlasti na podlagi potrdil in poročil, ki jih sestavi certifikacijski organ iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/2116, ter spremlja vse ugotovljene pomanjkljivosti.

Pristojni organ vsaka tri leta pisno poroča Komisiji o svojem nadzoru nad plačilnimi agencijami in spremljanju njihovih dejavnosti. Poročilo vključuje pregled, ali plačilne agencije stalno izpolnjujejo akreditacijska merila, skupaj s povzetkom ukrepov, sprejetih za odpravo pomanjkljivosti. Pristojni organ potrdi, ali plačilna agencija, za katero je odgovoren, še naprej izpolnjuje akreditacijska merila.

2.   Države članice vzpostavijo sistem, ki zagotavlja, da se vse informacije, ki kažejo na to, da plačilna agencija ne izpolnjuje akreditacijskih meril, nemudoma sporočijo pristojnemu organu.

3.   Če pristojni organ ugotovi, da akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje več enega ali več akreditacijskih meril, zaradi česar bi lahko bilo ovirano izvajanje nalog iz člena 1(1) Delegirane uredbe (EU) 2022/127 pristojni organ plačilni agenciji nemudoma odredi pogojno akreditacijo. Pri tem sestavi načrt, vključno z ukrepi in roki, za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti v roku, ki je določen glede na resnost problema in ne presega 12 mesecev od datuma, ko začne veljati pogojna akreditacija. V utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice odobri podaljšanje navedenega roka.

4.   Pristojni organ obvesti Komisijo o svoji odločitvi, da plačilni agenciji odredi pogojno akreditacijo, o načrtu, sestavljenem v skladu z odstavkom 3, in pozneje o poteku izvajanja takšnega načrta.

5.   Če se akreditacija odvzame, pristojni organ nemudoma dodeli akreditacijo drugi plačilni agenciji, ki izpolnjuje pogoje iz člena 9(2) Uredbe (EU) 2021/2116, da se zagotovijo nemotena izplačila upravičencem.

6.   Če Komisija ugotovi, da pristojni organ ne izpolnjuje svoje obveznosti glede sestave načrta za odpravo pomanjkljivosti v skladu z odstavkom 3 ali da je plačilna agencija še naprej akreditirana, čeprav takega načrta ni izvedla v celoti v določenem roku, od pristojnega organa zahteva, da plačilni agenciji odvzame akreditacijo, razen če se izvedejo potrebne spremembe v roku, ki ga določi Komisija glede na resnost problema. V takšnem primeru se lahko Komisija odloči za obravnavo pomanjkljivosti prek postopka potrditve skladnosti v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

1.   Države članice imenujejo organ na ministrski ravni, ki je odgovoren za izdajo, pregled in odvzem akreditacije usklajevalnega organa iz člena 10 Uredbe (EU) 2021/2116 (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

2.   Pristojni organ s formalnim aktom določi in odloči o izdaji oziroma (po pregledu) odvzemu akreditacije usklajevalnega organa na podlagi proučitve akreditacijskih meril iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) 2022/127 To proučitev skladnosti z akreditacijskimi merili izvede pristojni organ, temelji pa lahko na proučitvi, ki jo je izvedlo revizijsko telo. Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo o izdaji in odvzemu akreditacije usklajevalnega organa.

3.   Usklajevalni organ iz člena 10 Uredbe (EU) 2021/2116 je edini sogovornik Komisije z zadevno državo članico v zvezi z vsemi vprašanji o skladih glede njegovih nalog.

4.   Plačilna agencija lahko deluje kot usklajevalni organ pod pogojem, da sta funkciji ločeni.

5.   Pri izvajanju nalog se lahko usklajevalni organ v skladu z nacionalnimi postopki obrne na druge upravne organe ali oddelke, zlasti tiste, ki imajo računovodsko ali tehnično strokovno znanje.

6.   Zaupnost, neoporečnost in razpoložljivost vseh računalniških podatkov, ki jih hrani usklajevalni organ, se zagotovijo z ukrepi, ki upoštevajo upravno strukturo, kadrovsko zasedbo in tehnološko okolje posameznega usklajevalnega organa. Finančno in tehnološko prizadevanje je sorazmerno z dejansko nastalim tveganjem.

7.   Informacije iz člena 90, prvi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2116 se sporočijo takoj po prvi akreditaciji usklajevalnega organa, v vsakem primeru pa preden se za odhodke, za katere je odgovoren, bremenita sklada. Tem informacijam se priložijo izjave in dokumenti, ki zadevajo:

8.   Če pristojni organ meni, da usklajevalni organ ne izpolnjuje akreditacijskih meril, obvesti usklajevalni organ o zahtevah, ki jih mora izpolniti.

Do uvedbe potrebnih sprememb za izpolnitev akreditacijskih meril se lahko akreditacija:

Akreditacija se odvzame, če akreditacijska merila niso izpolnjena in usklajevalni organ po mnenju pristojnega organa ne more izpolnjevati svojih nalog.

1.   Izjave o upravljanju iz člena 9(3), prvi pododstavek, točka (d), in člena 10(3) Uredbe (EU) 2021/2116 se pripravijo pravočasno, da lahko certifikacijski organ izda mnenje iz člena 12(1) navedene uredbe.

Izjave o upravljanju imajo obliko, ki je določena v Prilogi I oziroma II k tej uredbi, in lahko vsebujejo pridržke, v katerih je količinsko opredeljen možni finančni učinek . Če so izraženi pridržki, mora izjava vključevati akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti in natančen časovni okvir za njegovo izvajanje.

2.   Izjave o upravljanju morajo temeljiti na učinkovitem nadzoru sistema upravljanja in kontrole, ki je vzpostavljen vse leto.

1.   Pristojni organ imenuje certifikacijski organ iz člena 12 Uredbe (EU) 2021/2116.

Kadar je v državi članici več kot en certifikacijski organ, lahko ta država članica imenuje javni certifikacijski organ na nacionalni ravni, ki je odgovoren za usklajevanje.

2.   Certifikacijski organ organizira svoje delo na uspešen in učinkovit način ter izvaja preglede v ustreznih časovnih okvirih, ob upoštevanju narave in časovnega razporeda transakcij v zadevnem finančnem letu.

3.   Mnenje, ki ga mora predložiti certifikacijski organ v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) 2021/2116, se pripravi vsako leto.

Navedeno mnenje temelji na revizijskem delu, opravljenem v skladu s členoma 6 in 7 te uredbe.

4.   Certifikacijski organ sestavi poročilo o svojih ugotovitvah. Poročilo zajema tudi delegirane funkcije plačilne agencije v skladu z oddelkom 1(D) Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2022/127 V poročilu se za obdobje, ki ga zajema poročilo, navede, ali:

Poročilo vključuje informacije o številu in usposobljenosti osebja, ki opravlja revizijo, o opravljenem delu in pregledanih sistemih, po potrebi o doseženi ravni pomembnosti in zaupanja, o vseh ugotovljenih pomanjkljivostih in priporočilih za izboljšave ter o delu certifikacijskega organa in drugih revizijskih teles znotraj ali zunaj plačilnih agencij, na osnovi katerega je pridobljeno popolno ali delno zagotovilo certifikacijskega organa o zadevah, o katerih poročajo.

1.   Certifikacijska revizija se izvede v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

2.   Certifikacijski organ pripravi revizijsko strategijo, ki določa obseg, časovni okvir in usmeritev certifikacijske revizije, revizijske metode in metodologijo vzorčenja, ob hkratnem razlikovanju vrst intervencij iz Uredbe (EU) 2021/2115 od ukrepov iz uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014. Za vsako revidirano finančno leto se na podlagi ocenjenega revizijskega tveganja pripravi revizijski načrt. Certifikacijski organ Komisiji na zahtevo predloži revizijsko strategijo in revizijski načrt.

3.   Sprejemljiva raven revizijskih zagotovil, ki jo je treba doseči z revizijami, se pridobi s pravilnim delovanjem sistemov upravljanja, pravilnostjo poročanja o smotrnosti, resničnim in poštenim vpogledom v letne obračune ter zakonitostjo in pravilnostjo osnovnih transakcij glede ukrepov, določenih v uredbah (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014, ter posebnega plačila za bombaž in podpore za predčasno upokojitev iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, oziroma člena 155(2) Uredbe (EU) 2021/2115, za katere je bilo od Komisije zahtevano povračilo.

To se doseže z revizijo sistema in preizkušanjem skladnosti, kar zadeva delovanje sistema upravljanja, preizkušanjem popolnosti in točnosti ter analitičnimi postopki za sistem poročanja o smotrnosti.

Kar zadeva revizijo letnih obračunov, se uporabi preizkušanje podatkov o odhodkih, vključno s preizkušanjem podrobnosti. Kar zadeva revizijo zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij iz prvega pododstavka, preizkušanje vključuje preverjanje na kraju samem.

4.   Komisija vzpostavi smernice, ki vsebujejo zlasti:

1.   Revizijske metode v zvezi s certifikacijsko revizijo se opredelijo v revizijski strategiji iz člena 6(2).

2.   Za izpolnitev revizijskih ciljev in izdajo mnenja, kot je določeno v členu 12(2) Uredbe (EU) 2021/2116, revizijski koraki vključujejo revizije sistemov, po potrebi preizkušanje podatkov ter preverjanje usklajenosti finančnih izjav in izjav o upravljanju.

3.   Kar zadeva revizije sistemov upravljanja, certifikacijski organ izvaja revizije sistemov, ki lahko vključujejo preizkušanje skladnosti ter tudi preizkušanje splošnih kontrol IT in kontrol aplikacij za namen preverjanja zasnove in izvajanja sistema.

4.   Preizkušanje podatkov o odhodkih vključuje preverjanje zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij na ravni končnih upravičencev glede ukrepov, določenih v uredbah (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014, ter posebnega plačila za bombaž in podpore za predčasno upokojitev iz naslova III, poglavje II, oddelek 3, pododdelek 2, oziroma člena 155(2) Uredbe (EU) 2021/2115. Za te namene lahko certifikacijski organ spremlja plačilno agencijo pri izvajanju pregledov na kraju samem na drugi ravni. Certifikacijski organ ne sme spremljati plačilne agencije pri izvajanju začetnih pregledov na kraju samem, razen v primerih, ko bi bilo fizično nemogoče ponovno preveriti začetni pregled, ki ga je opravila plačilna agencija.

5.   Kar zadeva revizijo sistema poročanja o smotrnosti, certifikacijski organ uporabi preizkušanje evidenc in podatkovnih zbirk, da preveri, ali so kazalniki učinkov in rezultatov smotrnosti sporočeni pravilno in ustrezajo odhodkom, ki jih financira Unija, oziroma ciljem intervencije. Certifikacijski organ preveri in potrdi utemeljitve razlik med prijavljenim letnim odhodkom za intervencijo in zneskom, ki ustreza sporočenemu kazalniku učinkov v skladu s členom 54(2) Uredbe (EU) 2021/2116. Delo certifikacijskega organa vključuje tudi preverjanje izračuna kazalnikov.

6.   Certifikacijski organ se lahko za namen splošnega zagotovila opre na rezultate revizije zunanjih revizorjev organov, ki izvajajo finančne instrumente, certifikacijski organ pa se na tej podlagi lahko odloči, da omeji svoje revizijsko delo.

V okviru jamstvenih skladov lahko certifikacijski organ izvaja revizije organov, ki zagotavljajo nova osnovna posojila, samo v primeru ene ali obeh naslednjih okoliščin:

Država članica določi ureditve za zagotovitev revizijske sledi za finančne instrumente v skladu s predlogo iz Priloge III, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev ali doseganje rezultatov.

7.   Evropska investicijska banka ali druga mednarodna finančna institucija, v kateri je udeležena država članica in izvaja finančne instrumente, do konca vsakega koledarskega leta državam članicam zagotovi letno revizijsko poročilo iz tretjega pododstavka člena 12(2) Uredbe (EU) 2021/2116, ki ga pripravijo njihovi zunanji revizorji in zajema podatke, vključene v Prilogo IV k tej uredbi.

8.   Komisija določi nadaljnje pogoje in smernice glede oblikovanja revizijskih postopkov, integracije vzorčenja, načrtovanja in izvajanja ponovnega preverjanja transakcij na kraju samem, kjer je to potrebno, na podlagi smernic iz člena 6(4).

1.   Vsaka plačilna agencija vodi sklop obračunov, ki vključuje izključno odhodke in prihodke iz člena 5(1) ter členov 6 in 45 Uredbe (EU) 2021/2116 ter uporabo finančnih sredstev, ki so ji dana na razpolago, za plačilo ustreznih odhodkov. Ti obračuni omogočajo, da se finančni podatki za sklada prikazujejo in zagotavljajo ločeno.

Država članica Komisiji na zahtevo da na voljo informacije o izvršenih odhodkih in prejetih namenskih prejemkih.

2.   Plačilne agencije držav članic, ki niso prevzele eura, vodijo obračune, ki vsebujejo zneske v valuti, v kateri so bili odhodki in prihodki plačani oziroma prejeti. Da pa se lahko izvede konsolidacija vseh njihovih odhodkov in prihodkov, morajo imeti možnost, da ustrezne podatke navedejo tako v nacionalni valuti kot tudi v eurih.

3.   Kar zadeva EKSRP, vsaka plačilna agencija vodi obračune, ki omogočajo identifikacijo vseh operacij po načrtih in intervencijah. Takšni obračuni vključujejo zlasti:

1.   Države članice določijo znesek plačila, ki se upravičencu odobri v okviru EKJS, v okviru kontrolnih sistemov iz naslova IV Uredbe (EU) 2021/2116.

2.   V odhodkih, ki se izvršijo in prijavijo EKJS, se upoštevajo kazni, uporabljene v okviru kontrolnih sistemov držav članic v primeru neskladnosti.

3.   Znesek, ki izhaja iz uporabe odstavka 2, služi za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/2115 ter za programe za najbolj oddaljene regije Unije in manjše egejske otoke, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 228/2013 oziroma v Uredbi (EU) št. 229/2013, kot podlaga za zmanjšanje plačil iz člena 17 Uredbe (EU) 2021/2115 ter za uporabo finančne discipline iz člena 17 Uredbe (EU) 2021/2116.

4.   Znesek, ki izhaja iz uporabe odstavka 2, ter v posebnem primeru neposrednih plačil in programov iz odstavka 3 znesek, ki izhaja iz uporabe odstavkov 2 in 3, predstavljata znesek, ki ga je treba prijaviti Komisiji.

5.   Odhodki, prijavljeni v EKJS, služijo kot podlaga za preverjanje finančnih pragov, določenih s pravom Unije.

6.   Znesek, ki izhaja iz uporabe odstavkov 2 in 3, služi kot podlaga za izračun upravnih kazni v zvezi s pogojenostjo iz naslova IV, poglavji IV in V, Uredbe (EU) 2021/2116.

7.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice upravičencem v zvezi z vlogami za pomoč za dano leto plačajo predplačila za neposredna plačila brez uporabe prilagoditvene stopnje za finančno disciplino iz člena 17 Uredbe (EU) 2021/2116. Pri izplačilu preostalega zneska, ki se upravičencem odobri od 1. decembra, se upošteva prilagoditvena stopnja za finančno disciplino, ki se takrat uporablja za skupni znesek neposrednih plačil v ustreznem koledarskem letu.

1.   V skladu s členom 90(1), točki (c)(i) in (ii), Uredbe (EU) 2021/2116 države članice pošljejo Komisiji po elektronski poti in najpozneje do sedmega dne vsakega meseca podatke in dokumente o odhodkih in namenskih prejemkih iz členov 11 in 12 te uredbe, zlasti pa izjavo o odhodkih, pripravljeno v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Vendar se obvestilo o odhodkih in namenskih prejemkih, izvršenih oziroma prejetih med 1. in 15. oktobrom, pošlje najpozneje do 25. oktobra.

Vsi ustrezni podatki se zagotovijo na podlagi predloge, ki jo Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov.

2.   Izjava o odhodkih iz odstavka 1 vsebuje najmanj naslednje:

3.   Vsi finančni podatki, ki se zahtevajo v okviru tega člena, se sporočajo v eurih.

1.   Brez poseganja v posebne določbe o izjavah o odhodkih in prihodkih za javno skladiščenje iz člena 12 odhodki in namenski prejemki, ki jih plačilne agencije prijavijo za dani mesec, ustrezajo izplačilom in prejemkom, ki so bili v navedenem mesecu dejansko izvedeni.

Ti odhodki in namenski prejemki se vključijo v obračune proračuna EKJS za ustrezno finančno leto.

Vendar:

2.   Odhodki in namenski prejemki se upoštevajo na datum, ko je bil zadevni znesek knjižen v breme oziroma v dobro računa plačilne agencije. Vendar se lahko pri izplačilih upošteva datum, ko je zadevna agencija izdala in poslala izplačilni dokument finančni ustanovi ali upravičencu. Vsaka plačilna agencija uporablja enako metodo v celotnem finančnem letu.

3.   Neizvršeni plačilni nalogi in izplačila, ki so bremenila račun in so bila nato vrnjena, se prikažejo v obračunih kot zmanjšanje odhodkov za mesec, v katerem se plačilni agenciji poroča o neizvedbi plačila ali preklicu.

4.   Če so zapadla izplačila iz EKJS obremenjena s terjatvami, se za namene odstavka 1 šteje, da so bila v celoti izvedena:

1.   Pri pripravi izjav o odhodkih za javno skladiščenje je treba upoštevati operacije, ki so ob koncu danega meseca knjižene v obračunih plačilnih agencij in so se izvajale od začetka obračunskega leta v smislu člena 3(3), prvi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2022/127 do konca navedenega meseca.

2.   Take izjave o odhodkih morajo vsebovati vrednosti in zneske, določene v skladu s členoma 17 in 18 te uredbe ter členom 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 906/2014 (14), ki so jih plačilne agencije knjižile v mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se operacije nanašajo.

Vendar:

1.   Na podlagi podatkov, poslanih v skladu s členom 10(1) te uredbe, Komisija odloči o izvršitvi mesečnih plačil v skladu s členom 21(3) Uredbe (EU) 2021/2116 brez poseganja v popravke, ki se lahko izvedejo s poznejšimi sklepi v skladu s členi 53, 54 in 55 navedene uredbe, ter ob upoštevanju zmanjšanj in začasnih ustavitev v skladu s členi 39 do 42 navedene uredbe.

2.   Če skupni znesek odhodkov, ki jih države članice prijavijo za naslednje finančno leto, presega tri četrtine vseh odobrenih sredstev EKJS za tekoče finančno leto, se vnaprej prevzete obveznosti iz člena 11(2), točka (b), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in ustrezna mesečna plačila dodelijo sorazmerno z izjavami o odhodkih do največ 75 % odobrenih sredstev za tekoče finančno leto. Komisija upošteva razliko zneskov, ki niso bili povrnjeni državam članicam, v sklepih o naslednjih povračilih.

1.   Plačilne agencije Komisiji predložijo:

2.   Ustrezni informacijski sistemi iz člena 25 se uporabljajo za obveščanje in izmenjavo informacij ter pripravo dokumentov v zvezi z odhodki za javno intervencijo.

1.   Evidence zalog iz člena 3(3), prvi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2022/127 vsebujejo naslednje kategorije ločeno prikazanih podatkov:

2.   Obračuni iz člena 3(3), prvi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2022/127 vsebujejo:

1.   Pri podatkih iz člena 16 se vknjižijo količine, vrednosti, zneski in povprečja, ki jih plačilne agencije dejansko evidentirajo, ali vrednosti in zneski, izračunani na podlagi pavšalnih zneskov, ki jih določi Komisija.

2.   Evidence in izračuni iz odstavka 1 se pripravijo ob upoštevanju naslednjih pravil:

3.   O popravkih, ki jih v zvezi s podatki iz člena 16 za tekoče obračunsko leto opravi Komisija, se obvesti Odbor za kmetijska sklada. Popravki se državam članicam lahko sporočijo ob odločitvi o mesečnem plačilu, ali če te ni, ob sklepu o potrditvi obračunov. Vknjižijo jih plačilne agencije pod pogoji, določenimi v navedenem sklepu.

1.   Različne postavke odhodkov in prihodkov se knjižijo na datum, ko se izvede fizični postopek v okviru javnega intervencijskega ukrepa, in z uporabo menjalnega tečaja iz člena 3(2) Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014.

Vendar se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:

2.   Različne postavke v zvezi s fizičnim premikom proizvodov in vodenjem zalog se vknjižijo na dan fizičnega postopka, ki izhaja iz intervencijskega ukrepa.

Vendar se v naslednjih primerih uporabljajo naslednji datumi:

1.   Znesek, ki se financira v okviru intervencijskih ukrepov iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014, se določi na podlagi obračunov, ki jih plačilne agencije sestavijo in hranijo v skladu s členom 3(3), prvi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2022/127 ter v breme oziroma dobro katerih se knjižijo različne postavke odhodkov in prihodkov iz člena 16 te uredbe, ob upoštevanju po potrebi zneskov odhodkov, določenih v okviru področne kmetijske zakonodaje.

2.   Plačilne agencije oziroma usklajevalni organi po elektronski poti Komisiji vsak mesec in vsako leto na podlagi predlog, ki jih Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov, posredujejo informacije, potrebne za financiranje odhodkov za javno skladiščenje, in obračune, ki izkazujejo odhodke in prihodke v zvezi z javnim skladiščenjem v obliki preglednic, do dne iz člena 10(1) oziroma do datuma iz člena 33(2).

1.   Financiranje s sredstvi EKJS v okviru intervencijskih ukrepov iz člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 906/2014 je enako odhodkom, izračunanim na podlagi podatkov, ki jih sporoči plačilna agencija, po odbitku prihodkov, nastalih z intervencijskimi ukrepi, ki jih potrdi informacijski sistem, ki ga vzpostavi Komisija, in ki jih plačilna agencija vključi v svojo izjavo o odhodkih, sestavljeno v skladu s členom 12 te uredbe.

2.   Zneski, izterjani v skladu s členom 53 Uredbe (EU) 2021/2116, in zneski, prejeti ali izterjani od prodajalcev, kupcev in skladiščnikov, ki izpolnjujejo merila iz člena 45 navedene uredbe, se prijavijo v proračun EKJS v skladu s členom 10(2), točka (a), te uredbe.

1.   Plačilne agencije prijavijo odhodke in izterjane zneske za vsako vrsto intervencij za razvoj podeželja in tehnično pomoč v okviru strateškega načrta SKP iz člena 118 Uredbe (EU) 2021/2115 za vsako referenčno obdobje iz odstavka 2 tega člena, in sicer na podlagi predloge, ki jo Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov.

Za vsak strateški načrt SKP plačilne agencije v izjavi o odhodkih navedejo najmanj naslednje:

V odhodkih, ki se izvršijo in prijavijo v EKSRP, se upoštevajo kazni, uporabljene v sistemih upravljanja in kontrole držav članic v primeru neskladnosti.

2.   Ko Komisija odobri strateški načrt SKP, ji države članice v skladu s členom 90(1), prvi pododstavek, točka (c)(i), Uredbe (EU) 2021/2116 pošljejo svoje izjave o odhodkih v naslednjih rokih:

Če strateški načrt SKP v državi članici izvaja več kot ena plačilna agencija, usklajevalni organ zagotovi, da se izjave o odhodkih pošljejo na isti dan.

Vendar se vsi odhodki, ki jih plačilne agencije plačajo upravičencem v skladu s členom 86 Uredbe (EU) 2021/2115 do konca zadnjega obdobja, kot je navedeno v prvem pododstavku tega odstavka, pred odobritvijo strateškega načrta SKP iz člena 118 navedene uredbe, izvedejo pod odgovornostjo držav članic in se Komisiji prijavijo v prvi izjavi o odhodkih po odobritvi načrta. V navedeni izjavi se prijavijo tudi izterjani zneski za ustrezno obdobje iz odstavka 1, drugi pododstavek, točki (d) in (e), tega člena. Isto pravilo se smiselno uporablja v primeru spremembe strateškega načrta SKP iz člena 119 Uredbe (EU) 2021/2115, razen za prilagoditve finančnega načrta, kot je navedeno v členu 23 te uredbe.

Kar zadeva finančne instrumente, določene v skladu s členom 58 Uredbe (EU) 2021/1060 in členom 80 Uredbe (EU) 2021/2115, se odhodki prijavijo v finančnem letu, ko so izpolnjeni pogoji iz člena 32(3) in (4) Uredbe (EU) 2021/2116, plačilna agencija pa jih je izvršila pred koncem finančnega leta.

Vsi finančni podatki, ki jih zahteva uporaba tega člena, se sporočajo v eurih.

1.   Prispevek Unije, ki se plača za upravičene javne odhodke brez dodatnega nacionalnega financiranja iz člena 115(5) Uredbe (EU) 2021/2115, se navede v finančnem načrtu, ki velja na prvi dan referenčnega obdobja in se, kar zadeva strateške načrte SKP iz člena 118 navedene uredbe, izračuna, kot sledi:

Pri izračunu se upoštevajo popravki prispevka Unije, navedeni v izjavi o odhodkih za omenjeno obdobje.

2.   Če skupni znesek prispevka Unije, plačanega za strateški načrt SKP, presega prispevek za vrsto intervencije v okviru EKSRP, se znesek za plačilo brez poseganja v zgornjo mejo iz člena 30(2) Uredbe (EU) 2021/2116 zmanjša na znesek, načrtovan za to vrsto intervencije. Vsak prispevek Unije, ki je zaradi tega izključen, se lahko plača pozneje, če je država članica predložila prilagojen finančni načrt in ga je Komisija odobrila.

1.   Komisija opredeli informacijske sisteme, ki omogočajo elektronsko izmenjavo dokumentov in podatkov med njo in državami članicami, za sporočanje in vpogled v podatke iz člena 90 Uredbe (EU) 2021/2116 ter potrebne ureditve za njihovo uporabo. Države članice obvesti o splošnih pogojih uvajanja teh sistemov v okviru Odbora za kmetijska sklada.

2.   Informacijski sistemi iz odstavka 1 so zmožni obdelovati predvsem:

3.   Komisija da državam članicam prek informacijskih sistemov na voljo predloge za obliko in vsebino dokumentov iz členov 10, 18, 19, 21, 22, 23 in 32.

Komisija navedene predloge prilagaja in posodablja po tem, ko obvesti Odbor za kmetijska sklada.

4.   Informacijski sistemi iz odstavka 1 lahko vsebujejo orodja, ki so potrebna za hrambo podatkov in upravljanje računov skladov s strani Komisije.

5.   Podatke v zvezi s finančnimi transakcijami v informacijske sisteme iz odstavka 1, za katere so odgovorne plačilne agencije, vnašajo in posodabljajo ter jih prek navedenih sistemov sporočajo plačilne agencije ali organi, na katere se ta funkcija prenese, po potrebi prek usklajevalnih organov, akreditiranih v skladu s členom 9(4) in členom 10 Uredbe (EU) 2021/2116.

6.   Kadar sta za dokument, poslan v skladu s členom 90(1), točka (c)(i) in (iii), Uredbe (EU) 2021/2116, ali postopek v informacijskih sistemih potrebna podpis ali odobritev s strani pooblaščene osebe na eni ali več stopenj tega postopka, se ta obvezni elektronski podpis ali odobritev izvedeta v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014.

7.   Elektronski in digitalizirani dokumenti se hranijo celotno obdobje, kot je določeno v členu 3(3), prvi pododstavek, točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2022/127

8.   Če se v delovanju informacijskega sistema pojavijo motnje ali ni stabilne povezave, lahko država članica po predhodni odobritvi Komisije pošlje dokumente v drugi obliki, in sicer pod pogoji, ki jih določi Komisija.

1.   Izjave o odhodkih za sklada se v obliki strukturiranih podatkov akreditiranih plačilnih agencij ali akreditiranega usklajevalnega organa vnesejo na podlagi predloge, ki jo Komisija da na razpolago državam članicam prek informacijskih sistemov.

2.   Odhodki EKJS in EKSRP ter namenski prejemki EKJS, prijavljeni za obdobje, lahko vključujejo popravke podatkov, sporočenih za predhodna obdobja izjav v istem finančnem letu.

3.   Odhodki za EKJS in EKSRP ter namenski prejemki, ki se bremenijo v finančnem letu ter še niso vključeni v mesečne in vmesne izjave, se lahko popravijo samo v letnih obračunih, ki se Komisiji pošljejo v skladu s členom 90(1), prvi pododstavek, točka (c)(iii), Uredbe (EU) 2021/2116.

4.   Komisija plača prispevek Unije na račune, ki jih odprejo države članice, če so sredstva na razpolago.

5.   Vsaka država članica sporoči Komisiji nazive ali številke računov, in sicer v obliki, ki ji jo da na razpolago Komisija.

1.   Po oceni utemeljitve, ki jo je predložila država članica v okviru pregleda smotrnosti iz člena 135 Uredbe (EU) 2021/2115, lahko Komisija od zadevne države članice zahteva, da predloži akcijski načrt iz člena 41 Uredbe (EU) 2021/2116. Država članica predloži akcijski načrt v dveh mesecih po prejemu zahteve Komisije. V navedenem akcijskem načrtu država članica predlaga konkretne popravne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in določitev intervencij, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP, zlasti glede odstopanj od mejnikov, določenih za dosego specifičnih ciljev iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2021/2115. Popravni ukrepi se opišejo dovolj podrobno, da se Komisiji omogoči ocena, ali je akcijski načrt ustrezen za odpravo teh pomanjkljivosti, tudi po potrebi z ukrepi za izboljšanje smotrnosti zadevnih intervencij.

2.   Država članica za vsakega od ukrepov določi načrtovani rok izvedbe, ki ni daljši od dveh let od datuma začetka akcijskega načrta. Da se omogoči pregled pričakovanega časovnega okvira za izvedbo akcijskega načrta, država članica določi tudi kazalnike napredka za obdobje do navedenega roka, ki med celotnim izvajanjem akcijskega načrta veljajo za obdobja, dolga največ tri mesece.

3.   Komisija v dveh mesecih po prejemu akcijskega načrta od zadevne države članice, kjer je to ustrezno, pisno obvesti državo članico o svojih ugovorih zoper predloženi akcijski načrt in zahteva njegovo spremembo. Zadevna država članica v dveh mesecih po prejemu pripomb Komisije predloži dodatna pojasnila ali posodobljen akcijski načrt.

4.   Komisija po obdobju iz odstavka 3 v dveh mesecih pisno obvesti državo članico, ali meni, da akcijski načrt zadošča za odpravo pomanjkljivosti, ki vplivajo na smotrnost strateškega načrta SKP. Če je ocena pozitivna, datum, ko država članica prejme navedeno oceno, šteje kot datum začetka izvajanja akcijskega načrta. Datum začetka ne posega v možnost zadevne države članice, da začne popravne ukrepe izvajati prej. Če je ocena negativna, Komisija obvesti zadevno državo članico o svoji nameri glede začasne ustavitve plačil iz člena 41(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

5.   Države članice pripravijo akcijske načrte in poročajo o napredku pri njihovem izvajanju v skladu z ustrezno predlogo, ki jo Komisija da na voljo ob predložitvi letnega poročila o smotrnosti v skladu s členom 9(3), prvi pododstavek, točka (b), Uredbe (EU) 2021/2116. Predloga je na voljo in se uporablja v elektronski obliki.

1.   Država članica predloži akcijski načrt iz člena 42 Uredbe (EU) 2021/2116 v dveh mesecih po prejetju zahteve Komisije. Zadevna država članica v svojem akcijskem načrtu predlaga konkretne ukrepe za odpravo vseh resnih pomanjkljivosti, ki jih je navedla Komisija. Popravni ukrepi se ustrezno opišejo, da se Komisiji omogoči ocena, ali akcijski načrt zadošča za odpravo pomanjkljivosti.

2.   Država članica za vsakega od ukrepov določi načrtovani rok izvedbe, ki ni daljši od dveh let od datuma začetka akcijskega načrta. Da se omogoči pregled kazalnikov napredka, država članica določi tudi mejnike za obdobje do navedenega roka, ki med celotnim izvajanjem akcijskega načrta veljajo za obdobja, dolga največ tri mesece.

3.   Komisija v dveh mesecih po prejemu akcijskega načrta od zadevne države članice, kjer je to ustrezno, pisno obvesti državo članico o svojih ugovorih zoper predloženi akcijski načrt in zahteva njegovo spremembo. Zadevna država članica v dveh mesecih po prejemu pripomb Komisije predloži dodatna pojasnila ali posodobljen akcijski načrt. V ustrezno upravičenih primerih se to obdobje lahko podaljša.

4.   Komisija po izmenjavah iz odstavka 3 in najpozneje dva meseca po prejemu zadnjega sporočila od države članice državo članico pisno obvesti o svoji oceni. Če je ocena pozitivna, datum, ko država članica prejme navedeno oceno, šteje kot datum začetka izvajanja akcijskega načrta. Datum začetka ne posega v možnost zadevne države članice, da začne popravne ukrepe izvajati prej. Če je ocena negativna zaradi očitno pomanjkljivega akcijskega načrta, Komisija obvesti zadevno državo članico o svoji nameri glede začasne ustavitve plačil iz člena 42(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

5.   Kadar napredek pri izvajanju akcijskega načrta ni zadosten ali pa akcijski načrt ni bil predložen v skladu s pisno zahtevo Komisije, Komisija obvesti zadevno državo članico o svoji nameri glede začasne ustavitve plačil iz člena 42(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

6.   Pri ponavljajočih se resnih pomanjkljivostih, odkritih v poročilih o oceni kakovosti iz člena 68(3), člena 69(6) in člena 70(2) Uredbe (EU) 2021/2116, Komisija zahteva akcijski načrt v skladu s členom 42(1) navedene uredbe, če se take pomanjkljivosti ugotovijo drugo zaporedno leto brez kakršnega koli izboljšanja stanja.

7.   Države članice pripravijo akcijske načrte in poročajo o napredku pri njihovem izvajanju v skladu z ustrezno predlogo, ki jo zagotovi Komisija. Predloga je na voljo in se uporablja v elektronski obliki.

1.   Države članice vzpostavijo sistem, ki zagotavlja, da upravičenci v primeru neupravičeno izplačanega zneska zaradi nepravilnosti ali malomarnosti v razumnem časovnem okviru prejmejo zahtevek za izterjavo, potem ko plačilna agencija, ali kadar je to ustrezno, organ, pristojen za izterjavo, prejme poročilo o kontroli ali podoben dokument, v katerem je navedeno, da je prišlo do nepravilnosti. Sistem zagotavlja, da se ustrezni zneski ob zahtevku za izterjavo evidentirajo v knjigo terjatev plačilne agencije.

2.   Države članice uvedejo sistem, ki zagotavlja, da se postopki izterjave, vključno z izračunom obresti v skladu z veljavnimi nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi iz člena 59(1) Uredbe (EU) 2021/2116, pobot in izvršba neupravičeno izplačanih zneskov uvedejo in izvršijo pravočasno. Zagotovi se sledenje dolga v skladu z veljavnim nacionalnim postopkom izterjave, izterjani zneski pa se pravočasno povrnejo v sklada.

3.   Popravek dolga do skladov se izvrši samo, če je z dokončnim upravnim ali pravnim instrumentom ugotovljeno, da ni nepravilnosti.

4.   Države članice primerno utemeljijo odpis dolga in odločitev, da dolga ne izterjajo, v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili.

1.   Letni obračuni iz člena 90(1), prvi pododstavek, točka (c)(iii), Uredbe (EU) 2021/2116 vključujejo:

2.   Letni obračuni so podlaga za letno poročilo o smotrnosti, ki se predloži v skladu s členom 134 Uredbe (EU) 2021/2115.

1.   Za potrditev obračunov v skladu s členoma 53 in 54 Uredbe (EU) 2021/2116 vsaka država članica Komisiji pošlje:

Država članica na zahtevo Komisije predloži popolne evidence vseh računovodskih informacij, potrebnih za statistične in kontrolne namene, v zvezi z odhodki, kar zadeva ukrepe iz uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 229/2013, (EU) št. 1308/2013 in (EU) št. 1144/2014. Obliko in vsebino računovodskih informacij določi Komisija.

2.   Dokumenti iz odstavka 1 se Komisiji pošljejo najpozneje do 15. februarja v letu, ki sledi koncu zadevnega finančnega leta. Dokumenti se predložijo v elektronski obliki skladno z obliko in pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s členom 25.

Navedeni dokumenti so opremljeni z obveznim elektronskim podpisom v smislu Uredbe (EU) št. 910/2014.

3.   Na zahtevo Komisije ali na pobudo države članice se lahko dodatne informacije v zvezi s potrditvijo obračunov pošljejo Komisiji do roka, ki ga določi Komisija glede na obseg dela, potrebnega za zagotovitev teh informacij. Če takšnih informacij ni, lahko Komisija potrdi obračune na podlagi informacij, ki jih ima.

4.   V ustrezno upravičenih primerih lahko Komisija sprejme zahtevo po odlogu pošiljanja informacij, če je zahteva naslovljena nanjo pred skrajnim rokom za oddajo informacij.

1.   Podporni dokumenti o financiranih odhodkih in namenskih prejemkih, ki jih zbere EKJS, so na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, v katerem Komisija potrdi obračune zadevnega finančnega leta v skladu s členom 53 Uredbe (EU) 2021/2116.

2.   Podporni dokumenti o financiranih odhodkih in namenskih prejemkih, ki jih zbere EKSRP, so na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, v katerem je plačilna agencija opravila končno izplačilo.

3.   V primeru nepravilnosti ali malomarnosti so podporni dokumenti iz odstavkov 1 in 2 na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, v katerem so zneski v celoti izterjani od upravičenca in knjiženi v dobro skladov.

4.   Podporni dokumenti v zvezi z učinki, ki ustrezajo odhodkom, prijavljenim v okviru EKJS na podlagi Uredbe (EU) 2021/2115 in v okviru EKSRP, so na voljo Komisiji najmanj tri leta po letu, v katerem se prijavijo končni odhodki na podlagi strateških načrtov SKP v skladu z Uredbo (EU) 2021/2115.

5.   V primeru postopka potrditve skladnosti iz člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116 so podporni dokumenti iz odstavkov 1 in 2 tega člena na voljo Komisiji najmanj eno leto po letu, v katerem je končan navedeni postopek, ali najmanj eno leto po letu, v katerem je končan sodni postopek na Sodišču Evropske unije, če je sklep o skladnosti predmet takega sodnega postopka.

6.   Podporni dokumenti iz odstavkov 1 do 5 so na voljo Komisiji na papirju, v elektronski obliki in/ali v obeh oblikah.

Dokumenti se lahko hranijo izključno v elektronski obliki, če nacionalno pravo zadevne države članice dovoljuje uporabo elektronskih dokumentov kot dokaza poslovnih dogodkov v postopkih na nacionalnih sodiščih.

Če se dokumenti hranijo samo v elektronski obliki, je sistem, ki to omogoča, skladen z oddelkom 3(B) Priloge I k Delegirani uredbi (EU) 2022/127

1.   V sklepu Komisije o potrditvi obračunov iz člena 53 Uredbe (EU) 2021/2116 se določijo zneski odhodkov, izvršenih v vsaki državi članici v zadevnem finančnem letu, ki se priznajo v breme skladov na podlagi obračunov iz člena 32 te uredbe, ter vseh zmanjšanj in začasnih ustavitev v skladu s členi 39, 40 in 41 Uredbe (EU) 2021/2116.

Za EKSRP znesek, določen s sklepom o potrditvi obračunov, vključuje sredstva, ki jih lahko zadevna država članica znova uporabi s prerazporeditvijo v skladu s členom 57 Uredbe (EU) 2021/2116.

2.   Pri EKJS se znesek, ki se na podlagi sklepa o potrditvi obračunov izterja od vsake države članice ali plača državi članici, določi tako, da se mesečna plačila za zadevno finančno leto odštejejo od odhodkov, priznanih za isto leto v skladu z odstavkom 1. Ta znesek Komisija odšteje ali doda mesečnemu plačilu za odhodke, izvršene v drugem mesecu po sprejetju sklepa o potrditvi obračunov.

Pri EKSRP se znesek, ki se kot posledica sklepa o potrditvi obračunov izterja od vsake države članice ali plača državi članici, določi tako, da se vmesna plačila za zadevno finančno leto odštejejo od odhodkov, priznanih za isto leto v skladu z odstavkom 1.

Ta znesek Komisija odšteje od prvega plačila ali doda prvemu plačilu, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 53 Uredbe (EU) 2021/2116, predložila izjavo o odhodkih.

3.   Komisija najpozneje do 30. aprila v letu, ki sledi koncu finančnega leta, zadevni državi članici sporoči rezultate svojih preverjanj predloženih informacij, skupaj z vsemi spremembami, ki jih predlaga.

4.   Če iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati zadevni državi članici, Komisija ne more potrditi obračunov države članice pred 31. majem naslednjega leta, državo članico uradno obvesti o nadaljnjih poizvedbah, ki jih predlaga v skladu s členom 49 Uredbe (EU) 2021/2116.

5.   Odstavki 1 do 4 se smiselno uporabljajo za namenske prejemke iz člena 45 Uredbe (EU) 2021/2116.

1.   Pri določanju zneskov, za katere se zmanjša financiranje Unije, kadar se ugotovi, da odhodek nima ustreznega učinka, kot je sporočen v letnem poročilu o smotrnosti iz člena 54(1) Uredbe (EU) 2021/2116 ter iz člena 134 Uredbe (EU) 2021/2115, Komisija uporabi lastne ugotovitve in ugotovitve certifikacijskega organa ter upošteva informacije, ki jih dajo na voljo države članice, če so te posredovane v rokih, ki jih določi Komisija v okviru letnega postopka potrditve smotrnosti, ki se izvede v skladu s členom 54 Uredbe (EU) 2021/2116 in v skladu s tem členom.

2.   Kadar Komisija na podlagi dokumentov o letni potrditvi, ki jih predloži država članica, in zaradi nezadostnih utemeljitev meni, da odhodek nima ustreznega učinka, svoje ugotovitve sporoči zadevni državi članici in navede ugotovljeno razliko. Sporočilo se sklicuje na ta člen.

Država članica se odzove v roku, ki se določi v sporočilu in ne sme biti krajši od 30 koledarskih dni po prejemu sporočila. Država članica ima v svojem odgovoru zlasti možnost, da:

Sporočilo iz prvega in drugega pododstavka se lahko posreduje po elektronski poti.

3.   Ko Komisija oceni utemeljitve držav članic v skladu z odstavkom 2 tega člena, sprejme, kjer je to primerno, sklep na podlagi člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116, da se financiranje Unije zmanjša za odhodek, ki nima ustreznega učinka za zadevno finančno leto.

4.   Pri EKJS Komisija zmanjšanja od financiranja Unije odšteje od mesečnih plačil v zvezi z odhodki, izvršenimi v drugem mesecu, ki sledi sklepu na podlagi člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116.

5.   Pri EKSRP Komisija zmanjšanja od financiranja Unije odšteje od plačila, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 54 Uredbe (EU) 2021/2116, predložila izjavo o odhodkih.

6.   Odstavki 1 do 5 se smiselno uporabljajo za namenske prejemke iz člena 45 Uredbe (EU) 2021/2116.

1.   Za določitev zneskov, ki se izključijo iz financiranja Unije, kadar se ugotovi, da odhodki niso bili izvršeni v skladu s pravili Unije, Komisija uporabi lastne ugotovitve in upošteva informacije, ki jih dajo na razpolago države članice, če so te posredovane v rokih, ki jih določi Komisija v okviru postopka potrditve skladnosti, ki se izvaja v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116 in v skladu s tem členom. Pri intervencijah v okviru integriranega administrativnega in kontrolnega sistema iz člena 65 navedene uredbe Komisija upošteva tudi poročila o oceni kakovosti identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, sistema za geoprostorske vloge in sistema za spremljanje površin.

2.   Kadar Komisija pri poizvedbi ugotovi, da odhodek ni bil izvršen v skladu s predpisi Unije, zadevni državi članici sporoči svoje ugotovitve in navede popravne ukrepe, potrebne za prihodnjo skladnost z navedenimi predpisi, ter začasno raven finančnega popravka, za katerega v tej fazi postopka meni, da ustreza njenim ugotovitvam. V sporočilu se načrtuje tudi dvostranski sestanek v petih mesecih po poteku obdobja za odgovor države članice. Sporočilo se sklicuje na ta člen.

Država članica odgovori v dveh mesecih po prejemu sporočila. Država članica ima v svojem odgovoru zlasti možnost, da:

V utemeljenih primerih lahko Komisija na obrazloženo zahtevo države članice odobri podaljšanje dvomesečnega obdobja za največ dva meseca. Utemeljen razlog je lahko ocena izračuna države članice, ki jo opravi certifikacijski organ. Zahteva se naslovi na Komisijo pred iztekom navedenega obdobja.

Če država članica meni, da dvostranski sestanek ni potreben, o tem obvesti Komisijo v svojem odgovoru na to sporočilo.

3.   Na dvostranskem sestanku si obe strani prizadevata za dogovor o ukrepih, ki naj se sprejmejo, ter o oceni teže kršitve in finančne škode, povzročene proračunu Unije.

Komisija v 30 delovnih dneh po dvostranskem sestanku pripravi zapisnik in ga pošlje državi članici. Država članica lahko Komisiji pošlje pripombe v 15 delovnih dneh po prejemu zapisnika.

Komisija v šestih mesecih od datuma pošiljke zapisnika z dvostranskega sestanka državi članici uradno sporoči svoje ugotovitve na podlagi informacij, ki jih je prejela v okviru postopka potrditve skladnosti. V tem sporočilu se ocenijo odhodki, ki jih je treba izključiti iz financiranja Unije v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116 ter členoma 14 in 15 Delegirane uredbe (EU) 2022/127 Sporočilo se sklicuje na člen 43(1) te uredbe.

Če država članica uradno obvesti Komisijo, da dvostranski sestanek ni potreben, se šestmesečno obdobje začne na dan, ko Komisija prejme uradno obvestilo.

4.   Če država članica izvede spravni postopek iz člena 43, Komisija državi članici sporoči svoje ugotovitve najpozneje šest mesecev po:

5.   Za izvedbo določb iz odstavkov 3 in 4 v zadevnih rokih mora imeti Komisija na razpolago vse informacije, ki so pomembne v zadevni fazi postopka. Če Komisija meni, da teh informacij nima na razpolago, lahko kadar koli v rokih iz navedenih odstavkov:

V tem primeru roki iz odstavkov 3 in 4 začnejo ponovno teči, ko Komisija prejme zahtevane dodatne informacije oziroma z zadnjim dnem dodatnega revizijskega obiska.

Kadar roki iz odstavkov 2, 3 in 4 ter tega odstavka popolnoma ali deloma vključujejo mesec avgust, se v navedenem mesecu začasno prekinejo.

6.   Pri oceni odhodkov, ki se izključijo iz financiranja Unije, se lahko informacije, ki jih sporoči država članica po uradnem sporočilu Komisije iz odstavka 3, tretji pododstavek, upoštevajo samo:

7.   Potem ko Komisija državam članicam sporoči svoje ugotovitve v skladu z odstavkom 3 ali 4 tega člena, po potrebi sprejme enega ali več sklepov na podlagi člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116, da se iz financiranja Unije izključijo odhodki, na katere je vplivala ugotovljena neskladnost s predpisi Unije. Komisija lahko izvaja zaporedne postopke potrditve skladnosti, dokler država članica dejansko ne izvede popravnih ukrepov.

8.   Pri EKJS Komisija odbitke od financiranja Unije odšteje od mesečnih plačil v zvezi z odhodki, izvršenimi v drugem mesecu, ki sledi sklepu na podlagi člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116.

Pri EKSRP Komisija odbitke od financiranja Unije odšteje od plačila, za katerega je država članica po tem, ko je bil sprejet sklep na podlagi člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116, predložila izjavo o odhodkih.

Vendar lahko Komisija na zahtevo države članice in po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada sprejme izvedbeni sklep, s katerim določi drugačen datum za odbitke ali odobri njihovo povračilo v največ treh obrokih, če je to utemeljeno zaradi pomembnosti odbitkov, vključenih v izvedbeni akt, sprejet na podlagi člena 55 Uredbe (EU) 2021/2116. Država članica tako zahtevo za obroke predloži Komisiji najpozneje v petih dneh po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada o sklepu na podlagi člena 55 navedene uredbe.

9.   Komisija lahko na zahtevo države članice in po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada za države članice, ki so upravičene do finančne pomoči v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 (22), Uredbo Sveta (EU) št. 407/2010 (23) in Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, sprejme izvedbeni sklep, s katerim za obdobje, ki ni daljše od 24 mesecev od datuma njegovega sprejetja, odloži izvrševanje sklepov, sprejetih po 1. maju 2025 v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116 (v nadaljnjem besedilu: sklep o odlogu).

S sklepom o odlogu se odobrijo odbitki, ki se odštejejo po koncu obdobja odloga v treh letnih obrokih. Če skupni znesek, za katerega velja sklep o odlogu, znaša več kot 0,02 % bruto domačega proizvoda države članice, lahko Komisija odobri povračilo v največ petih letnih obrokih.

Komisija lahko obdobje odloga iz prvega pododstavka na zahtevo države članice in po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada podaljša enkrat za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev.

Država članica, ki ji je bil odobren odlog, zagotovi, da se pomanjkljivosti, zaradi katerih je prišlo do odbitkov in ki so v času sprejetja sklepa o odlogu še vedno prisotne, odpravijo na podlagi akcijskega načrta, ki je oblikovan po posvetovanju s Komisijo ter vsebuje roke in jasne kazalnike napredka. Komisija ob upoštevanju načela sorazmernosti spremeni ali razveljavi sklep o odlogu v naslednjih primerih:

10.   Izvedbena sklepa iz odstavkov 8 in 9 se sprejmeta v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 102(2) Uredbe (EU) 2021/2116.

11.   V ustrezno upravičenih primerih, o katerih je treba obvestiti zadevno državo članico, lahko Komisija podaljša roke iz odstavkov 2 in 5.

12.   Sporočila iz tega člena se lahko posredujejo po elektronski poti.

13.   Odstavki 1 do 11 se smiselno uporabljajo za namenske prejemke iz člena 45 Uredbe (EU) 2021/2116.

1.   Komisija se lahko odloči, da ne bo začela ali izvedla poizvedbe glede potrditve skladnosti v skladu s členom 55 Uredbe (EU) 2021/2116, če pričakuje, da morebitni finančni popravek zaradi neskladnosti, ugotovljene s poizvedbo iz člena 37(2) te uredbe, ne bi presegel 50 000 EUR in 2 % zadevnih odhodkov ali zneskov, ki jih je treba izterjati.

2.   Če Komisija zmanjša mesečna plačila v skladu s členom 39(1) in (2) Uredbe (EU) 2021/2116, se lahko odloči, da ne bo začela ali izvedla poizvedbe glede potrditve skladnosti v skladu s členom 55 navedene uredbe, če zadevna država članica ne nasprotuje uporabi tega odstavka v okviru postopka iz člena 39(1) in (2) navedene uredbe.

1.   Spravni organ sestavlja vsaj pet članov, izbranih izmed uglednih oseb, ki jamčijo popolno neodvisnost in so visoko strokovno usposobljeni v zadevah financiranja skupne kmetijske politike, skupaj z razvojem podeželja, ali praksi finančne revizije.

Ti člani morajo biti državljani različnih držav članic.

2.   Komisija po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada imenuje predsednika, člane in namestnike za začetni mandat treh let.

Njihov mandat se lahko naenkrat podaljša samo za eno leto, o čemer je treba obvestiti Odbor za kmetijska sklada. Če se imenuje predsednik, ki je že član spravnega organa, traja njegov začetni mandat predsednika tri leta.

Imena predsednika, članov in namestnikov se objavijo v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

3.   Člani spravnega organa prejmejo plačilo glede na čas, ki se zahteva za opravljanje določene naloge. Stroški se nadomestijo v skladu s pravili, ki veljajo za osebje Komisije.

4.   Po izteku mandata ostanejo predsednik in člani na svojem položaju do zamenjave ali podaljšanja mandata.

5.   Komisija lahko po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada razreši člane, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zahtevanih za opravljanje dolžnosti v spravnem organu, ali ki iz kakršnega koli razloga niso na voljo za nedoločen čas.

V navedenem primeru zadevnega člana za preostanek mandatne dobe nadomesti namestnik, o čemer se obvesti Odbor za kmetijska sklada.

Če je predsednik razrešen, Komisija po posvetovanju z Odborom za kmetijska sklada imenuje člana, ki opravlja dolžnosti predsednika za preostali mandat, za katerega je bil ta imenovan.

1.   Člani spravnega organa opravljajo svoje dolžnosti neodvisno, pri čemer ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil Komisije ali kakršne koli vlade ali organa.

Člani, ki so bili v prejšnjem mandatu osebno vpleteni v obravnavano zadevo, ne sodelujejo pri delu spravnega organa ali podpišejo poročila.

2.   Brez poseganja v člen 287 Pogodbe člani ne razkrijejo nobenih informacij, ki so jih pridobili pri svojem delu za spravni organ. Take informacije so zaupne in zanje velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

1.   Spravni organ se sestaja na sedežu Komisije. Predsednik pripravi in organizira delo. V odsotnosti predsednika in brez poseganja v člen 40(5), prvi pododstavek, predsedovanje prevzame najstarejši član.

Komisija zagotovi sekretariat spravnega organa.

2.   Brez poseganja v člen 41(1), drugi pododstavek, se poročila sprejemajo z absolutno večino prisotnih članov, pri čemer so za sklepčnost na obravnavah potrebni vsaj trije člani.

Poročila podpišejo predsednik in člani, ki so sodelovali na obravnavah. Sopodpiše jih sekretariat.

1.   Država članica lahko v 30 delovnih dneh po prejemu uradnega sporočila Komisije iz člena 37(3), tretji pododstavek, zadevo predloži spravnemu organu, in sicer tako, da sekretariatu spravnega organa pošlje obrazložen zahtevek za spravo.

2.   Odbor za kmetijska sklada državam članicam uradno sporoči postopek, ki ga je treba upoštevati, in naslov sekretariata .

3.   Zahtevek za spravo se dopusti le, če znesek, ki je predviden za izključitev iz financiranja Unije v skladu s sporočilom Komisije:

Če je država članica v predhodnih pogovorih trdila in dokazala, da gre za načelno zadevo v zvezi z uporabo predpisov Unije, lahko predsednik spravnega odbora prav tako odloči, da je zahtevek za spravo sprejemljiv. Vendar tak zahtevek ni sprejemljiv, če se nanaša izključno na pravno razlago.

4.   Spravni organ opravi preiskave čim bolj neformalno in čim hitreje ter se pri tem opira izključno na dokaze, ki so Komisiji na razpolago, ko so formalne ugotovitve sporočene v skladu s členom 37(3), tretji pododstavek, ter Komisiji in zadevnim nacionalnim organom omogoči pošteno zaslišanje.

Če pa država članica meni, da bi morala v svojem zahtevku za spravo predložiti informacije, ki Komisiji še niso bile sporočene, lahko spravni organ povabi Komisijo, naj te nove informacije oceni, samo če so izpolnjeni pogoji iz člena 37(6). Informacije se Komisiji sporočijo najpozneje dva meseca po posredovanju poročila iz člena (39), točka (c).

5.   Če spravnemu organu v štirih mesecih po tem, ko mu je bila zadeva predložena, ne uspe uskladiti stališč Komisije in države članice, se šteje, da sprava ni uspela.

6.   V poročilu iz člena 39, točka (c), se navedejo razlogi, zakaj stališč ni bilo mogoče uskladiti. Navede se, ali je bil med postopkom dosežen kakršen koli delni sporazum in ali je spravni organ povabil Komisijo, naj oceni nove informacije v skladu z odstavkom 4, drugi pododstavek.

7.   Poročilo se pošlje:

8.   Kadar roki iz odstavka 1, odstavka 4, drugi pododstavek, in odstavka 5 popolnoma ali deloma vključujejo mesec avgust, se v navedenem mesecu začasno prekinejo.

1.   Države članice zagotovijo, da upravičenci v vlogah za pomoč in zahtevkih za izplačilo zagotovijo informacije, ki so potrebne za njihovo identifikacijo, po potrebi tudi za identifikacijo skupine, kot je opredeljeno v členu 2(11) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (24), v kateri sodelujejo od datuma, ki ga določi država članica. Te informacije zajemajo vsaj:

Informacije iz prvega pododstavka se lahko uporabijo pri pripravi vzorca za preglede iz člena 60(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116. Informacije se lahko zlasti uporabijo za izvajanje pregledov v zvezi z izogibanjem iz člena 62 navedene uredbe.

2.   Država članica naknadno objavi informacije o identifikaciji skupin iz odstavka 1, prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), v skladu s členom 98 Uredbe (EU) 2021/2116.

1.   Za prostovoljno uporabo orodja za podatkovno rudarjenje iz člena 59(2) Uredbe (EU) 2021/2116, ki ga Komisija da na razpolago za preglede iz člena 60 navedene uredbe, države članice zagotovijo, da:

2.   Kadar se država članica pri pripravi vzorca za preglede iz člena 60(1), drugi pododstavek, Uredbe (EU) 2021/2116 odloči uporabiti informacije, zbrane na podlagi člena 44 te uredbe, se informacije lahko preverijo z orodjem za podatkovno rudarjenje.

1.   Sistematični pregled trgovinskih dokumentov podjetij iz člena 77(1) Uredbe (EU) 2021/2116 se za vsako obdobje pregledov iz odstavka 4 tega člena uporablja za število podjetij, ki ne sme biti manjše od polovice podjetij, katerih prejemki ali izplačila ali njihova vsota v okviru sistema financiranja iz EKJS so v finančnem letu EKJS pred začetkom zadevnega obdobja pregledov presegli 150 000 EUR.

2.   Države članice v zvezi z vsakim obdobjem pregledov brez poseganja v svoje obveznosti iz člena 77(1) Uredbe (EU) 2021/2116 izberejo podjetja, ki se pregledajo na podlagi analize tveganja za vse ukrepe, pri katerih je to praktično izvedljivo. Države članice obvestijo Komisijo o analizi tveganja v okviru kontrolnega načrta iz člena 80(1) navedene uredbe.

3.   Pri ukrepih, za katere država članica meni, da uporaba analize tveganja ni izvedljiva, se obvezno opravi pregled podjetij, ki prejemajo plačila, ki v okviru sistema financiranja iz EKJS presegajo 350 000 EUR in pri katerih ni bil opravljen pregled v skladu s to uredbo in naslovom IV, poglavje III, Uredbe (EU) 2021/2116 v nobenem od dveh predhodnih obdobij pregledov.

4.   Obdobje pregledov poteka od 1. julija do 30. junija naslednje leto.

1.   Kontrolni načrt pregledov in poročilo iz člena 80 Uredbe (EU) 2021/2116 se pripravi v skladu z vzorčnim obrazcem iz prilog VI in VII k tej uredbi.

2.   Informacije, ki se predložijo na podlagi tega člena, se sporočijo v elektronski obliki.

3.   Komisija letno obvesti države članice o rezultatih pregledov.

1.   Ta člen se uporablja, kadar se nanj sklicuje zadevna uredba.

2.   Zahteva za priznavanje višje sile ni sprejemljiva, če jo pristojni organ prejme več kot 30 koledarskih dni po datumu, ko je pristojni organ obvestil izvajalca o ugotovitvi neizpolnjevanja zadevne obveznosti v smislu člena 24(2) Delegirane uredbe (EU) 2022/127 po izteku roka za izpolnitev zadevne obveznosti iz člena 24(3) navedene uredbe ali po izteku roka za predložitev dokazila o izpolnjevanju zadevne obveznosti iz člena 24(4) navedene uredbe.

3.   Izvajalci pristojnemu organu zagotovijo dokazilo o okoliščinah, za katere menijo, da so višja sila, v 181 koledarskih dneh po izteku roka, v katerem je bilo treba obveznost izpolniti v celoti. Izvajalcem se lahko odobri več časa, če v navedenem roku ne morejo zagotoviti dokazil, čeprav so ravnali z vso potrebno skrbnostjo.

4.   Države članice obvestijo Komisijo o primerih višje sile, ki so jih priznale, pri čemer posredujejo zadevne informacije o vsakem primeru.

1.   Varščina se lahko da:

2.   Pristojni organ presoja o tem, ali bo varščina dana:

3.   Pristojni organ lahko določi dodatne pogoje za sprejem varščin iz odstavka 2.

1.   Zavarovanje, zastavljeno v skladu s členom 52(2), točka (c), ima takrat, ko je varščina dana, prodajno vrednost, ki je enaka najmanj 115 % zahtevane vrednosti varščine.

2.   Pristojni organ lahko sprejme varščino iz člena 52(2), točka (c), samo, če se stran, ki jo daje, pisno zaveže, da ponudi dodatno varščino ali da nadomesti prvotno varščino, če bi bila prodajna vrednost zadevne varščine tri mesece nižja od 105 % zahtevane vrednosti varščine. Takšna pisna zaveza ni potrebna, če to že določa nacionalna zakonodaja. Pristojni organ redno pregleduje vrednost take varščine.

3.   Prodajno vrednost varščine iz člena 52(2), točka (c), oceni pristojni organ in pri tem upošteva stroške prodaje.

4.   Prodajna vrednost varščin se oceni na podlagi zadnje razpoložljive kotacije.

5.   Stran, ki daje varščino, na zahtevo pristojnega organa priskrbi dokazilo o prodajni vrednosti.

1.   Kakršna koli oblika varščine se lahko nadomesti z drugo.

Vendar je v naslednjih primerih potreben dogovor s pristojnim organom:

2.   Globalna varščina se lahko nadomesti z drugo globalno varščino pod pogojem, da nova globalna varščina krije vsaj tisti del prvotne globalne varščine, ki je bila prenesena ob nadomestitvi zaradi izpolnitve ene ali več še neizpolnjenih obveznosti.

3.   Takoj ko se del globalne varščine dodeli določeni obveznosti, se evidentira preostanek globalne varščine.

1.   Kadar pristojni organ izve za okoliščine, ki vodijo do celotnega ali delnega zasega varščine, nemudoma od strani, ki mora izpolniti obveznost, zahteva plačilo zapadlega zneska in ji odobri največ 30 dni od dneva prejema zahtevka za plačilo.

Če plačilo ob koncu tega obdobja ni opravljeno, pristojni organ:

Pristojni organ lahko nemudoma obračuna vsakršno varščino vrste, opredeljene v členu 52(1), točka (a), v dobro ustreznega računa, ne da bi zadevno osebo prej pozval, naj izvede plačilo.

2.   Brez poseganja v odstavek 1:

3.   Če je bila varščina zasežena in znesek že pisan v dobro skladov ter je treba na podlagi sklepa postopka pritožbe v celoti ali delno povrniti zaseženi znesek, vključno z obrestmi po obrestni meri v skladu z nacionalno zakonodajo, plačata znesek, ki ga je treba vrniti, sklada, razen če se povračilo varščine zahteva zaradi malomarnosti ali resne napake upravnih organov ali drugih organov države članice.

1.   Države članice hranijo Komisiji na razpolago za vsako leto podatke o skupnem številu in skupnem znesku zaseženih varščin, ne glede na to, katera faza postopka iz člena 56 je bila dosežena, pri čemer ločeno navedejo število in znesek, ki se knjiži v dobro nacionalnih proračunov, ter število in znesek, ki se knjiži v dobro proračuna Unije. Podatki se hranijo za vse zasežene varščine, katerih višina presega 1 000 EUR, in vse določbe Unije, ki zahtevajo polog varščine. Podatki vključujejo zneske, ki jih je zainteresirana stran plačala neposredno, in zneske, ki so bili izterjani z unovčenjem varščine.

2.   Države članice vodijo seznam, ki je na razpolago Komisiji in vključuje:

1.   Informacije iz člena 98 Uredbe (EU) 2021/2116 v povezavi s členom 49(3), prvi pododstavek, točke (a), (b), (d) in (f) do (l), Uredbe (EU) 2021/1060 se objavijo v odprtih, strojno berljivih oblikah, kot sta CSV ali SLXS, in vsebujejo informacije, določene v Prilogi VIII k tej uredbi, med drugim kodo operacije, kot je opisano v Prilogi IX k tej uredbi.

2.   Države članice se lahko odločijo, da ne objavijo informacij iz člena 49(3), prvi pododstavek, točki (f) in (g), Uredbe (EU) 2021/1060 v zvezi z vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/2115, vrstami intervencij za razvoj podeželja iz člena 69, točki (b) in (c), Uredbe (EU) 2021/2115 in ukrepi iz uredb (EU) št. 228/2013 in (EU) št. 229/2013.

3.   Informacije so dostopne s spletnim orodjem za iskanje, ki uporabniku omogoča iskanje upravičencev po imenu, skupini upravičencev, občini, prejetih zneskih ali operaciji ali po njihovi kombinaciji ter pridobitev ustreznih informacij v obliki enotnega niza podatkov.

4.   Informacije se zagotovijo v uradnem jeziku ali jezikih države članice, in/ali v enem od treh delovnih jezikov Komisije.

5.   Informacije iz odstavka 1 se navedejo v eurih. Država članica, ki ni sprejela eura, navede zneske tako v eurih kot v svoji nacionalni valuti, pri čemer uporabi dve ločeni preglednici v odprtih, strojno berljivih oblikah.

6.   Za nacionalne valute se uporablja menjalni tečaj, določen v členu 12 Delegirane uredbe (EU) 2022/127

7.   Informacije iz člena 98(2) Uredbe (EU) 2021/2116 v povezavi s členom 49(3), prvi pododstavek, točka (e), Uredbe (EU) 2021/1060 se objavijo v ločenem dokumentu, ki vključuje najmanj informacije, vsebovane v Prilogi IX k tej uredbi.

1.   Kadar je znesek pomoči, ki ga je upravičenec prejel v enem letu, vreden 1 250 EUR ali manj, se upravičenec identificira s kodo. Države članice določijo obliko navedene kode.

2.   Če bi informacije o upravičencih iz odstavka 1 zaradi omejenega števila upravičencev, ki prebivajo ali so registrirani v zadevni občini, omogočale razkritje identitete upravičenca, ki je fizična oseba, zadevna država članica kot informacijo za namen člena 49(3), prvi pododstavek, točka (l), Uredbe (EU) 2021/1060 objavi naslednjo večjo upravno enoto, katere del je zadevna občina.

1.   Komisija v okviru svojega osrednjega spletnega naslova vzpostavi in vzdržuje spletišče Unije, ki vsebuje povezave do spletišč držav članic iz člena 98(4) Uredbe (EU) 2021/2116. Komisija zagotovi posodobljene spletne povezave v skladu z informacijami, ki jih pošljejo države članice.

2.   Države članice zagotovijo Komisiji spletne naslove svojih spletišč takoj, ko so ta vzpostavljena, prav tako sporočijo vse naknadne spremembe spletišč, ki vplivajo na njihovo dostopnost s spletišča Unije.

3.   Države članice imenujejo organ, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje spletišča. Vsaka država članica obvesti Komisijo o imenu in naslovu tega organa.

1.   Na isti datum, ko države članice Komisiji predložijo letne obračune, posredujejo tudi podatke o zneskih, plačanih iz nacionalnih virov za vse odhodke v zvezi s skladoma, kot je navedeno v členu 32(1), točki (b) in (c).

2.   Podatki, ki se zahtevajo na podlagi odstavka 1, imajo enako sestavo kot podatki, ki jih je treba predložiti na podlagi člena 32(1), točki (b) in (c). Ti podatki se predložijo na podlagi predloge, ki jo Komisija da državam članicam na razpolago prek informacijskih sistemov.