Varstvo osebnih podatkov, ki jih uporabljajo policijski in kazensko-pravosodni organi (od leta 2018)

KLJUČNE TOČKE

Direktiva zahteva, da so podatki, ki jih zbirajo organi odkrivanja in pregona:

• obdelani zakonito in pošteno;
• zbrani za določene, izrecne in zakonite namene in se obdelujejo le v skladu s temi nameni;
• ustrezni, relevantni in ne prekomerni glede na namene, za katere se obdelujejo;
• točni in se po potrebi posodabljajo;
• shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov le toliko časa, kolikor je potrebno za namene obdelave;
• ustrezno zavarovani, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo, in sicer z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi.

Roki

Države članice morajo določiti roke za izbris osebnih podatkov ali za redni pregled potrebe po shranjevanju takih podatkov.

Zadevni posamezniki (posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki)

Direktiva zahteva, da organi odkrivanja in pregona jasno razlikujejo med podatki različnih kategorij oseb, vključno s:

• tistimi, za katere obstaja utemeljen sum, da so storile kaznivo dejanje ali ga nameravajo storiti;
• tistimi, ki so bili obsojeni za kaznivo dejanje;
• žrtvami kaznivega dejanja ali osebami, za katere se utemeljeno domneva, da bi lahko bile žrtve kaznivega dejanja;
• tistimi, ki so povezani s kaznivim dejanjem, vključno s potencialnimi pričami.

Informacije posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in dostop do podatkov

Posamezniki imajo pravico, da jim organi odkrivanja in pregona dajo na voljo določene informacije, ki vključujejo:

• ime in kontaktne podatke pristojnega organa, ki odloča o namenu in sredstvih obdelave podatkov;
• navedbo razloga, zakaj se podatki obdelujejo;
• pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu in kontaktnih podatkov o organu;
• obstoj pravice, da zahtevajo dostop do svojih osebnih podatkov in njihov popravek ali izbris, pa tudi pravico, da se omeji obdelava njihovih osebnih podatkov.

Posamezniki imajo pravico pridobiti potrditev pristojnih organov o tem, ali se njihovi osebni podatki obdelujejo, ter imeti dostop do teh podatkov in do informacij v zvezi z njihovo obdelavo.

Varnost in vodenje dnevnikov

Nacionalni organi morajo sprejeti tehnične in organizacijske ukrepe, s čimer zagotovijo ustrezno raven varnosti osebnih podatkov glede na tveganje. Kadar je obdelava podatkov avtomatizirana, je treba uvesti številne ukrepe, ki vključujejo:

• onemogočanje dostopa do opreme, ki se uporablja za obdelavo, nepooblaščenim osebam;
• preprečevanje nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali odnašanja nosilcev podatkov¹;
• preprečevanja nepooblaščenega vnašanja osebnih podatkov in nepooblaščenega pregledovanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov.

Nacionalni organi morajo voditi dnevnike z informacijami, kot so datum in ura dostopa do osebnih podatkov ter imena oseb, ki so si podatke ogledale ali so jim bili podatki razkriti. Ti dnevniki so namenjeni predvsem za preverjanje zakonitosti obdelave, zagotavljanje varnosti in neoporečnosti obdelave ter za kazenske postopke.

Razveljavitev

Direktiva nadomešča Okvirni sklep 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah z veljavnostjo od 6. maja 2018.

Pregled

Evropska komisija je junija 2020 objavila sporočilo z naslovom „Nadaljnji koraki pri usklajevanju pravnega reda nekdanjega tretjega stebra s pravili o varstvu podatkov“.

Rok za predložitev prvega poročila o oceni in pregledu direktive je 5. maj 2022.