EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Upravljanje energetske unije

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

KLJUČNE TOČKE

Strategija za energetsko unijo ima pet razsežnosti:

Uredba ima številne ključne značilnosti.

  • Od držav članic zahteva:
    • izdelavo celovite nacionalne energetske in podnebne načrte za obdobje 2021–2030 do 31. decembra 2019, nato pa do 1. januarja 2029 in nato vsakih 10 let; in da jih posodobijo do 30. junija 2024, nato do 1. januarja 2034 in nato vsakih 10 let;
    • pripravo dolgoročne nizkoemisijske strategije s 30-letno perspektivo in da o njih poročajo Evropski komisiji, da bi prispevali k širšim ciljem trajnostnega razvoja in dolgoročnim ciljem, ki jih določa Pariški sporazum;
    • pripravo poročil o napredku na vsaki dve leti pri izvajanju načrtov od 15. marca 2023 dalje, za spremljanje napredka v petih razsežnostih energetske unije.
  • Uvaja ponoven postopek posvetovanja med Evropsko komisijo in državami članicami ter spodbuja regionalno sodelovanje med državami članicami pred dokončanjem načrtov, potem pa vsakih deset let za naslednja desetletna obdobja.
  • Od Komisije zahteva, da spremlja in ocenjuje napredek držav članic pri doseganju ciljev in prispevkov, določenih v njihovih nacionalnih načrtih, ter predlaga ukrepe in izvaja svoja pooblastila na ravni EU, da se zagotovi skupno doseganje teh ciljev.
  • Določa zahteve za sisteme evidenc EU in nacionalne sisteme evidenc glede emisij toplogrednih plinov, politik, ukrepov in projekcij.
  • Določa zavezujoč cilj EU za neto domače zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % (v primerjavi z ravnmi iz leta 1990) do leta 2030 in se zavezuje, da bo postavila podnebni cilj za leto 2040 v šestih mesecih po prvem globalnem pregledu stanja v skladu s Pariškim sporazumom, za katerega Komisija priporoča, da se določi na 90 %.
  • Ne omenja le zavez držav članic, ampak tudi njihove nacionalne cilje v skladu z Uredbo (EU) 2018/841 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 (znana kot uredba LULUCF).
  • Za leto 2025 je predvideno, da bo Komisija izvedla obsežen pregled podatkov nacionalnih evidenc, ki so jih predložile države članice, da bi določila letne cilje zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov v državah članicah in določila dodelitve letnih emisij za države članice. Države članice v skladu z Uredbo (EU) 2018/842, ki določa zavezujoča letna zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
  • Usklajena je s cilji, določenimi v revidirani direktivi o obnovljivi energiji (Direktiva (EU) 2018/2001 – glej povzetek), ki želi povečati delež obnovljive energije v skupni porabi energije v EU do leta 2030 na 42,5 %, z dodatnim 2,5-odstotnim okvirnim dodatkom, da se omogoči doseganje cilja 45 %. Vsaka država članica mora prispevati k temu skupnemu cilju.
  • Usklajena je s cilji, določenimi v revidirani direktivi o energetski učinkovitosti (Direktiva (EU) 2023/1791 – glej povzetek), ki določa zavezujoč cilj EU glede energetske učinkovitosti za zagotovitev zmanjšanja porabe energije za vsaj 11,7 % do leta 2030. v primerjavi s projekcijami referenčnega scenarija EU 2020.

Delegirani akti

  • Komisija ima pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za prilagoditev predloge nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov spremembam okvira energetske in podnebne politike EU, ki so neposredno in posebej povezane s prispevki EU v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah in Pariškega sporazuma.
  • Prav tako ima pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za upoštevanje sprememb v potencialih globalnega segrevanja in mednarodno dogovorjenih smernicah o evidencah, za določitev vsebinskih zahtev za sistem popisa EU in za vzpostavitev registrov.
  • Delegirana uredba (EU) 2020/1044 dopolnjuje Uredbo (EU) 2018/1999 v zvezi z vrednostmi za potenciale globalnega segrevanja in smernicami za evidence toplogrednih plinov in v zvezi s sistemom evidenc EU:
    • razveljavlja Delegirano uredbo (EU) št. 666/2014 z dne 1. januarja 2021,
    • uporablja se za poročila, ki jih predložijo države članice od leta 2021 naprej,
    • Države članice in Komisija uporabljajo potenciale globalnega segrevanja, navedene v Prilogi I, za določanje podatkov o evidencah toplogrednih plinov in poročanje o njih.

Izvedbeni akti

Komisija je sprejela tri izvedbene akte:

  • Izvedbena uredba (EU) 2020/1208 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih države članice poročajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999;
  • Izvedbena uredba (EU) 2020/1294 o mehanizmu EU za financiranje obnovljivih virov energije; in
  • Izvedbena uredba (EU) 2022/2299 o strukturi, obliki, tehničnih podrobnostih in postopku za integrirana nacionalna poročila o napredku na področju energije in podnebja.

Razveljavitev

Uredba razveljavlja Uredbo (EU) št. 525/2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 24. decembra 2018.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1–77).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2018/1999 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1044 z dne 8. maja 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vrednostmi za potenciale globalnega segrevanja in smernicami za evidence in v zvezi s sistemom evidenc Unije ter razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 666/2014 (UL L 230, 17.7.2020, str. 1–6).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1208 z dne 7. avgusta 2020 o strukturi, obliki, postopkih predložitve in pregledu informacij, ki jih sporočijo države članice v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta, in razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 749/2014 (UL L 278, 26.8.2020, str. 1–132).

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2299 z dne 15. novembra 2022 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s strukturo, obliko, tehničnimi podrobnostmi in postopkom za integrirano nacionalno poročila o napredku na področju energije in podnebja (UL L 306, 25.11.2022, str. 1–98).

Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva v podnebni in energetski okvir do leta 2030 ter o spremembi Uredbe (EU) ) št. 525/2013 in Sklep št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1–25).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov s strani držav članic od leta 2021 do leta 2030, ki prispeva k podnebnim ukrepom za izpolnjevanje zavez iz Pariškega sporazuma in o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26–42).

Glej prečiščeno različico.

Sklep Sveta (EU) 2016/1841 z dne 5. oktobra 2016 o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije (UL L 282, 19.10.2016, str. 1–3).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Okvir podnebne in energetske politike za obdobje od leta 2020 do leta 2030 (COM(2014) 15 final, 28. 1. 2014).

Zadnja posodobitev 27.05.2024

Top