Izvedbeni akti

V skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko zakonodajalec EU Evropski komisiji (ali v izjemnih primerih Svetu Evropske unije) podeli pooblastila za sprejemanje izvedbenih aktov s posebnimi pravili, vključenimi v zakonodajni akt („temeljni akt“). Cilj teh aktov je ustvariti enotne pogoje za izvajanje zadevnega zakonodajnega akta, če in kadar je to potrebno.

Izvedbeni akti so nezakonodajni akti in se lahko uporabljajo za posamezne primere ali splošno. Pogosto so upravne ali tehnične narave in imajo lahko različne oblike, kot so posamezne odločitve o financiranju, odločitve o odobritvi za dajanje določenih izdelkov v promet ali vzorci za potrdila na podlagi zahtev zakonodaje EU. Sprejemajo se na različnih področjih, kot so programi porabe, varstvo okolja, varovanje zdravja ali obdavčenje.

Izvedbene akte Komisija proceduralno sprejme po posvetovanju z odbori, ki jih sestavljajo tehnični strokovnjaki iz držav članic EU, v skladu s pravili in postopki, določenimi v Uredbi (EU) št. 182/2011.

Evropski parlament in Svet morata biti stalno obveščena o pripravi izvedbenih aktov in imata pravico do njihovega pregleda, vendar ne moreta preprečiti sprejemanja izvedbenih aktov.

GLEJ TUDI:

• Komitologija
• Svet Evropske unije
• Delegirani akti
• Evropska komisija
• Evropski parlament
• Hierarhija pravnih aktov Evropske unije (EU)
• Zakonodajni akti
• Nezakonodajni akti
• Države članice
• Pogodbe
• Vloga odborov v izvedbenih pooblastilih Evropske komisije (povzetek)
• Sekundarno pravo Evropske unije (povzetek)
• Pogodba o delovanju Evropske unije (povzetek).