Energetska učinkovitost (od leta 2025)

KLJUČNE TOČKE

Energetska učinkovitost EU

• Ta direktiva preoblikuje zakonodajo EU o energetski učinkovitosti, ki:
  • je bila namenjena izboljšanju energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020 in za 32,5 % do leta 2030 (v primerjavi z ravnmi iz leta 1990) in je vključevala zahtevo, da vse države članice EU za dosego tega določijo nacionalne cilje energetske učinkovitosti;
  • je spodbujala energetsko učinkovitost po vsej EU s skupnimi ukrepi, ki zajemajo vse stopnje energetske verige.
• Na splošno se ukrepi EU za energetsko učinkovitost, vključno s tistimi, ki presegajo direktivo o energetski učinkovitosti, osredotočajo na področja politik z največjim potencialom za prihranek energije in kjer je potreben skupen pristop v državah članicah. To vključuje zakonodajo o:
  • industrijskih emisijah, javnemu sektorju, gradnji in obnovi stavb, sektorju prometa in oskrbe z energijo ter okoljsko primerni zasnovi in uvedbi enotnega sistema označevanja z energijskimi nalepkami.

Povečanje ciljev

• V okviru Evropskega zelenega dogovora in v skladu s cilji Pariškega sporazuma je Evropska komisija predlagala načrt za uresničitev podnebnih ciljev za dvig ciljnih emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030 na vsaj 55 % pod ravnijo iz leta 1990.
• Ta direktiva postavlja cilje energetske učinkovitosti kot del tega širšega cilja.
• Cilji direktive so bili povečani kot del načrta repowerEU, katerega namen je zmanjšati odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv iz Rusije.

Cilji, obveznosti in mehanizmi za leto 2030

• Direktiva zvišuje cilj energetske učinkovitosti EU in od držav članic zahteva, da skupaj zagotovijo dodatno 11,7-odstotno zmanjšanje porabe energije do leta 2030 v primerjavi s projekcijami za leto 2020. To je enakovredno ciljem energetske učinkovitosti –40,5 % oziroma –38 % za primarno oziroma končno porabo energije v primerjavi s prej uporabljenim referenčnim scenarijem iz leta 2007.
  • Celotna poraba energije v EU do leta 2030 ne bi smela preseči 992,5 milijona ton ekvivalenta nafte za primarno energijo in 763 milijonov ton ekvivalenta nafte za končno energijo.
• Za pomoč pri doseganju cilja bodo države članice določile okvirne nacionalne prispevke z uporabo kombinacije objektivnih meril, ki odražajo nacionalne okoliščine.
• Okrepljen „mehanizem zapolnjevanja vrzeli“ se sproži, če države članice zaostajajo pri zagotavljanju svojih nacionalnih prispevkov.
• Države članice morajo doseči kumulativne prihranke končne porabe energije za celotno obdobje obveznosti od leta 2021 do 2030, kar je enakovredno novim letnim prihrankom najmanj:
  • 0,8 % porabe končne energije v letih 2021–2023;
  • 1,3 % v letih 2024–2025;
  • 1,5 % v letih 2026–2027; in
  • 1,9 % v letih 2028–2030.
• Obstaja cilj letnega zmanjšanja porabe energije za 1,9 % za javni sektor kot celoto, letna obveznost obnove stavb za 3 % pa se širi na vse ravni javne uprave.

Energetska revščina

Direktiva obravnava tudi vpliv energetske revščine s strožjimi zahtevami za države članice glede ozaveščanja in zagotavljanja informacij o energetski učinkovitosti.