Akt o digitalnih storitvah – revizija zelo velikih spletnih platform in iskalnikov

KLJUČNE TOČKE

Neodvisne revizije so pomembno orodje za nadzor skladnosti zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov s pravili, določenimi v Zakonu o digitalnih storitvah. V skladu z Zakonom o digitalnih storitvah se morajo ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov vsaj enkrat letno na lastne stroške podvreči neodvisnim revizijam.

Zelo velike spletne platforme in zelo veliki spletni iskalniki so opredeljeni kot tisti z več kot 45 milijoni uporabnikov v Evropski uniji (EU) na podlagi povprečnega mesečnega števila aktivnih prejemnikov storitve. Redno morajo opravljati revizije, da se zagotovi spoštovanje njihovih odgovornosti v skladu z Zakonom o digitalnih storitvah. Uredba določa obseg, postopke in metodologije za te revizije, s čimer zagotavlja, da so rezultati dosledni, pregledni in primerljivi v celotni panogi.

Revizijski postopek vključuje več faz, vključno s fazo priprave, v kateri se pripravi načrt revizije, fazo poročanja, v kateri revizor predloži podrobno revizijsko poročilo, in fazo izvajanja, v kateri revidirani ponudnik poroča o korakih, ki jih izvaja ali jih je izvajal na podlagi priporočil revizorja. Ta poročila se delijo z Evropsko komisijo in ustreznimi regulativnimi organi.

Obseg revizije in izbor revizorjev

• Revizija mora biti izvedena za oceno izpolnjevanja obveznosti ponudnika e sprejemljivo stopnjo zagotovila.
• Revizije je treba izvesti vsaj enkrat letno.
• Revizije morajo zajemati obdobje od prejšnje revizije in se končati na datum, ki omogoča pravočasen zaključek revizije, da se zagotovi vsaj eno revizijsko poročilo na leto.
• Če predhodne revizije ni bilo, se obveznost revizije začne štiri mesece po tem, ko je bila storitev določena kot zelo velika spletna platforma ali zelo velik spletni iskalnik, revizija pa mora biti zaključena v enem letu od tega datuma.
• Ponudnik mora izbrati revizijsko organizacijo, ki izpolnjuje zahteve Zakona o digitalnih storitvah, zlasti zahteve glede neodvisnosti, strokovnega znanja in etike.
• Če revizijska organizacija vključuje več subjektov ali podizvajalcev, morajo ti posamično izpolnjevati zakonske zahteve in skupaj izpolnjevati kolektivne zahteve.

Sodelovanje

• Pred revizijo mora ponudnik revizorju posredovati ustrezne informacije o notranjih kontrolah, analizi tveganj in sistemih informacijske tehnologije.
• Ponudnik mora zagotoviti poln dostop do podatkov, osebja in sistemov za namene revizije.
• Ponudnik mora revizijski organizaciji pomagati pri analizi in testiranju posredovanih informacij.
• Ponudnik in revizor se morata pisno dogovoriti o obsegu revizije, odgovornostih in časovnem okviru, ta dogovor pa je treba priložiti revizijskemu poročilu.
• Vse spremembe dogovora, ki so bile narejene med revizijo, je treba zabeležiti v poročilu

Metodologije

Delegirana uredba opisuje celovite revizijske postopke za zagotovitev zanesljivih in doslednih ocen. Revizijske organizacije morajo upoštevati stroge zahteve glede neodvisnosti in dokazati, da nimajo navzkrižja interesov. Revizijske organizacije morajo oceniti tveganja, da pridejo do napačnih revizijskih zaključkov, in zmanjšati to revizijsko tveganje pri razvoju svojih revizijskih metodologij. Za nekatere določbe Zakona o digitalnih storitvah pravila o revizijskih metodologijah in postopkih vključujejo posebne zahteve, kot so naslednje.

• Ocena tveganja. Revizorji morajo oceniti skladnost platform z obveznostmi obvladovanja tveganj v zvezi s sistemskimi tveganji, kot je tveganje širjenja nezakonitih vsebin.
• Zmanjševanje tveganj. Revizorji ocenjujejo, kako ponudniki obravnavajo tveganja z učinkovitimi ukrepi za njihovo ublažitev, ki se lahko na primer opirajo na prakse moderiranja vsebin in preglednost algoritmov.
• Mehanizmi za odzivanje na krize. Revizorji preučijo sposobnost ponudnika za odzivanje na krize, kot so vrhunci razširjenosti dezinformacij med volitvami ali izredne razmere v javnem zdravju.

Besedilo določa tudi zahteve glede neodvisnosti revizorjev, dostopa do informacij, metod vzorčenja in predlog za revizijsko poročilo in poročilo o izvajanju revizije.

Zaključki in priporočila

• Revizijsko poročilo mora biti podrobno in vsebovati utemeljitve ugotovitev v skladu z določeno predlogo.
• Uredba določa predloge za revizijska poročila, s čimer zagotavlja, da vse platforme in revizorji upoštevajo dosledno obliko poročanja, kar olajša primerjavo rezultatov med različnimi revizijami in organizacijami.
• Revizijska organizacija mora izdati splošna revizijska mnenja o skladnosti z obveznostmi Zakona o digitalnih storitvah in vsemi prostovoljnimi zavezami v skladu s kodeksi ravnanja ali kriznimi protokoli.
• Revizijski zaključki o skladnosti z vsako revidirano obveznostjo ali zavezo so razvrščeni kot:
  • pozitivni: skladnost je izpolnjena;
  • pozitivni s komentarji: skladnost je izpolnjena, vendar s pripombami ali predlogi za izboljšave;
  • negativni: skladnost ni izpolnjena, z nasveti za izboljšave.
• Priporočila morajo obravnavati specifična vprašanja, ugotovljena med revizijo, in pojasniti njihov vpliv.

Tri mesece po zaključku revizije morajo ponudniki zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika objaviti revizijsko poročilo, kar prispeva k večji preglednosti. Komisija in drugi nadzorni organi lahko upoštevajo rezultate revizije pri nadzoru skladnosti z Zakonom o digitalnih storitvah.