Čistejši zrak za Evropo

KLJUČNE TOČKE

Cilji in standardi kakovosti zraka

Direktiva posodablja in konsolidira zakonodajo EU o kakovosti zunanjega zraka¹ z združitvijo in nadomestitvijo direktiv 2004/107/ES in 2008/50/ES. Določa strožje standarde kakovosti zraka na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov ter uvaja strožje ukrepe načrtovanja, spremljanja in izvrševanja za varovanje zdravja ljudi in okolja:

• predpisuje zavezujoče standarde kakovosti zraka za 13 onesnaževal, vključno z drobnimi delci_2.5, drobnimi delci₁₀, dušikovim dioksidom in ozonom, pri čemer zajema mejne vrednosti², ciljne vrednosti³, obveznosti zmanjšanja povprečne izpostavljenosti, cilje glede povprečne stopnje izpostavljenosti, kritične ravni, alarmne in opozorilne vrednosti ter dolgoročne cilje;
• zahteva redne preglede teh standardov ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in Smernic Svetovne zdravstvene organizacije za kakovost zraka;
• podpira Evropsko unijo pri prizadevanjih za ničelno onesnaževanje zraka, kar prispeva k ciljem okoljske in biotske raznovrstnosti.

Odgovornosti držav članic

Države članice morajo imenovati organe, pristojne za upravljanje kakovosti zraka in vzpostavitev območij kakovosti zraka na svojem ozemlju:

• vzpostavijo se cone in teritorialne enote povprečne izpostavljenosti za spremljanje in upravljanje kakovosti zraka;
• imenovani pristojni organi so odgovorni za zagotavljanje neprekinjenega delovanja mrež za spremljanje zraka ter za pripravo načrtov in kažipotov za kakovost zraka v primeru neskladnosti ali tveganja nedoseganja.

Ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka

Države članice morajo kakovost zraka glede na določena onesnaževala oceniti na podlagi določenih meril in pragov.

• Ocenjevanje kakovosti zraka temelji na meritvah na stalnem merilnem mestu, modeliranju, indikativnih meritvah ali objektivni oceni, odvisno od ravni onesnaženosti zraka na določenem območju.
• Cone so razvrščene na podlagi ravni onesnaženosti, da se določi, katere metode ocenjevanja je treba uporabiti. Ta razvrstitev se pregleda vsakih pet let ali pogosteje, če pride do pomembnih sprememb.
• Posebne določbe določajo zahteve za glavna merilna mesta, žariščne točke z onesnaženim zrakom in onesnaževala, ki vzbujajo vse večjo zaskrbljenost (npr. ultrafini delci, črni ogljik, amoniak).
• Podatki o spremljanju morajo izpolnjevati opredeljene cilje kakovosti in temeljiti na referenčnih metodah, priznanih na ravni EU ali mednarodni ravni.

Močnejši mehanizmi načrtovanja in skladnosti

Kadar so standardi preseženi, morajo države članice sprejeti načrte za kakovost zraka in izvajati ciljno usmerjene ukrepe za zmanjšanje ravni onesnaževal v določenem časovnem okviru.

• V dveh letih od zaznavanja preseganja je treba sprejeti načrte za kakovost zraka in skladnost mora biti dosežena čim prej, najpozneje pa v štirih letih po letu preseganja.
• Načrti in kažipoti morajo vključevati količinsko opredeljeno zmanjšanje emisij, informacije o vplivu na zdravje in javno posvetovanje ter jih je treba posodobiti, če se preseganja nadaljujejo.
• Kažipote za kakovost zraka je treba pripraviti pred letom 2030, da bi dosegli strožje standarde kakovosti zraka, ki jih je treba doseči do tega leta. V nekaterih primerih (npr. neugodne podnebne razmere ali strukturne omejitve) je možna preložitev tega roka do leta 2040 po posebnem postopku, vključno z uradnim obvestilom Evropski komisiji, poročili o izvajanju in po potrebi posodobljenimi kažipoti.

Dostop do informacij javnega značaja in sodelovanja

Direktiva krepi pravico javnosti do obveščenosti in sodelovanju pri upravljanju kakovosti zraka:

• od držav članic zahteva, da zagotovijo informacije o ključnih onesnaževalih v skoraj realnem času prek indeksa kakovosti zraka, vključno z informacijami o vplivih na zdravje, zlasti za občutljive in ranljive skupine prebivalstva;
• države članice morajo zagotoviti tudi informacije o simptomih, povezanih s konicami onesnaženosti zraka, in o tem, kako zmanjšati izpostavljenost;
• nacionalni sistemi morajo vključevati javno posvetovanje o osnutkih načrtov, vključno s prispevkom prizadetih skupin, civilne družbe in zdravstvenih delavcev.

Usklajevanje v zvezi onesnaževanjem zraka preko meja

Države članice morajo sodelovati, kjer onesnaževanje preko meja prispeva k preseganju v drugi državi članici. Prizadeti državi članici se morata medsebojno obvestiti in obvestiti tudi Komisijo, če onesnaževanje preko meja⁴ prispeva k preseganjem. Nato morata pripraviti usklajene načrte za kakovost zraka ali kratkoročne akcijske načrte, ki vključujejo skupno opredelitev virov onesnaževanja in blažilne ukrepe. Direktiva spodbuja tudi sodelovanje s sosednjimi državami, ki niso članice EU, vključno z državami kandidatkami za vstop v EU.

Dostop do pravnega varstva, odškodnin in kazni

Direktiva vsebuje določbe o tem, kako lahko ljudje izpodbijajo neskladnost ter zahtevajo odškodnino in način uporabe kazni v primeru kršitve pravil o kakovosti zraka:

• javnosti in nevladnim organizacijam omogoča procesno upravičenje za izpodbijanje ključnih odločitev in opustitev v zvezi z lokacijami postaj za spremljanje ali načrti za kakovost zraka, kažipoti in kratkoročnimi akcijskimi načrti;
• zahteva pravične, pravočasne in cenovno dostopne pravne postopke, vključno s sodno prepovedjo, kadar je potrebna;
• posameznikom daje pravico, da zahtevajo odškodnino od nacionalnih organov za škodo za zdravje, povzročeno s kršitvami obveznosti, ki so jih namerno ali iz malomarnosti storili pristojni organi;
• določa učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve.

Razveljavitev prejšnjih direktiv

Direktiva (EU) 2024/2881 12. decembra 2026 razveljavlja in nadomešča direktivi 2004/107/ES in 2008/50/ES.