Ničelno onesnaževanje

Cilj ničelnega onesnaževanja je zmanjšati onesnaževanje zraka, vode in tal na ravni, ki niso več škodljive za zdravje in naravne ekosisteme ter spoštujejo meje, s katerimi se zemlja lahko spopade, ter tako ustvari okolje brez strupenih snovi. Onesnaževanje vsako leto povzroči eno od osmih smrti v Evropi in je dejavnik številnih zdravstvenih obolenj. Je eden od petih glavnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti in ogroža preživetje več kot milijona od ocenjenih osem milijonov rastlinskih in živalskih vrst na planetu.

Sporočilo Evropske komisije iz leta 2021, „ Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: „Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ “, določa celostno vizijo za leto 2050, vključuje seznam ukrepov, ki želijo zmanjšati onesnaževanje pri viru, in določa vrsto ciljev, ki jih je treba najprej doseči do leta 2030. Ti cilji vključujejo:

• izboljšati kakovosti zraka za zmanjšanje števila prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka za najmanj 55 %;
• zmanjšati delež ljudi, ki se redno spopadajo s težavami zaradi prometnega hrupa, za 30 %;
• zmanjšati delež ekosistemov Evropske unije (EU), v katerih onesnaževanje zraka ogroža biotsko raznovrstnost, za 25 %;
• zmanjšati izgube hranil, uporabo in tveganje kemičnih pesticidov, uporabo nevarnejših pesticidov ter prodajo protimikrobnih sredstev za rejne živali in živali iz akvakulture za 50 %;
• zmanjšati količino plastičnih odpadkov v morjih za 50 % in za mikroplastike, ki se spušča v okolje, za 30 %;
• občutno zmanjšati skupno nastajanje odpadkov in zmanjšati količino ostankov komunalnih odpadkov za 50 %.

Nekaj primerov pobud in ukrepov, ki bodo izvedeni v okviru načrta:

• natančnejše usklajevanje standardov kakovosti zraka EU z najnovejšimi priporočili Svetovne zdravstvene organizacije;
• pregled standardov za kakovost vode, vključno z rekami in morji EU;
• zmanjšanje onesnaženosti tal in izboljšanje obnove tal;
• pregled zakonodaje EU o odpadkih za zmanjšanje onesnaževanja in prilagoditev načelom krožnega gospodarstva;
• spodbujanje ničnega onesnaževanja iz proizvodnje in porabe;
• zmanjšanje neenakosti v zdravju, ki jih povzroča nesorazmeren delež škodljivih vplivov na zdravje, ki jih zdaj nosijo najbolj ranljivi;
• zmanjšanje odtisa zunanjega onesnaževanja EU z omejevanjem izvoza izdelkov in odpadkov, ki imajo škodljive ali strupene učinke v državah, ki niso članice EU.