32002R1050

Uredba Sveta (ES) št. 1050/2002

z dne 13. junija 2002

o uvedbi dokončnih protidampiških dajatev in dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih zapisljivih zgoščenk po poreklu iz Tajvana

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba"), in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanja predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAČASNI UKREPI

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 2479/2001 [2] (v nadaljnjem besedilu začasna uredba) uvedla začasne protidampiške dajatve na uvoz zapisljivih zgoščenk (CD-romi), ki spadajo pod oznako KN ex85239000 (oznaka TARIC 85239000*10) in so po poreklu iz Tajvana.

(2) Spomni se, da je preiskava dampinga in škode potekala od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2000 (v nadaljnjem besedilu obdobje preiskave). Preučevanje gibanj, ki jih obravnava analiza škode, je potekalo od 1. januarja 1997 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu obravnavano obdobje).

B. NAKNADNI POSTOPEK

(3) Po prejemu obvestila o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasne protidampinške dajatve, so številne zainteresirane stranke predložile pisne pripombe. V skladu z določbami člena 6(5) osnovne uredbe je bila strankam na zahtevo dana možnost zaslišanja.

(4) Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(5) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti uvedbo dokončnih protidampinških dajatev in dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne dajatve.

(6) Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(7) Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile začasne ugotovitve, kjer se je to štelo za primerno, ustrezno spremenjene.

(8) Po sprejetju začasnih ukrepov sta dve podjetji, Nan Ya Plastics Corporation, Tajpej in Rimma International Inc., Tajpej v Tajvanu, zaprosili za status novega proizvajalca izvoznika in zahtevali, da se jih obravnava enako kot podjetja, ki so sodelovala v preiskavi. Ker je bilo vzorčenje uporabljeno pri preiskavi dampinga, pregled novih izvoznikov v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, katere cilj bi bil ugotavljanje dampinških stopenj, določenih za posamična podjetja, v tem postopku ne more biti sprejet. Preučevanje teh zahtev in dodatnih dokazov, ki sta jih predložili ti dve podjetji, je pokazalo, da samo eno od teh podjetij, Nan Ya Plastics Corporation, izpolnjuje vse zahteve člena 11(4) osnovne uredbe, ki bi se sicer uporabljale, da namreč:

- v obdobju preiskave ni izvažalo zadevnega izdelka v Skupnost,

- ni povezano z nobenim od izvoznikov ali proizvajalcev v Tajvanu, za katere veljajo začasni protidampinški ukrepi, in

- je dejansko izvažalo zadevni izdelek v Skupnost po obdobju preiskave, zaradi katere so bili uvedeni ukrepi, ali pa ima nepreklicno pogodbeno obveznost izvažati velike količine izdelka v Skupnost.

Da bi v teh okoliščinah zagotovili enako obravnavo za tega novega proizvajalca izvoznika in za sodelujoča podjetja, ki niso vključena med vzorčne proizvajalce, so Nan Ya Plastics Corporation vključili na seznam podjetij, navedenih v členu 1(2) začasne uredbe, za katere velja tehtana povprečna stopnja dajatve.

C. ZADEVEN IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadeven izdelek

(9) Zaradi zunanje podobnosti med zapisljivimi zgoščenkami (CD-romi) in vnovično zapisljivimi zgoščenkami (CD-RW), ki niso zajete v preiskavo, je tožnik, Odbor evropskih proizvajalcev CD-romov (CECMA), zahteval, da je treba obravnavani izdelek (CD-ROM) razlikovati od CD-RW, da se zagotovi pravilna uporaba uvedenih dajatev.

(10) Vrsta diska je običajno navedena na samem disku ali na embalaži. Zdi se torej, da ni potrebna nobena dodatna specifikacija. Če take oznake ne bi bilo, kar je precej neverjetno, potem vrsto izdelka nakazuje barva na netiskani strani diska. CD-romi imajo na svojih netiskanih straneh žive barve (cianin svetlo modro, ftalocianin zeleno, rumeno ali zeleno/rumeno, ter srebrno in zlato) ali azo temno modro. CD-RW imajo temno sivo barvo, ki ima v primerjavi s CD-romom nizko odsevnost.

(11) CD-romi, katerih premer je manjši od standardnega premera 12 cm, spadajo v okvir poimenovanja zadevnega izdelka. CD-romi s premerom 8 cm imajo manjšo zmogljivost oziroma krajšo dolžino igranja kot standardni CD-romi s premerom 12 cm. Nekateri CD-romi s premerom 8 cm so bili dodatno prilagojeni tako, da njihova velikost ustreza velikosti vizitke, vendar pa so njihove lastnosti kljub razlikam v obliki diska še vedno iste kot lastnosti CD-romov s premerom 12 cm. Vsi navedeni tipi manjših CD-romov se lahko uporabljajo v vseh osebnih računalnikih in sicer na isti način kot CD-romi s premerom 12 cm. Preiskava in sprejeti ukrepi zajemajo torej CD-rome s premerom 8 cm in CD-vizitke.

(12) Vendar pa je tako imenovane minidiske treba razlikovati od CD-romov. Minidisk je sicer zapisljiv optični izdelek, ki uporablja isto lasersko tehnologijo kot CD-ROM, vendar je hkrati zbrisljiv in je vedno v fiksnem ohišju, podobnem tistemu za 3,5-palčne diskete. Pisanje na minidiske in branje z njih zahteva posebno opremo (enota ali predvajalnik za minidisk), ki ni del opreme osebnega računalnika. Minidiski niso urejeni s sprejetimi ukrepi, ker imajo različne fizične značilnosti in popolnoma različen ciljni trg.

(13) Nekatere stranke so trdile, da opis zadevnega izdelka v začasni uredbi ni upošteval dejstva, da so na trgu različni tipi embalaž za CD-rome. Vprašanje embalaže, s tem povezanih proizvodnih stroškov in primerjava med proizvodnjo industrije Skupnosti in tajvanskim izvozom se obravnavajo v točki 2(b) "Nelojalno nižanje cen" in točki 3(a) "Proizvodni stroški in dobičkonosnost" oddelka "G. Škoda" te uredbe Treba je povedati, da je embalaža pomembna le v smislu analize primerjave cen, ne pa za opis zadevnega izdelka.

(14) Glede na zgoraj navedeno se potrjujejo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 9 in 10 začasne uredbe.

2. Podoben izdelek

(15) Ker nobena stranka ni predložila dodatnih pripomb, se potrjuje opis podobnega izdelka iz uvodne izjave 11 začasne uredbe.

D. VZORČENJE

(16) Nobena stranka ni predložila nobenih pripomb v zvezi z vzorčenjem tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, zato se potrjujejo ugotovitve iz uvodnih izjav (12) do (18) začasne uredbe.

E. DAMPING

1. Normalna vrednost

(17) Po sprejetju začasnih ukrepov je en izmed proizvajalcev izvoznikov zahteval, da se prodajni, splošni in administrativnimi stroški njegovega povezanega podjetja na domačem trgu izključijo od skupnih prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov, uporabljenih pri preskusu običajnega poteka trgovanja in računskem določanju normalne vrednosti. Ta proizvajalec izvoznik je trdil, da je bilo njegovo podjetje ustanovljeno za izvajanje internetnega poslovanja, pri kateri nastajajo visoki prodajni, splošni in administrativni stroški, in samo začasno sodeluje pri prodaji zadevnega izdelka, da bi pomagalo izboljšati njegovo finančno stanje. Proizvajalec izvoznik je trdil, da skoraj nobeni prodajni, splošni in administrativni stroški njegovega povezanega podjetja niso bili povezani s prodajo zadevnega izdelka. Od Komisije je zahteval tudi, naj zaradi istih razlogov pri izračunih dampinga ne upošteva domače prodaje njegovega povezanega podjetja.

(18) Komisija je zahtevo po popolnem neupoštevanju domače prodaje ter prodajnih, splošnih in administativnih stroškov povezanega podjetja zavrnila, ker je zadevni proizvajalec izvoznik ni mogel podpreti z nikakršnimi preverjenimi podatki. Pri ugotavljanju normalne vrednosti pa se je Komisija strinjala, da izključi nekatere zneske prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov, za katere je bilo dokazano, da niso bili povezani z domačo prodajo zadevnega izdelka.

(19) Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da Komisija ne bi smela dodeliti vseh stroškov obresti zadevnemu izdelku, pač pa le tiste, ki so povezani z operativnimi aktivnostmi. Trdila sta, da so dolgoročne in kratkoročne naložbe del bilančne vsote in zahtevajo financiranje ter tako povzročajo izdatke za obresti, ki niso povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka.

(20) Trditev je bila sprejeta, ker sta dokazala, da nekateri finančni izdatki niso izhajali iz operativnih dejavnosti, povezanih s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Prodajne, splošne in administrativne stroške so torej popravili, preden so jih uporabili v preskusu običajnega poteka trgovanja in pri računskem določanju normalne vrednosti.

2. Izvozne cene

(21) Komisija v zvezi z ugotavljanjem izvoznih cen ni prejela nobenih zahtev. Ugotovitve iz uvodne izjave 26 začasne uredbe so s tem potrjene.

3. Primerjava

(22) Trije proizvajalci izvozniki so trdili, da je Komisija začela s primerjavo med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami, ne da bi pred tem dosledno preučila stroške embaliranja med računsko določeno normalno vrednostjo in normalno vrednostjo na podlagi dejanskih cen. Trdili so, da je neprimerno, da Komisija stroške embaliranja šteje za odbitek pri normalni vrednosti na podlagi cen, ne šteje pa jih za odbitek pri računsko določeni normalni vrednosti.

(23) Ti trije proizvajalci izvozniki so trdili, da so stroški embaliranja obvezen odbitek po členu 2(10)(f) osnovne uredbe, če obstajajo razlike med neposredno povezanimi stroški embaliranja pri normalni vrednosti in izvoznih cenah. Trdili so, da je pri primerjavi tehtane povprečne normalne vrednosti s cenami posamičnih izvoznih transakcij Komisija primerjala posamične izvozne cene, vključno s posamičnimi stroški embaliranja na transakcijo, s računsko določeno normalno vrednostjo, vključno s tehtanimi povprečnimi izvoznimi stroški embaliranja za isti tip izdelka. Ti trije proizvajalci izvozniki so zato od Komisije zahtevali, da na isti podlagi stroške embaliranja odbije od vseh izvoznih cen in računsko določene normalne vrednosti.

(24) V zvezi z domnevno obvezno naravo odbitka za stroške embaliranja, se šteje, da je odbitek po členu 2(10) osnovne uredbe dovoljen le takrat, ko razlike v dejavnikih, kot je embalaža, ne omogočajo poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno. Dejansko je v tem primeru računsko določena normalna vrednost temeljila na proizvodnih stroških izvožene tipe izdelka, vključno s stroški embaliranja, in torej ni bilo nobenih razlik v stroških embaliranja med izvozno ceno in normalno vrednostjo.

(25) Sprejeta pa je bila trditev v zvezi s primerjavo individualnih izvoznih cen, vključno s stroški posameznih embalaž, s računsko določeno normalno vrednostjo, vključno s tehtanimi povprečnimi izvoznimi stroški embaliranja na tip izdelka. Komisija je torej za štiri proizvajalce izvoznike, ki so izvozili tipe izdelka, za katere je bilo treba računsko določiti normalno vrednost, popravila metodo računskega določanja normalne vrednosti tako, da upošteva izvozne stroške embalaže na tip izdelka in tip embalaže.

(26) En izmed proizvajalcev izvoznikov je trdil, da Komisija pri izračunih dampinga ni upoštevala nekaterih sprememb v tipih embalaže pri njegovi izvozni prodaji, ki jih je uvedel med preveritvenim obiskom.

(27) Ta trditev je bila sprejeta in zadevni tipi embalaže so bili spremenjeni.

4. Dampinške stopnje

(28) Dva proizvajalca izvoznika sta trdila, da Komisija ne bi smela ugotoviti dampinških stopenj na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s cenami za vse posamične izvozne transakcije glede na tip izdelka, ker sta menila, da Komisija ni podala dovolj prepričljivih razlogov za uporabo te metode. Čeprav sta priznala, da so se izvozne cene občutno razlikovale v časovnih obdobjih med obdobjem preiskave, sta trdila, da se je vzporedno pojavil trend padanja svetovnih tržnih cen, vključno z normalno vrednostjo, in padanja izvoznih cen, zato se ne sme upoštevati razlik v izvoznih cenah. Predlagala sta tudi, da bi morali namesto tega primerjati normalno vrednost in izvozno ceno za vsako posamično transakcijo.

(29) Ti argumenti niso bili sprejeti. V zvezi s primerjavo vsake posamične transakcije je treba povedati, da Skupnost ne uporablja te metodologije, ker meni, da je postopek izbiranja posamičnih transakcij za opravljanje take primerjave težko izvedljiv in preveč obširen, vsaj v tem in podobnih primerih, saj obstaja na tisoče izvoznih in domačih transakcij. Sklenili so torej, da primerjava za vsako posamično transakcijo ne bi mogla biti ustrezna alternativna metoda primerjave.

(30) Da bi se lahko uporabljala primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s cenami vseh posamičnih izvoznih transakcij, v nasprotju s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvoznih cen, mora Komisija sprejeti ugotovitev, da se izvozne cene občutno razlikujejo pri različnih kupcih, v različnih regijah ali časovnih obdobjih in da uporaba drugih dveh metod primerjav, opredeljenih v členu 2(11) osnovne uredbe, ne bi odražala polnega obsega dampinga. V zvezi s prvo zahtevo je bilo ugotovljeno, da so bile izvozne cene v drugem delu obdobja preiskave občutno nižje v primerjavi s prvim delom, pri čemer zadevni proizvajalci izvozniki te ugotovitve niso spodbijali. Sporno se jim je zdelo vprašanje, ali so razlike v cenah določale vzorec, ki je bil po njihovem mnenju posledica svetovnega padca cen, vključno z normalnimi vrednostmi. Štelo se je, da je padec izvoznih cen določal vzorec iz dveh razlogov: prvič zato, ker je padec zaznamoval cel drugi del obdobja preiskave; in drugič zaradi obsega, ker je bil padec zelo velik in je v nekaterih primerih dosegel 50 %. Trditev, da je do razlik v izvoznih cenah prišlo zaradi svetovnih gibanj v cenah, vključno z normalnimi vrednostmi, se šteje za brezpredmetno, ker je primerno analizo treba opraviti na cenah izvoza v Skupnost. Omenja se tudi, da člen 2(11) osnovne uredbe zahteva prikaz vzorca izvoznih cen, ne pa razlago o možnih razlogih za obstoj takega vzorca.

(31) V zvezi z zahtevo, da je treba prikazati, da bo samo primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s cenami vseh posamičnih izvoznih transakcij odražala poln obseg dampinga, je primerno opomniti, da je uporaba te metodologije pokazala občutno višjo dampinško stopnjo kot metoda primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvoznih cen, ki ne bi upoštevala učinka občutnega padca cen izvoza v Skupnost v drugi polovici obdobja preiskave. Če torej ne bi bila uporabljena metoda primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s cenami vseh posamičnih izvoznih transakcij, bi bil torej občutno večji ali ciljni damping, do katerega je prišlo v drugi polovici obdobja preiskave, zavajajoče prikrit z uporabo primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvoznih cen. Pri izračunu dampinga je bilo primerno, s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti s cenami vseh posamičnih izvoznih transakcij, upoštevati tudi dejstvo, da so bile izvozne cene v drugi polovici obdobja preiskave nižje od proizvodnih stroškov in so tako pomenile zelo nevarno obliko dampinga.

(32) Ista dva proizvajalca izvoznika sta ugotovitvenemu in pritožbenemu organu poslala poročila v zvezi s primerom indijske posteljnine, ki je prišel pred organ za poravnavo sporov STO, in trdila, da tako imenovane "nastavitve na ničlo negativnih dampinških stopenj" niso dovoljene, če izračun dampinških stopenj temelji na primerjavi tehtane povprečne normalne vrednosti z vsemi posamičnimi izvoznimi transakcijami.

(33) V zvezi z navedenim primerom pred organom za poravnavo sporov se omenja, da se metodologija ugotovitvenega in pritožbenega organa razlikujejo od metodologije, uporabljene v sedanji preiskavi. Organ za poravnavo sporov ni sprejel nobenih priporočil v zvezi z metodo primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti z vsemi posamičnimi izvoznimi transakcijami. Vsekakor se v zvezi z "nastavitvijo na ničlo" opomni, da če ne bi bil uporabljen ta način, bi do iste dampinške stopnje prišli s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti z vsemi posamičnimi izvoznimi transakcijami glede na tip izdelka in s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvoznih cen glede na tip izdelka. V takem primeru bi postala nepotrebna metodologija iz zadnjega stavka člena 2(11) osnovne uredbe, namreč primerjanje tehtane povprečne normalne vrednosti z vsemi posamičnimi izvoznimi transakcijami. Poleg tega pri ciljnem dampingu uporaba "nastavitve na ničlo" omogoča, da ne pride do tega, da se pozitivne dampinške stopnje na dampinško prodajo prikrijejo z negativnimi dampinškimi stopnjami. Komisija torej ne more sprejeti trditve, da "nastavitev na ničlo" ni dovoljena pri primerjanju tehtane povprečne normalne vrednosti z vsemi posamičnimi izvoznimi transakcijam.

(34) Dampinške stopnje so bile ugotovljene, kot je opredeljeno v uvodnih izjavah 28 do 33 začasne uredbe. Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti na tip izdelka, popravljena, kot je ustrezno, s tehtano povprečno franko tovarna izvozno ceno na tip izdelka za dve vzorčni podjetji in s franko tovarna izvoznimi cenami vseh posamičnih izvoznih transakcij za druga tri vzorčna podjetja, je pokazala, da damping obstaja za vse proizvajalce izvoznike, ki so bili preiskani in so vključeni med vzorčne proizvajalce.

(35) Po spremembah v izračunih v skladu z zgornjimi ugotovitvami so bile dampinške stopnje preiskanih podjetij nekoliko popravljene. Ta popravek ni vplival na izbiro metodologije iz uvodnih izjav 28 in 29 začasne uredbe, ki so s tem potrjene. Zato je bila popravljena tudi tehtana povprečna dampinška stopnja, izračunana za sodelujoča podjetja, ki ne spadajo med vzorčna podjetja po členu 9(6) osnovne uredbe. Popravljeni izračuni so vplivali tudi na dampinško stopnjo, ugotovljeno za nesodelujoča podjetja. Dokončne dampinške stopnje kot odstotek uvoznih cen CIF, dajatev neplačana, so sledeče:

– Auvistar Industry Co. | 17,7 % |

– Princo Corporation | 29,9 % |

– Prodisc Technology Inc. | 17,7 % |

– Ritek Corporation | 17,7 % |

– Unidisc Technology Co. | 17,7 % |

– Sodelujoči nevzorčni proizvajalci izvozniki | 19,2 % |

– Nesodelujoči proizvajalci izvozniki | 38,5 %. |

F. INDUSTRIJA SKUPNOSTI

(36) Ker nobena stranka ni predložila novih informacij o industriji Skupnosti, se potrjujejo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 35 do 38 začasne uredbe.

G. ŠKODA

1. Potrošnja Skupnosti

(37) Ker nobena stranka ni predložila novih informacij, se potrjujejo začasne ugotovitve o potrošnji Skupnosti iz uvodne izjave 40 začasne uredbe.

2. Zadeven uvoz

(a) Obseg, cene in tržni delež uvoza po poreklu iz Tajvana

(38) Ker nobena stranka ni predložila nobenih novih informacij o obsegu, cenah in tržnemu deležu uvoza CD-romov po poreklu iz Tajvana, se potrjujejo ugotovitve iz uvodnih izjav 41 do 43 začasne uredbe.

(b) Nelojalno nižanje cen

(39) Številne stranke so podvomile v to, da je bila pri izračunih nelojalnega nižanja cen ustrezno upoštevana embalaža. Ena trditev, da namreč tajvanski proizvajalci izvozniki nudijo širši izbiro embalaž kot industrija Skupnosti, je obravnavana v točki 3(a) "Proizvodni stroški in dobičkonosnost" oddelka "G. Škoda" te uredbe

(40) V zvezi z nelojalnim nižanjem cen je treba povedati, da je bila primerjava med prodajnimi cenami CD-romov na trgu Skupnosti, ki jih je proizvedla industija Skupnosti, in CD-romi, ki so bili proizvedeni in uvoženi iz Tajvana, opravljena le za CD-rome, ki imajo iste osnovne značilnosti (npr. tip shranjenih podatkov, zmogljivost, odsevni sloj, ali je CD-ROM tiskan ali ne) in so v enaki embalaži.

(41) Trdilo se je, da se zaradi razlik v njihovih blagovnih znamkah ne more primerjati CD-romov po poreklu iz Tajvana, ki so bili uvoženi v Skupnost, in CD-romov, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti. Po tej trditvi bi izdelek industrije Skupnosti, za katerega je bilo rečeno, da je imel tipično blagovno znamko, dobil dodatek k ceni, tajvanski izdelek brez blagovne znamke pa ne.

(42) Preiskava je pokazala, da blagovne znamke vplivajo na potrošnike samo, če ni večjih razlik v prodajni ceni; potrošniki torej niso pripravljeni plačati pribitka k ceni za izdelek z blagovno znamko, vendar bi ga bili pripravljeni izbrati, če ima isto ceno kot izdelek brez blagovne znamke.

(43) Proizvajalci Skupnosti prodajajo izdelek z blagovnimi znamkami in brez njih, vendar so slednji običajno označeni glede na specifikacije in z imenom trgovca na drobno – odjemalca. Preiskava ni odkrila nobenih razlik v cenah med prodajo izdelkov z blagovnimi znamkami in brez njih trgovcem na drobno. Poleg tega so tajvanski proizvajalci izvozniki delovali na povsem enak način in so prodajali izdelke pod svojo blagovno znamko ali po specifikaciji odjemalca. Pri izdelkih, ki so bili dani na trg pod blagovno znamko, ki bi jo potrošniki lahko šteli za znamko Skupnosti, je bilo pogosto ugotovljeno, da so bili proizvedeni na Tajvanu.

(44) Glede na zgoraj navedeno se potrjujejo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah 44 do 47 začasne uredbe, o nelojalnem nižanju cen in 29-odstotni povprečni stopnji, za katero se nelojalno nižajo cene.

3. Položaj industrije Skupnosti

(a) Proizvodni stroški in dobičkonosnost

(45) Trdilo se je, da tajvanski proizvajalci izvozniki nudijo večjo izbiro embalaž kot industrija Skupnosti in da v začasni uredbi ni bil dovolj dobro razložen vpliv embalaže na proizvodne stroške.

(46) Čeprav je preiskava pokazala, da je bil na razpolago širok izbor raznih tipov embalaž, ki so jih skladno s marketinškimi prizadevanji redno posodabljali, lahko med njimi razlikujemo naslednje glavne kategorije. Razvrščene so glede na rastoče povprečne proizvodne stroške v obdobju preiskave, pri čemer številka v oklepaju kaže razliko v stroških v obliki indeksa. Nasprotno s trditvijo, da tajvanski proizvajalci izvozniki ponujajo večjo izbiro embalaž kot industrija Skupnosti, se potrjuje, da tudi obe zgornji kategoriji dobaviteljev na trgu Skupnosti ponujata enake tipe embalaže, pri čemer o izbiri odloča ista kategorija neodvisnih potrošnikov, namreč trgovci na drobno – odjemalci.

(47) CD-romi, prodani v nepakiranem stanju (100) [3], so navadno odposlani na vretenčastih stojalih (spindle), ki so nekakšne plastične naprave, na katerih je zloženo večje število CD-romov. Polno vretenčasto stojalo (spindle) s CD-romi je večinoma zavito v celofan. Nepakiran izdelek so lahko tudi samo v celofan zaviti in drug na drugem zloženi CD-romi, brez vretenčastega stojala.

(48) CD-romi so lahko prodani tudi v tako imenovanih cake-box (144), ki jih lahko opišemo kot vretenčasto stojalo, na katerem je pričvrščen plastičen pokrov, ki tako postane izdelek v zaprti embalaži.

(49) Najbolj pogosta embalaža v obdobju preiskave je bila t.i. jewelbox, ki jo je spremljala knjižica (200). Ta način embaliranja je bil tudi najbolj pogost pri prodaji registriranih glasbenih CD-jev. V zadnjem času se je pojavil slim case (174), vitek in podolgovat ovitek, ki se od jewelbox-a razlikuje v tem, da črn vložek, na katerega je pritrjen CD-ROM, služi tudi kot njegova hrbtna stran. Tak ovitek je približno polovico tanjši od prvotnega jewelbox.

(b) Zaposlitev, produktivnost in plače

(50) Povprečni strošek dela na zaposlenega in produktivnost sta bili ponovno izračunani, da bi upoštevali popravek v podatkih o številu zaposlenih za leto 1997 za enega proizvajalca industrije Skupnosti. Ta proizvajalec je predložil rezultate poslovnega leta, vključno z udeleženci usposabljanja za prihodnjo proizvodno zmogljivost, namesto letnega povprečnega ekvivalenta s polnim delovnim časom.

| 1997 | 1998 | 1999 | 2000 (= obdobje preiskave) |

Zaposlitev | 427 | 623 | 877 | 1037 |

Indeks | 100 | 146 | 205 | 243 |

Povprečen strošek dela na zaposlenega v evrih '000 | 25,0 | 27,7 | 31,5 | 30,7 |

Indeks | 100 | 111 | 126 | 123 |

Proizvodnja CD-romov na zaposlenega | 45300 | 137500 | 240000 | 311200 |

Indeks | 100 | 304 | 530 | 687 |

(51) Povprečen strošek plače na zaposlenega se je povečal za 23 % v obravnavanem obdobju, skladno z normalnim indeksiranjem plač glede na življenjske stroške ter s stroški usposabljanja in zaposlovanja novega specializiranega kadra za upravljanje dodatnih strojev. Do znižanja med letoma 1999 in 2000 je lahko prišlo zato, ker je bil nov kader zaposlen večinoma v oddelkih za embaliranje, kjer prevladujejo nižje povprečne plače in začasna delovna sila, saj ta aktivnost ne zahteva tehnično visoko usposobljenega kadra.

(52) Namesto 39-odstotnega povečanja, navedenega v uvodni izjavi 64 začasne uredbe, je tako dokončno ugotovljeno, da se je povprečna cena dela na zaposlenega povečala za 23 %.

4. Zaključek o škodi

(53) Pri sklicevanju na začasno uredbo se opozarja, da se je obseg nizko cenovnega uvoza iz Tajvana v obravnavanem obdobju občutno povečal. Tržni delež tega uvoza se je povečal iz 6,3 % na 60,1 %, pri čemer se je uvozna cena znižala v povprečju za 73 %. Na trgu Skupnosti je prevladoval tajvanski uvoz, ki je imel s stališča obsega prodaje in tržnega deleža precej več koristi od vse večjega povpraševanja v Skupnosti po CD-romih kot industrija Skupnosti.

(54) Povečan obseg uvoza in padec prodajnih cen sta bila zlasti očitna med letom 1999 in obdobjem preiskave. Ta uvoz je industriji Skupnosti v obdobju preiskave v povprečju nelojalno nižal prodajne cene za 29 % in izvajal negativen pritisk na prodajne cene na trgu Skupnosti. Ugotovilo se je, da imajo tajvanski proizvajalci izvozniki velik obseg dampinga. Najdeni niso bili nobeni drugi dejavniki, ki bi vplivali na cene na notranjem trgu.

(55) Nekateri ekonomski kazalci, ki se nanašajo na položaj industrije Skupnosti, kot so proizvodnja CD-romov, vgrajena proizvodna zmogljivost, obseg prodaje, denarni tok, zaposlitev in produktivnost, so v obravnavanem obdobju kazali pozitiven razvoj. Vendar je bil ta razvoj relativno, namreč s stališča hitro razvijajočega se trga, šibkejši, kot bi bilo pričakovati. Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti se je do leta 1999 povečevala, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšala na 86 %. Povprečne prodajne cene industrije Skupnosti so v obravnavanem obdobju občutno padle.

(56) Industrija Skupnosti je leta 1998 najprej pridobila 16,8-odstotni tržni delež, vendar je potem zaradi tajvanskih uvoznikov izgubila del tega deleža in je v obdobju preiskave imela le 12,6-odstotni tržni delež. Težave, ki jih je imela industrija Skupnosti pri realiziranju načrtovane prodaje na razvijajočem se trgu, so v obdobju preiskave vodile do povečanja zalog. Zaradi negativne donosnosti naložb v obdobju preiskave je industrija Skupnost zelo pogosto odložitila ali odpovedala nove naložbe.

(57) Kljub višjim povprečni stroškom dela na zaposlenega je industrija Skupnosti leta 1999 poslovala z dobičkom in sicer zaradi zmanjšanja celotnih proizvodnih stroškov. Nadaljnje zmanjševanje stroškov kljub temu ni moglo izravnati občutnega padca prodajnih cen, zaradi česar je imela industrija Skupnosti v obdobju preiskave finančne izgube.

(58) Preiskava je odkrila, da je bilo industriji Skupnosti onemogočeno sodelovati pri rasti trga Skupnosti, da so bili njeni naložbeni načrti za CD-rome občutno skrčeni zaradi padajočih prodajnih cen, da so tajvanski proizvajalci izvozniki v povprečju za 29 % nelojalno nižali njene prodajne cene, da je utrpela v obdobju preiskave finančne izgube in imela težave pri oblikovanju dodatnih finančnih sredstev.

(59) Glede na zgoraj navedeno se potrjujejo ugotovitve iz uvodnih izjav 66 do 71 začasne uredbe.

H. VZROČNA ZVEZA

1. Učinek dampinškega uvoza

(60) Trdilo se je, da nezadostnega povečanja proizvodnje, prodaje in tržnega deleža industrije Skupnosti ne moremo pripisati tajvanskemu uvozu, pač pa veliki izkoriščenosti zmogljivosti v letu 1999 in obdobju preiskave, ki ji je onemogočila izvajanje dodatnih prodaj ali pridobitev večjega tržnega deleža.

(61) Spomniti je treba, da se je izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti zmanjšala od 91,8 % leta 1999 na 86,3 % v obdobju preiskave. Poleg tega so se njene zaloge proti koncu leta 1999 občutno povečale, še bolj pa so se povečale proti koncu obdobja preiskave, kot je navedeno v uvodni izjavi 55 začasne uredbe. V obdobju preiskave je njena proizvodnja CD-romov za približno 40 milijonov enot presegla prodajo, zaradi česar so zaloge na koncu leta pomenile več kot 20 % njene letne proizvodnje. To jasno kaže, da stopnja izkoriščenosti zmogljivosti ni mogla povzročiti pomanjkljive rasti industrije Skupnosti.

(62) Trdilo se je tudi, da je industrija Skupnosti utrpela škodo zato, ker se ni bila sposobna prilagoditi svetovnim tržnim cenam. Ob tem se je trdilo, da je do negativnega pritiska na cene prišlo zaradi prevelike proizvodne zmogljivosti po celem svetu. V tem smislu se je trdilo, da ni bilo skoraj nikakršnih novih dodatnih naložb v proizvodno zmogljivost CD-romov in sicer zaradi izredno nizkih ravni cen.

(63) Zainteresirane stranke niso predložile nobenih dokazov, s katerimi bi podprle svojo trditev, da za CD-rome obstaja ena ali več referenčnih svetovnih prodajnih cen. Pri preučevanju te trditve je treba tudi poudariti, da je preiskava pokazala, da bi se CD-romi v nekateri embalaži lahko prodajajo bolje kot v drugi in sicer odvisno od izvoznega trga. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 39 do 44 te uredbe, ima takšna embalaža velik vpliv na proizvodne stroške in se lahko tako pojasni, zakaj se lahko splošne ravni cen tako zelo razlikujejo glede na tip embalaže in ciljni trg. Iz tega sledi, da se brez podrobnih podatkov v zvezi s celotnim proizvodnim programom CD-romov na posamičen ciljni trg ne more opraviti smiselna analiza svetovnih cen. Poleg tega so tajvanski proizvajalci izvozniki s tem, ko so na trgu Skupnosti določili uvozne cene, ki so bile pod njihovimi lastnimi proizvodnimi stroški, povzročili negativen pritisk na cene Skupnosti, zaradi česar je bila industrija Skupnosti v obdobju preiskave prisiljena prodajati z izgubo.

(64) Kot je navedeno v uvodni izjavi 58 te uredbe, je industrija Skupnosti občutno zmanjšala svoje naložbe zaradi padanja prodajnih cen na trgu Skupnosti. Nasprotno so tajvanski proizvajalci izvozniki, ki so delovali na svetovnih trgih, kljub neugodnim napovedim tržnih cen še naprej kupovali proizvodno opremo in stroje. Na podlagi razpoložljivih informacij je proizvodna zmogljivost v lasti Tajvana v obdobju preiskave brez težav pokrila ocenjeno skupno povpraševanje na svetovnih trgih, ki se je v primerjavi z letom 1999 povečalo za 84 %. To povečanje zmogljivosti tajvanskih proizvajalcev nakazuje, da če kaj, so sami prispevali k kakršnikoli preveliki zmogljivosti. Poleg tega povečanje zmogljivosti v Tajvanu nakazuje, da trditev v zvezi z odsotnostjo naložb v proizvodno zmogljivost CD-romov ni utemeljena.

(65) Zgornje trditve se na podlagi teh dejstev in razmislekov zavrnejo.

2. Uvoz CD-romov iz drugih držav

(66) Tržni delež uvoza iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal iz 78,8 % na 21,3 %. Japonska in Singapur sta največja izvoznika v Skupnost in sta imela v obdobju preiskave 9,5-odstotni oziroma 2,7-odstotni tržni delež.

(67) Opaženo je bilo, da so se cene japonskega uvoza v Skupnost v obravnavanem obdobju bolj znižale kot cene tajvanskega uvoza. Japonske uvozne cene, ki so bile med leti 1997 in 1999 do 53 % višje od tajvanskih uvoznih cen, so bile v obdobju preiskave samo 26 % višje. Zato se je trdilo, da je občutnejše znižanje japonskih uvoznih cen v Skupnost v obravnavanem obdobju prispeval k negativnemu pritisku na cene na trgu Skupnosti.

(68) Spomniti se je treba, da so bile v obravnavanem obdobju japonske cene vedno občutno višje od cen tajvanskih proizvajalcev izvoznikov. Čeprav se je obseg uvoza iz Japonske v obravnavanem obdobju povečal s 53 milijonov na 192 milijonov CD-romov, se je japonski tržni delež na trgu Skupnosti zmanjšal iz 33 % na 9,5 %. Učinek japonskega uvoza na trg je bil torej veliko bolj omejen, kot je bil učinek dampinških nizko cenovnih tajvanskih CD-romov.

(69) Izvoz iz Tajvana v Japonsko je v obdobju preiskave dosegel 87 milijonov CD-romov in se je izvedel po povprečni ceni 0,42 evra na CD-ROM, kar je 26 odstotkov nad povprečno tajvansko izvozno ceno v Skupnost. Ta cena natančno ustreza povprečni uvozni ceni CD-romov japonskega porekla v Skupnost. Zdi se torej, da je raven tajvanskih cen na trgu Skupnosti še posebej nizka.

(70) CD-romi, uvoženi iz Singapurja, so v Skupnost vstopili po nižjih cenah kot tajvanski uvoz, vendar pa se je njihov tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal od 14,2 % na 2,7 %. Razpoložljive informacije kažejo tudi, da na singapurskem trgu pri notranji proizvodnji in izvozu v Skupnost prevladuje en proizvajalec CD-romov, ki je povezan z drugim proizvajalcem CD-romov s sedežem v Skupnosti. V obravnavanem obdobju sta oba prodajala CD-rome tretjemu sestrskemu prodajnemu podjetju v Skupnost, ki je CD-rome tržilo pod blagovno znamko. Glede na to se ne more šteti, da je bila prodaja v Skupnost, ki jo je izvedel glavni proizvajalec izvoznik v Singapurju, na povsem poslovni podlagi.

(71) Spomniti se je treba, da je imel dampinški nizko cenovni tajvanski uvoz v obdobju preiskave 60-odstotni tržni delež na trgu Skupnosti. Glede na zmanjšanje japonskega tržnega deleža in cenovno raven japonskega uvoza na trgu Skupnosti se šteje, da japonski uvoz ni mogel občutno prispevati k negativnemu pritisku na trg Skupnosti.

3. Ekonomije obsega

(72) Zahtevano je bilo dodatno pojasnilo v zvezi z ekonomijami obsega, navedenimi v uvodni izjavi 56 začasne uredbe, in sicer se je trdilo, da bi lahko tajvanski proizvajalci izvozniki imeli nižje proizvodne stroške na CD-rom kot industrija Skupnosti, ker je povprečna velikost njihovih podjetij večja. Ekonomije obsega, ki so jih realizirali tajvanski proizvajalci izvozniki, so zato imele pomembno vlogo pri pojasnitvi razlike v cenah med CD-romi, proizvedenimi v Tajvanu in v Skupnosti.

(73) Ugotovljeno je bilo, da je bila povprečna velikost podjetja iz vzorca tajvanskih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave 530 milijonov CD-romov na leto v primerjavi s povprečjem industrije Skupnosti, ki je znašalo 40 milijonov CD-romov na leto. Vendar pa proizvodne linije, vgrajene v vseh podjetjih, izdelujejo ista podjetja v Nemčiji, Švici ali na Japonskem in so primerljive velikosti. Tajvanski proizvajalci izvozniki so v povprečju preprosto vgradili več proizvodnih linij kot proizvajalci Skupnosti. Šteje se torej, da pri teh stalnih stroških ni bil možen nastanek ekonomij obsega.

(74) Omeniti je treba, da je odločujoči dejavnik pri proizvodnih stroških število CD-romov, ki jih proizvede določena proizvodna linija v nekem časovnem obdobju. Stroški nabave strojev so bili v obravnavanem obdobju dokaj stabilni, vendar se je hitrost strojev v povprečju povečala iz 10 CD-romov na minuto leta 1997 na 25 CD-romov na minuto leta 2000. Ta povečana učinkovitost je industriji Skupnosti omogočila, da zmanjša proizvodne stroške.

(75) V določenem podjetju so bile različne generacije strojev običajen pojav, pri čemer so nove naložbe delo opravljale najbolje, starejše naložbe pa so bile že deloma ali v celoti odstranjene. Teoretično je najdaljša uporabna doba stroja pet let, vendar je v praksi verjetno še krajša. Ta vzorec je enak za tajvanske proizvajalce izvoznike in za industrijo Skupnosti. Proizvodna linija, kupljena leta 2000, bi v povprečju omogočila proizvodnjo približno enega milijona CD-romov na mesec, proizvodna linija, vgrajena leta 1997, pa samo 400000 CD-romov na mesec.

(76) Tajvanski proizvajalci izvozniki niso predložili nobenih dokazov, s katerimi bi dokazali in določili velikost kakršnikoli domnevnih ekonomij obsega, namreč da bi večji obseg proizvodnje z več vgrajenimi linijami znižal proizvodne stroške na CD-rom. Ugotovljeno je bilo, da tajvanski proizvajalci izvozniki niso na primer uporabljali nobenih posebnih ugodnosti v zvezi z nabavnimi stroški surovin niti niso takih ugodnosti zahtevali.

(77) Vsekakor je treba poudariti, da tudi če bi obstajali taki nižji proizvodni stroški na CD-rom, to ne bi moglo upravičiti dampinškega ravnanja tajvanskih izvoznikov. Domnevne ekonomije obsega torej ne spremenijo vzročne povezave med dampinškim uvozom tajvanskih CD-romov in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

4. Zaključek o vzroku škode

(78) Potrjuje se, da je zadeven dampinški uvoz povzročil bistveno škodo industriji Skupnosti. Bistveno škodo označuje dejstvo, da je bilo industriji Skupnosti onemogočeno sodelovati pri rasti trga, da je morala zaradi trenda padanja prodajnih cen občutno skrčiti svoje naložbene načrte za CD-rome, da ji je tajvanski dampinški uvoz po nizkih cenah v povprečju za 29 % nelojalno nižal prodajne cene, da je v obdobju preiskave utrpela finančne izgube in imela težave pri pridobivanju finančnih sredstev.

(79) V zvezi z učinkom dejavnikov, navedenih v uvodnih izjavah 77 do 94 začasne uredbe, niso bile predložene dodatne trditve. Zaključeno je torej, da razvoj potrošnje Skupnosti, uvoz iz drugih tretjih držav, izvozne dejavnosti industrije Skupnosti, nakupi industrije Skupnosti CD-romov iz tretjih držav in uvedba hitre tehnologije dejansko niso imeli skoraj nikakršnega vpliva na negativen razvoj industrije Skupnosti, kar zadeva izkoriščenost zmogljivosti, povečanje zalog, prodajne cene, tržni delež, dobičkonosnost, naložbe, donosnost naložb in sposobnost pridobivanja kapitala.

S tem je z analizo, ki je ustrezno razločila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Skupnosti od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, potrjeno, da ti drugi dejavniki kot taki ne spremenijo dejstva, da je treba ocenjeno škodo pripisati dampinškemu uvozu. Šteje se tudi, da je imel uvoz CD-romov s poreklom iz Tajvana zelo negativen vpliv na položaj industrije Skupnosti in da učinek drugih dejavnikov, zlasti uvoza iz tretjih držav skupaj z Japonsko, ni mogel spremeniti ugotovitve, da dejansko obstaja zelo močno vzročno-posledično razmerje med dampinškim uvozom iz Tajvana in bistveno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

1. INTERES SKUPNOSTI

1. Interes industrije Skupnosti

(80) Ker nobena stranka ni predložila novih informacij o interesu industrije Skupnosti, se potrjujejo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 98 do 100 začasne uredbe.

2. Interes uvoznikov

(81) Trdilo se je, da tajvanski uvoz ni odgovoren za negativen pritisk na cene, kar kaže dejstvo, da sodelujoči uvozniki tajvanskih CD-romov niso mogli pokriti svojih režijskih stroškov na podlagi normalne trgovske vkalkulirane marže, uporabljene za nizke tržne cene v obdobju preiskave. To nakazuje tudi, da uvedba protidampinških dajatev ne bo v interesu uvoznikov.

(82) Vendar ni bil predložen noben dokaz, ki bi podpiral to trditev, in ponovna preučitev razpoložljivih podatkov je potrdila, da so vse večje količine in vse nižje cene uvoza CD-romov s poreklom iz Tajvana povzročile negativen učinek na tržne cene Skupnosti. Preiskava je pokazala, da normalna trgovska marža sodelujočih uvoznikov, ki je temeljila na cenah CD-romov, ni bila dovolj za kritje režijskih stroškov, kar je povzročilo izgube v obdobju preiskave. Ob tem je do padca tržnih cen prišlo tako hitro, da so bili uvozniki soočeni s naglim zmanjšanjem vrednosti blaga v tranzitu, kar je povzročilo nastanek razmer, v katerih je včasih nakupna cena presegla končno prodajno ceno.

(83) Treba je poudariti tudi, da noben uvoznik ni poskušal nasprotovati začasnim ugotovitvam Komisije. Komisija meni, da bodo, s ponovno vpeljavo ustreznih ravni prodajnih cen na trgu Skupnosti, učinkoviti tržni pogoji na trgu Skupnosti služili interesu uvoznikov.

(84) Glede na zgoraj navedeno se potrjujejo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 101 in 102 začasne uredbe.

3. Interesi uporabnikov in potrošnikov

(85) Ker nobena stranka ni predložila novih informacij o interesih uporabnikov in potrošnikov, se potrjujejo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 103 do 105 začasne uredbe

4. Zaključek o interesu Skupnosti

(86) Glede na zgoraj navedeno se potrjuje začasni zaključek iz uvodne izjave 107 začasne uredbe, da namreč s strani interesa Skupnosti ni nobenih trdnih razlogov proti uvedbi dokončnih protidampinških ukrepov.

J. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Stopnja odprave škode

(87) Trdilo se je, da je bila 8-odstotna stopnja dobička pred davkom, navedena v uvodni izjavi 110 začasne uredbe in uporabljena za ugotavljanje neškodljive cene, nerazumno visoka.

(88) Ta stopnja, ki bi se realno lahko dosegla pod normalnimi konkurenčnimi pogoji, je temeljila na oceni vpliva, ki so jih na prodajne cene industrije Skupnosti imeli stopnja dampinga CD-romov tajvanskih izvoznikov na trg Skupnosti, raven uvoznih cen nedampinškega uvoza iz tretjih držav in dobičkonosnost, potrebna za kritje finančnih stroškov naložb, ki jih imela industrija Skupnosti. Komisija je na podlagi te analize zaključila, da je bila 8-odstotna stopnja dobička pred davkom realna.

(89) Vsekakor je treba opomniti, da dokončni protidampinški ukrepi temeljijo na dampinških stopnjah, pri uporabi pravila o plačilu nižjih dajatev.

2. Dokončni protidampinški ukrepi

Država | Podjetje | Stopnja dajatve |

Tajvan | Acer Media Technology Inc. | 19,2 % |

Auvistar Industry Co. Ltd | 17,7 % |

Digital Storage Technology Co. | 19,2 % |

Gigastore Corporation | 19,2 % |

Lead Data Inc. | 19,2 % |

Megamedia Corporation | 19,2 % |

Nan Ya Plastics Corporation | 19,2 % |

Postech Corporation | 19,2 % |

Princo Corporation | 29,9 % |

Prodisc Technology Inc. | 17,7 % |

Ritek Corporation | 17,7 % |

Unidisc Technology Inc. | 17,7 % |

Vsa druga podjetja | 38,5 % |

(90) Protidampinške stopnje, določene za individualna podjetja in opredeljene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Odražajo torej razmere, ki so bile v tej preiskavi ugotovljene v zvezi s temi podjetji. Te stopnje dajatve (v nasprotju s splošnimi dajatvami za državo, ki se uporabljajo za vsa druga podjetja) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelka po poreklu iz zadevne države, ki ga proizvajajo ta podjetja in s tem določene navedene pravne osebe. Uvožen izdelek, ki ga proizvede katero koli drugo podjetje, katerega ime in naslov nista posebej navedena v operativnem delu te uredbe, vključno z osebami, ki so povezane z navedenimi podjetji, ne more uporabljati teh stopenj in zanj velja stopnja dajatve, ki jo uporabljajo "vsa druga podjetja".

(91) Vsak zahtevek za uporabo teh protidampinških stopenj dajatev, določenih za indidvidualna podjetja (npr. po spremembi imena podjetja ali po vzpostavitvi novih proizvodnih ali prodajnih enot) je treba takoj poslati Komisiji [4] in sicer z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi v dejavnostih podjetja na področju proizvodnje, domače in izvozne prodaje, ki je povezana z npr. tisto spremembo imena ali tisto spremembo pri proizvodnih in prodajnih enotah. Če bo to štela za primerno, bo Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom ustrezno spremenila to uredbo in popravila seznam podjetij, ki uporabljajo individualne stopnje dajatve.

(92) Ker je bilo vzorčenje uporabljeno pri preiskavi dampinga, se v tem postopku ne more sprejeti pregleda novih izvoznikov v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe, ki bi imel za cilj ugotoviti indidvidualne dampinške stopnje. Da se zagotovi enaka obravnava katerega koli dejanskega novega tajvanskega proizvajalca izvoznika in sodelujočih podjetij, ki niso bila vključena v vzorec, se šteje, da je treba uvesti določbo za tehtane povprečne dajatve, uvedene za ta sodelujoča podjetja, ki se uporablja za vsakega novega tajvanskega proizvajalca izvoznika, za katerega bi se sicer uporabljal člen 11(4) osnovne uredbe.

3. Pobiranje začasnih dajatev

(93) Glede na višino dampinških stopenj, ugotovljenih za proizvajalce izvoznike, in glede na obseg škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se varščine, položene za začasne protidampinške dajatve v skladu z začasno uredbo poberejo v višini uvedenih dokončnih dajatev, če je višina tega zneska enaka ali nižja od začasnih dajatev. V nasprotnem primeru se dokončno pobere samo znesek v višini začasnih dajatev –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. S tem se uvajajo dokončne protidampinške dajatve na uvoz zapisljivih zgoščenk (CD-romi), ki so sedaj uvrščene pod oznako KN ex85239000 (oznaka TARIC 85239000*10) in so po poreklu iz Tajvana.

2. Naslednje stopnje dajatev se uporabljajo na neto cene fco meja Skupnosti, dajatev neplačana, za izdelke naslednjih podjetij:

Država | Podjetje | Stopnja dajatve | Dodatna oznaka TARIC |

Tajvan | Acer Media Technology Inc., 29 Jianguo E. Road, Gueishan, Taoyuan 333, Tajvan, R.O.C. | 19,2 % | A298 |

Auvistar Industry Co. Ltd, 21, Tung-Yuan Road, Chung-Li Industrial Park, Tajvan R.O.C. | 17,7 % | A299 |

Digital Storage Technology Co., Ltd, No 42, Kung 4 Rd, Linkou 2nd Industrial Park, Taipei Hsien, Tajvan R.O.C. | 19,2 % | A300 |

Gigastore Corporation, 2, Kuang Fu South Rd, Hsinchu Industrial Park, Hsinchu, Tajvan R.O.C. | 19,2 % | A301 |

Lead Data Inc., No 23, Kon Yeh 5th Rd, Hsinchu Industrial Park Fu Kou Hsiang, Hsinchu Hsien, Tajvan R.O.C. | 19,2 % | A302 |

Megamedia Corporation, No 13, Kung Chien Rd, Chi-Tu District, Keelung, Tajvan R.O.C. | 19,2 % | A303 |

Nan Ya Plastics Corporation, 201, Tung Hwa N. Road, Taipei, Tajvan R.O.C. | 19,2 % | A361 |

Postech Corporation, No 42, Kuang Fu South Road, Hsinchu Industrial Park, Hsinchu Hsien,Tajvan R.O.C. | 19,2 % | A304 |

Princo Corporation, No 6, Creation 4th Rd, Science-based Industrial Park, Hsinchu, Tajvan R.O.C. | 29,9 % | A305 |

Prodisc Technology Inc., No 13, Wu-Chuan 7th Rd, Wu-Ku Industrial District, Wu-Ku County, Taipei, Tajvan R.O.C. | 17,7 % | A306 |

Ritek Corporation, No 42, Kuanfu N. Road, Hsinchu Industrial Park, Tajvan 30316 R.O.C. | 17,7 % | A307 |

Unidisc Technology Co., Ltd, 4F, No 543, Chung-Cheng Rd., Hsin-Tien, Taipei, Tajvan, R.O.C. | 17,7 % | A308 |

Vsa druga podjetja | 38,5 % | A999 |

3. Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne carinske določbe.

Člen 2

Če kateri koli novi proizvajalec izvoznik iz Tajvana Komisiji predloži dovolj dokazov, da:

- v obdobju preiskave (1. januar 2000 do 31. december 2000) v Skupnost ni izvažal izdelkov, opisanih v členu 1(1),

- ni povezan z nobenim od izvoznikov ali proizvajalcev v Tajvanu, za katere veljajo protidampinški ukrepi, ki jih je uvedla ta uredba,

- je zadevne izdelke dejansko izvažal v Skupnost po obdobju preiskave, zaradi katere so bili uvedeni ukrepi, ali je imel nepreklicno pogodbeno obveznost izvažati velike količine izdelka v Skupnost,

lahko Svet pri predlogu, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s Svetovalnim odborom, z navadno večino odloči spremeniti člen 1(2) tako, da doda novega proizvajalca izvoznika na seznam podjetij, ki uporabljajo tehtano povprečno stopnjo dajatve in so navedeni v tem členu.

Člen 3

Varščine, položene za začasne protidampinške dajatve na uvoz po poreklu iz Tajvana v skladu z začasno uredbo, se poberejo v višini dajatev, ki jih je dokončno uvedla ta uredba. Varščine, ki presegajo dokončne protidampinške dajatve, se sprostijo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 13. junija 2002

Za Svet

Predsednik

M. Rajoy Brey

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 334, 18.12.2001, str. 8.

[3] Osnovni indeks = 100.

[4] Evropska KomisjaGeneralnega direktorat za trgovinoDirektorat BB-1049 Bruselj.

--------------------------------------------------