31987L0343

Direktiva Sveta

z dne 22. junija 1987

o spremembi Prve direktive 73/239/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja, zlasti glede kreditnega in kavcijskega zavarovanja

(87/343/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 57(2),

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja [4], kakor je bila spremenjena z Direktivo 76/580/EGS [5], odpravila določeno število razlik med zakonodajami držav članic, da bi tako olajšala začetek opravljanja in opravljanje omenjenih dejavnosti;

ker pa člen 2(2)(d) omenjene direktive določa, da "do nadaljnje uskladitve, ki se izvede v roku štirih let od uradnega obvestila o tej direktivi," se direktiva ne uporablja za "posle izvoznega kreditnega zavarovanja za račun države ali s podporo države"; ker zaščito zavarovancev, ki jo običajno zagotavlja direktiva, prevzema država sama, kadar se posli izvoznega kreditnega zavarovanja opravljajo za račun države ali z garancijo države, takšni posli še naprej ostajajo zunaj področja uporabe omenjene direktive, in sicer do nadaljnje uskladitve;

ker člen 7(2)(c) omenjene direktive določa, da "do nadaljnje uskladitve, ki se mora izvršiti v roku štirih let od uradnega obvestila o tej direktivi, sme Zvezna republika Nemčija ohraniti določbo, ki na njenem ozemlju prepoveduje hkratno opravljanje zdravstvenega, kreditnega in kavcijskega zavarovanja ali zavarovanja glede regresne pravice proti tretjim osebam in zavarovanja stroškov postopka ali opravljanja omenjenih zavarovalnih vrst skupaj z drugimi vrstami"; ker iz tega sledi, da obstajajo ovire za ustanavljanje zastopstev in podružnic; ker je pričujoča direktiva namenjena izboljšanju takšne situacije;

ker so interesi zavarovancev, kar zadeva kavcijsko zavarovanje, dovolj varovani z omenjeno direktivo; ker je treba prepoved Zvezne republike Nemčije glede hkratnega opravljanja kavcijskega zavarovanja in zavarovalnih poslov iz drugih zavarovalnih vrst potrebno odpraviti;

ker morajo zavarovalnice, katerih posli kavcijskega zavarovanja znašajo več kot le manjši delež njihovega skupnega obsega poslov, oblikovati izravnalne rezervacije, ki ne predstavljajo dela minimalnega kapitala; ker je takšne rezervacije treba izračunati skladno z načini, opredeljenimi v tej direktivi, ki so priznani kot enakovredni;

ker je spričo ciklične narave zahtevkov v kreditnem zavarovanju potrebno, da se za namene izračunavanja povprečnega bremena terjatev v smislu člena 16(2) Direktive 73/239/EGS s takšnimi zahtevki ravna enako kot z zavarovanjem zoper nevarnosti nevihte, toče in pozebe;

ker je narava nevarnosti pri kreditnem zavarovanju takšna, da morajo podjetja, ki opravljajo tovrstne posle, oblikovati zajamčeni kapital, višji od tistega, ki ga trenutno predvideva omenjena direktiva;

ker je treba podjetjem, ki morajo izpolniti to zahtevo, za to odobriti dovolj dolgo časovno obodbje;

ker te zahteve ni treba naložiti podjetjem, katerih posli v tej zavarovalni vrsti ne presegajo določenega obsega;

ker spričo določb te direktive glede kreditnega zavarovanja ohranitev prepovedi hkratnega opravljanja kreditnega zavarovanja zavarovalnih poslov iz drugih zavarovalnih vrst s strani Zvezne republike Nemčije ni več upravičena, je treba takšno prepoved torej odpraviti,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva Sveta 73/239/EGS se spremeni, kot sledi:

1. Člen 2(2)(d) se nadomesti z naslednjim:

"(d) do nadaljnje uskladitve posle izvoznega kreditnega zavarovanja za račun države ali z garancijo države, ali pri katerem je država zavarovatelj."

2. V drugem pododstavku člena 7(2)(c) se besede "kreditnega in kavcijskega" črtajo.

3. Vstavi se naslednji člen:

"Člen 15a

1. Vse države članice zahtevajo od podjetij, ki so ustanovljena na njihovem ozemlju in ki sklepajo zavarovanja za nevarnosti, vključene v zavarovalno vrsto 14 točke A Priloge (v nadaljevanju: "kreditno zavarovanje"), da oblikujejo izravnalne rezervacije, ki služijo za izravnanje tehnične izgube ali nadpovprečnega deleža škod iz te zavarovalne vrste, ki bi utegnila nastati v posameznem poslovnem letu.

2. Po pravilih, ki jih določi vsaka država članica, morajo biti izravnalne rezervacije izračunane skladno z enim od štirih načinov, opredeljenih v točki D Priloge, ki se obravnavajo kot enakovredni.

3. Do zneska, izračunanega skladno z načini, opredeljenimi v točki D Priloge, se izravnalne rezervacije ne upoštevajo pri izračunu minimalnega kapitala.

4. Države članice lahko podjetja oprostijo obveznosti oblikovanja izravnalnih rezervacij za posle kreditnega zavarovanja, če premije ali prispevki, obračunani v zvezi s kreditnim zavarovanjem, znašajo manj kot 4 % skupnih premij ali prispevkov, ki jih obračunajo, in so nižji od 2500000 ekujev."

4. V členu 16(2) se drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:

"Vendar pa se v primeru podjetij, ki v bistvu sklepajo zavarovanja le za eno ali več nevarnosti kredita, nevihte, toče ali pozebe, za referenčno obdobje glede povprečnih terjatev na izplačilo odškodnin vzame zadnjih sedem poslovnih let."

5. Prva alinea člena 17(2)(a) se nadomesti z naslednjimi alineami:

"— 1400000 ekujev v primeru, ko so krite vse ali nekatere od nevarnosti, vključenih v zavarovalno vrsto, navedeno v točki A Priloge pod številko 14. Ta določba se uporablja za vsako podjetje, katerega letni znesek dospelih premij ali prispevkov iz te zavarovalne vrste za vsako od zadnjih treh poslovnih let je presegel 2500000 ekujev ali 4 % skupnega zneska premij ali prispevkov, ki jih je zadevno podjetje obračunalo;

— 400000 ekujev v primeru, ko so krite vse ali nekatere od nevarnosti, vključenih v katero od zavarovalnih vrst, navedenih v točki A Priloge pod številkami 10, 11, 12, 13 in 15, če pa se prva alinea ne uporablja, potem št. 14."

6. Naslednji pododstavek se doda členu 17(2):

"(d) Če mora podjetje, ki opravlja kreditno zavarovanje, povišati sklad iz prve alinee pododstavka (a) na 1400000 ekujev, zadevna država članica takšnemu podjetju dovoli:

- obdobje treh let, v katerem sklad poviša na 1000000 ekujev,

- obdobje petih let, v katerem sklad poviša na 1200000 ekujev,

- obdobje sedmih let, v katerem sklad poviša na 1400000 ekujev.

Ta obdobja tečejo od dneva, od katerega so izpolnjeni pogoji iz prve alinee pododstavka (a)."

7. V člen 19 se vstavi naslednje besedilo:

"1a. Kar zadeva kreditno zavarovanje, podjetje nadzornemu organu omogoči vpogled v račune, iz katerih so razvidni tako zavarovalno-tehnični rezultati kot zavarovalno-tehnične rezervacije v zvezi s to dejavnostjo."

8. Prilogi se doda točka D iz Priloge pričujoče direktive.

Člen 2

Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1990. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te predpise začnejo uporabljati najpozneje 1. julija 1990.

Člen 3

Po uradnem obvestilu [6] o tej direktivi države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 22. junija 1987

Za Svet

Predsednik

L. Tindemans

[1] UL C 245, 29.9.1979, str. 7 inUL C 5, 7.1.1983, str. 2.

[2] UL C 291, 10.11.1980, str. 70.

[3] UL C 146, 16.6.1980, str. 6.

[4] UL L 228, 16.8.1973, str. 3.

[5] UL L 189, 13.7.1976, str. 13.

[6] Države članice so bile o tej direktivi uradno obveščene dne 25. junija 1987.

--------------------------------------------------

PRILOGA

"D. Načini izračunavanja izravnalnih rezervacij za zavarovalno vrsto kreditnega zavarovanja

Način št. 1

1. Kar zadeva nevarnosti, vključene v zavarovalno vrsto iz točke A št. 14 (v nadaljevanju "kreditno zavarovanje"), podjetje oblikuje izravnalne rezervacije, v katerih breme gre vsak tehnični primanjkljaj, ki v tej zavarovalni vrsti nastane v poslovnem letu.

2. Takšnim rezervacijam se vsako poslovno leto nameni 75 % vsakršnega tehničnega presežka iz poslov kreditnega zavarovanja, pri čemer velja 12 % omejitev neto premij ali prispevkov, dokler rezervacije niso dosegle 150 % najvišjega letnega zneska neto premij ali prispevkov, prejetih v predhodnih petih poslovnih letih.

Način št. 2

1. Kar zadeva nevarnosti, vključene v zavarovalno vrsto iz točke A št. 14 (v nadaljevanju "kreditno zavarovanje"), podjetja oblikujejo izravnalne rezervacije, v katerih breme gre vsak tehnični primanjkljaj, ki v tej zavarovalni vrsti nastane v poslovnem letu.

2. Najnižji znesek izravnalnih rezervacij je 134 % povprečja premij ali prispevkov, ki so letno prejeti v predhodnih petih poslovnih letih, potem ko so bili odšteti odstopi terjatev in prištete obveznosti, sprejete v pozavarovanje.

3. Takšnim rezervacijam je v vsakem od zaporednih poslovnih let namenjenih 75 % vsakega tehničnega presežka iz te zavarovalne vrste, dokler rezervacije niso vsaj enake najmanjšemu znesku, izračunanemu skladno z odstavkom 2.

4. Države članice lahko določijo posebna pravila za izračun zneska rezervacij in/ali zneska letnih dodelitev, ki presega najnižje zneske, opredeljene v tej direktivi.

Način št. 3

1. Izravnalne rezervacije se oblikujejo za zavarovalno vrsto 14 iz točke A (v nadaljevanju "kreditno zavarovanje") za izravnanje tehnične izgube ali nadpovprečnega deleža škod za poslovno leto v tej zavarovalni vrsti.

2. Izravnalne rezervacije se izračunajo na način, opredeljen v nadaljevanju.

Vsi izračuni se nanašajo na prihodke in odhodke za račun zavarovatelja.

Znesek v zvezi z vsakim škodnim izpadom za vsako poslovno leto se nameni izravnalnim rezervacijam, dokler ne dosežejo ali ponovno ne dosežejo zahtevanega zneska.

Šteje se, da gre za škodni izpad, če je delež škod za poslovno leto nižji od povprečnega deleža škod za referenčno obdobje. Znesek v zvezi s škodnim izpadom se dobi tako, da se razliko med dvema deležema pomnoži z izkoriščenimi premijami za poslovno leto.

Zahtevani znesek je enak šestkratnemu standardnemu odklonu deležev škod v referenčnem obdobju od povprečnega deleža škod, pomnoženega z izkoriščenimi premijami za poslovno leto.

Če je v nekem poslovnem letu prišlo do škodnega presežka, se zadevni znesek vzame iz izravnalnih rezervacij. Šteje se, da gre za škodni presežek, če je delež škod za poslovno leto višji od povprečnega deleža škod. Znesek v zvezi s škodnim presežkom se dobi tako, da se razliko med dvema deležema pomnoži z izkoriščenimi premijami za poslovno leto.

Ne glede na škodno dogajanje se tem rezervacijam vsako poslovno leto sprva nameni 3,5 % zahtevanega zneska izravnalnih rezervacij, dokler se zahtevani znesek ne doseže ali ponovno ne doseže.

Referenčno obdobje ne sme biti krajše od 15 let in daljše od 30 let. Izravnalnih rezervacij ni treba oblikovati, če med referenčnim obdobjem ni bila zabeležena zavarovalnotehnična izguba.

Zahtevani znesek izravnalnih rezervacij in znesek, ki ga je treba izvzeti, se lahko zmanjšata, če povprečni delež škod za referenčno obdobje skupaj z deležem stroškov kažeta, da premije vključujejo varnostno rezervo.

Način št. 4

1. Izravnalne rezervacije se oblikujejo za zavarovalno vrsto 14 iz točke A (v nadaljevanju "kreditno zavarovanje") za izravnanje tehnične izgube ali nadpovprečnega deleža škod za poslovno leto v tej zavarovalni vrsti.

2. Izravnalne rezervacije se izračunajo na način, opredeljen v nadaljevanju.

Vsi izračuni se nanašajo na prihodke in odhodke za račun zavarovatelja.

Znesek v zvezi z vsakim škodnim izpadom za vsako poslovno leto se nameni izravnalnim rezervacijam, dokler ne dosežejo zahtevanega zneska.

Šteje se, da gre za škodni izpad, če je delež škod za poslovno leto nižji od povprečnega deleža škod za referenčno obdobje. Znesek v zvezi s škodnim izpadom se dobi tako, da se razliko med dvema deležema pomnoži z izkoriščenimi premijami za poslovno leto.

Najvišji zahtevani znesek je enak šestkratnemu standardnemu odklonu deleža škod v referenčnem obdobju od povprečnega deleža škod, pomnoženega z izkoriščenimi premijami za poslovno leto.

Če je v nekem poslovnem letu prišlo do škodnega presežka, se zadevni znesek vzame iz izravnalnih rezervacij, dokler niso dosegle najmanjšega zahtevanega zneska. Šteje se, da gre za škodni presežek, če je delež škod za poslovno leto višji od povprečnega deleža škod. Znesek v zvezi s škodnim presežkom se dobi tako, da se razliko med dvema deležema pomnoži z izkoriščenimi premijami za poslovno leto.

Najnižji zahtevani znesek je enak trikratnemu standardnemu odklonu deleža škod v referenčnem obdobju od povprečnega deleža škod, pomnoženega z izkoriščenimi premijami za poslovno leto.

Referenčno obdobje ne sme biti krajše od 15 let in daljše od 30 let. Izravnalnih rezervacij ni treba oblikovati, če med referenčnim obdobjem ni bila zabeležena zavarovalnotehnična izguba.

Tako zahtevani zneski izravnalnih rezervacij kot znesek, ki jim ga je treba nameniti, ali znesek, ki jim ga je treba odvzeti, se lahko zmanjšajo, če povprečni delež škod za referenčno obdobje skupaj z deležem stroškov kažeta, da premije vključujejo varnostno rezervo in da varnostna rezerva znaša več kot poldrugi standardni odklon deleža škod v referenčnem obdobju. V takšnem primeru se zadevni zneski pomnožijo s količnikom ali poldrugokratnikom standardnega odstopanja in varnostne rezerve."

--------------------------------------------------