Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31983L0513

    Direktiva Sveta z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija

    UL L 291, 24.10.1983, p. 1–8 (DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (ES, PT, FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 22/12/2012; razveljavil 32008L0105

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1983/513/oj

    31983L0513



    Uradni list L 291 , 24/10/1983 str. 0001 - 0008
    španska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 4 str. 0131
    portugalska posebna izdaja poglavje 15 zvezek 4 str. 0131
    finska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 4 str. 0140
    švedska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 4 str. 0140


    Direktiva Sveta

    z dne 26. septembra 1983

    o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija

    (83/513/EGS)

    SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 100 in 235 Pogodbe,

    ob upoštevanju Direktive 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju zaradi odvajanja nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti [1] in zlasti členov 6 in 12 Direktive,

    ob upoštevanju predloga Komisije [2],

    ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [3],

    ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [4],

    ker člen 3 Direktive 76/464/EGS uvaja sistem predhodnih dovoljenj, ki določajo emisijske standarde za izpuste snovi iz seznama I iz Priloge k Direktivi, da se vodno okolje Skupnosti zavaruje pred onesnaževanjem z nekaterimi nevarnimi snovmi; ker člen 6 navedene direktive predvideva, da se določijo mejne vrednosti teh emisijskih standardov in tudi cilji kakovosti za vodno okolje, na katerega vplivajo izpusti teh snovi;

    ker so kadmij in njegove spojine vključeni v seznam I;

    ker so države članice dolžne upoštevati mejne vrednosti razen v primerih, ko lahko uporabijo cilje kakovosti;

    ker je treba zaradi velikega števila industrij, ki povzročajo onesnaževanje z odvajanjem kadmija v vodo, določiti posebne mejne vrednosti glede na vrsto zadevne industrije in cilje kakovosti za vodno okolje, v katerega te industrije odvajajo kadmij;

    ker trenutno ni možno določiti mejnih vrednosti za izpuste iz proizvodnje fosforjeve kisline in fosfatnih gnojil iz fosfatne rude;

    ker mora biti namen ciljev kakovosti odpraviti onesnaževanje s kadmijem različnih delov vodnega okolja, na katere bi lahko vplivali izpusti kadmija;

    ker morajo biti taki cilji kakovosti določeni izrecno s tem namenom in ne z namenom oblikovanja pravil, ki se nanašajo na varstvo potrošnika ali trženje proizvodov iz vodnega okolja;

    ker naj se določi poseben postopek spremljanja stanja, ki bo državam članicam omogočil dokazati, da so cilji kakovosti upoštevani;

    ker je treba predvideti, da države članice spremljajo stanje vodnega okolja, na katerega vplivajo navedeni izpusti kadmija, s ciljem učinkovitega izvajanja te direktive; ker člen 6 Direktive 76/464/EGS ne predvideva pooblastil za uvedbo takega spremljanja; ker se je treba sklicevati na člen 235 Pogodbe, saj v Pogodbi niso predvidena posebna pooblastila;

    ker je pomembno, da Komisija vsakih pet let posreduje Svetu primerjalno oceno izvajanja te direktive v državah članicah;

    ker je podzemna voda izvzeta iz področja uporabe te direktive, saj je predmet Direktive 80/68/EGS [5];

    ker je stopnja industrializacije na Grenlandiji zelo nizka zaradi splošnega stanja na otoku in še posebej zaradi dejstva, da je redko naseljena, precej velika in da ima poseben geografski položaj; ker se zatorej ta direktiva ne uporablja za Grenlandijo,

    SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

    Člen 1

    1. Ta direktiva:

    - v skladu s členom 6(1) Direktive 76/464/EGS določa mejne vrednosti emisijskih standardov za izpuste kadmija iz industrijskih obratov, kot to opredeljuje člen 2(e) te direktive,

    - v skladu s členom 6(2) Direktive 76/464/EGS določa cilje kakovosti za kadmij v vodnem okolju,

    - v skladu s členom 6(4) Direktive 76/464/EGS določa roke za uskladitev s pogoji, določenimi v dovoljenjih, ki jih izdajo pristojni organi držav članic glede na obstoječe odvajanje,

    - v skladu s členom 12(1) Direktive 76/464/EGS določa referenčne merilne metode, ki omogočajo določanje vsebnosti kadmija v izpustih in v vodnem okolju,

    - v skladu s členom 6(3) Direktive 76/464/EGS določa postopek spremljanja stanja,

    - zahteva medsebojno sodelovanje držav članic v primeru izpustov, ki vplivajo na vode več kot ene države članice.

    2. Ta direktiva se uporablja za vode iz člena 1 Direktive 76/464/EGS z izjemo podzemne vode.

    Člen 2

    V tej direktivi pomenijo:

    (a) "kadmij":

    - kemijski element kadmij,

    - kadmij v katerikoli njegovi spojini;

    (b) "mejne vrednosti" vrednosti, določene v Prilogi I;

    (c) "cilji kakovosti" zahteve, določene v Prilogi II;

    (d) "rokovanje s kadmijem" vsak industrijski postopek, ki vključuje uporabo ali proizvodnjo kadmija, ali katerikoli drug postopek, pri katerem je prisotnost kadmija neizogibna;

    (e) "industrijski obrat" vsak obrat, v katerem se uporablja kadmij ali katera koli snov, ki vsebuje kadmij;

    (f) "obstoječi obrat" industrijski obrat, ki obratuje na datum notifikacije te direktivi;

    (g) "novi obrat":

    - industrijski obrat, ki je pričel obratovati po datumu notifikacije te direktive,

    - obstoječi industrijski obrat, ki je po datumu notifikacije te direktive znatno povečal svojo zmogljivost predelave kadmija.

    Člen 3

    1. Mejne vrednosti, roki, do katerih morajo biti te usklajene, in postopek spremljanja in nadzorovanja izpustov so določeni v Pri logi I.

    2. Mejne vrednosti običajno veljajo na mestu, kjer se odpadne vode, ki vsebujejo kadmij, odvajajo iz industrijskega obrata.

    Kadar se odpadne vode, ki vsebujejo kadmij, čistijo zunaj industrijskega obrata v čistilni napravi, namenjeni odstranjevanju kadmija, lahko država članica dovoli uporabo mejnih vrednosti na mestu, kjer se odpadne vode odvajajo iz čistilne naprave.

    3. Dovoljenja iz člena 3 Direktive 76/464/EGS morajo vsebovati določbe, ki so vsaj tako stroge kot tiste iz Priloge I k tej direktivi, razen kadar država članica ravna v skladu s členom 6(3) Direktive 76/464/EGS na podlagi prilog II in IV k tej direktivi.

    Dovoljenja se pregledajo vsaj vsaka štiri leta.

    4. Brez poseganja v obveznosti držav članic, ki izhajajo iz odstavkov 1, 2 in 3, ter v določbe Direktive 76/464/EGS lahko države članice izdajo dovoljenja za nove industrijske obrate samo, če ti obrati uporabljajo standarde, ki ustrezajo najboljšim razpoložljivim tehničnim sredstvom, kadar je to potrebno za odpravo onesnaževanja v skladu s členom 2 navedene direktive ali za preprečevanje izkrivljanja konkurence.

    Kadar zaradi tehničnih razlogov načrtovani ukrepi ne ustrezajo najboljšim razpoložljivim tehničnim sredstvom, država članica ne glede na to, katero metodo uporabi, pred vsako izdajo dovoljenja predloži Komisiji dokaze za te razloge.

    Komisija takoj posreduje te dokaze drugim državam članicam in vsem državam članicam čimprej pošlje poročilo s svojim mnenjem o odstopanju iz drugega pododstavka. Če je potrebno, istočasno predloži ustrezne predloge Svetu.

    5. Referenčna analitska metoda, ki se uporablja za določanje prisotnosti kadmija, je podana v Prilogi III (1). Druge metode se lahko uporabljajo pod pogojem, da so meje zaznavnosti, natančnost in točnost teh metod vsaj tako dobre kot tiste, določene v Prilogi III (1). Točnost, zahtevana za meritve pretoka odpadnih vod, je podana v Prilogi III (2).

    Člen 4

    Zadevne države članice so odgovorne za spremljanje stanja vodnega okolja, na katerega vplivajo industrijski izpusti.

    V primeru izpustov, ki vplivajo na vode več kot ene države članice, zadevne države članice sodelujejo, da bi uskladile postopke spremljanja stanja.

    Člen 5

    1. Komisija izdela primerjalno oceno izvajanja te direktive v državah članicah na podlagi informacij, ki jih dobi od njih v skladu s členom 13 Direktive 76/464/EGS na lastno zahtevo, ki jo mora predložiti za vsak primer posebej. Zadevne informacije vključujejo zlasti:

    - podrobnosti o dovoljenjih, ki določajo emisijske standarde za izpuste kadmija,

    - rezultate popisa izpustov kadmija, odvedenega v vode iz člena 1(2),

    - rezultate meritev nacionalne mreže za spremljanje stanja, vzpostavljene za določanje koncentracij kadmija.

    2. Komisija posreduje primerjalno oceno iz odstavka 1 Svetu vsakih pet let in prvič štiri leta po notifikaciji te direktive.

    3. Če se znanstvena znanja, ki zadevajo predvsem strupenost, obstojnost ter kopičenje kadmija v živih organizmih in sedimentih, spremenijo ali če se najboljša razpoložljiva tehnična sredstva izpopolnijo, Komisija predloži ustrezne predloge Svetu, da se po potrebi zaostrijo mejne vrednosti in cilji kakovosti ali določijo nove mejne vrednosti in novi cilji kakovosti.

    Člen 6

    1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v dveh letih od njene notifikacije. O tem takoj obvestijo Komisijo.

    2. Države članice sporočijo Komisiji besedilo predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

    Člen 7

    Ta direktiva ne velja za Grenlandijo.

    Člen 8

    Ta direktiva je naslovljena na države članice.

    V Bruslju, 26. septembra 1983

    Za Svet

    Predsednik

    C. Simitis

    [1] UL L 129, 18.5.1976, str. 23.

    [2] UL C 118, 21.5.1981, str. 3.

    [3] UL C 334, 20.12.1982, str. 138.

    [4] UL C 230, 10.9.1981, str. 22.

    [5] UL L 20, 26.1.1980, str. 43.

    --------------------------------------------------

    PRILOGA I

    Mejne vrednosti, roki za uskladitev s temi vrednostmi in postopki spremljanja in nadzorovanja izpustov

    1 Mejne vrednosti in roki

    Industrijski sektor | Merska enota | Mejne vrednosti, ki jih je treba upoštevati od |

    1.1.1986 | 1.1.1989 |

    1.Pridobivanje cinka iz rude, rafinacija svinca in cinka, proizvodnja kadmija in neželeznih(barvnih) kovin | Miligrami kadmija na liter | 0,3 | 0,2 |

    2.Proizvodnja kadmijevih spojin | Miligrami kadmija na liter | 0,5 | 0,2 |

    Grami kadmija v izpustu na kilogram pridobljenega, proizvedenega ali v proizvodnji uporabljenega kadmija | 0,5 | |

    3.Proizvodnja pigmentov | Miligrami kadmija na liter | 0,5 | 0,2 |

    Grami kadmija v izpustu na kilogram pridobljenega, proizvedenega ali v proizvodnji uporabljenega kadmija | 0,3 | |

    4.Proizvodnja stabilizatorjev | Miligrami kadmija na liter | 0,5 | 0,2 |

    Grami kadmija v izpustu na kilogram pridobljenega, proizvedenega ali v proizvodnji uporabljenega kadmija | 0,5 | |

    5.Proizvodnja primarnih in sekundarnih baterij | Miligrami kadmija na liter | 0,5 | 0,2 |

    Grami kadmija v izpustu na kilogram pridobljenega, proizvedenega ali v proizvodnji uporabljenega kadmija | 1,5 | |

    6.Galvanizacija | Miligrami kadmija na liter | 0,5 | 0,2 |

    Grami kadmija v izpustu na kilogram pridobljenega, proizvedenega ali v proizvodnji uporabljenega kadmija | 0,3 | |

    7.Proizvodnja fosforjeve kisline in/ali proizvodnja fosfatnih gnojil iz fosfatne rude | | – | – |

    2. Mejne vrednosti, izražene kot koncentracije, ki načeloma ne smejo biti presežene, so podane v zgornji tabeli za industrijske sektorje v oddelkih 2, 3, 4, 5, in 6. Mejne vrednosti, izražene kot maksimalne koncentracije, v nobenem primeru ne smejo biti večje od tistih, ki so izražene kot emisijski faktor; to je maksimalne odvedene količine, deljene s količino porabljene vode za kilogram pridobljenega, proizvedenega ali v proizvodnji uporabljenega kadmija. Ker je koncentracija kadmija v odpadnih vodah odvisna od količine v procesu porabljene vode, ki je različna pri različnih postopkih in obratih, je treba v vseh primerih upoštevati mejne vrednosti, izražene kot emisijski faktor: količina izpuščenega kadmija glede na količino pridobljenega, proizvedenega ali v proizvodnji uporabljenega kadmija, ki so podane v zgornji tabeli.

    3. Mejne vrednosti dnevnih povprečij so enake dvakratnim ustrezajočim mejnim vrednostim mesečnih povprečij iz zgornje tabele.

    4. Vpeljati je treba postopek spremljanja in nadzorovanja, ki omogoča preverjanje skladnosti izpustov z emisijskimi standardi, ki so bili določeni v skladu z mejnimi vrednostmi v tej prilogi.

    Ta postopek mora predvideti odvzem in analizo vzorcev ter meritve pretoka odpadne vode in spremljanje količine pridobljenega, proizvedenega ali v proizvodnji uporabljenega kadmija.

    Če količine pridobljenega, proizvedenega ali v proizvodnji uporabljenega kadmija ni mogoče določiti, lahko postopek spremljanja in nadzorovanja izpustov temelji na količini kadmija, ki se lahko pridobi, proizvede ali uporabi glede na proizvodno zmogljivost, na podlagi katere je bilo izdano dovoljenje.

    5. Med odvajanjem odpadne vode je potrebno odvzeti 24-urni reprezentativni vzorec. Mesečna količina odvedenega kadmija se izračuna na podlagi dnevnih količin odvedenega kadmija.

    Lahko se vpelje poenostavljen postopek spremljanja in nadzorovanja v primeru industrijskih obratov, ki ne odvajajo več kakor 10 kg kadmija na leto. Za industrijske galvanizacijske obrate se poenostavljeni postopek spremljanja in nadzorovanja izpustov lahko vpelje le, če je skupna prostornina kadi za galvanizirno kopel manjša od 1,5 m3.

    --------------------------------------------------

    PRILOGA II

    Cilji kakovosti

    Za tiste države članice, ki uporabijo izjemo iz člena 6(3) Direktive 76/464/EGS, se emisijski standardi, ki jih morajo države članice določiti in zagotoviti njihovo uporabo na podlagi člena 5 navedene direktive, določijo tako, da so na območju, na katerega vplivajo izpusti kadmija, upoštevani eden ali več ustreznih ciljev kakovosti izmed spodaj navedenih. Pristojni organ določi prizadeto območje za vsak posamezen primer in med cilji kakovosti, navedenimi v odstavku 1, izbere cilj ali cilje, ki so po njegovem mnenju ustrezni glede na namembnost prizadetega območja, pri čemer upošteva dejstvo, da je namen te direktive odpraviti celotno onesnaževanje.

    1. Določeni so naslednji cilji kakovosti [1], ki naj bodo merjeni dovolj blizu mesta izpusta, s ciljem odpraviti onesnaževanje v smislu Direktive 76/464/EGS in na podlagi člena 2 te direktive [2]:

    1.1 Celotna koncentracija kadmija (raztopljeni in neraztopljeni kadmij) v celinskih površinskih vodah, na katere vplivajo izpusti, ne sme presegati 5 μg/liter.

    1.2 Koncentracija raztopljenega kadmija v somornici, na katero vplivajo izpusti, ne sme presegati 5 μg/liter.

    1.3 Koncentracija raztopljenega kadmija v teritorialnih morskih vodah in v notranjih obalnih vodah, z izjemo somornice, na katere vplivajo izpusti, ne sme presegati 2,5 μg/liter.

    1.4 V primeru vod, ki se uporabljajo za odvzem pitne vode, mora vsebnost kadmija ustrezati zahtevam Direktive 75/440/EGS [3].

    2. Poleg zgornjih zahtev velja, da je treba koncentracije kadmija določati prek nacionalne mreže za spremljanje stanja iz člena 5 in rezultate primerjati z naslednjimi koncentracijami [4]:

    2.1 V primeru celinskih površinskih voda, celotna koncentracija kadmija 1 μg/liter (raztopljeni in neraztopljeni kadmij).

    2.2 V primeru somornice, koncentracija raztopljenega kadmija 1 μg/liter.

    2.3 V primeru teritorialnih morskih in notranjih obalnih voda, z izjemo somornice, koncentracija raztopljenega kadmija 0,5 μg/liter.

    Če na katerem koli merilnem mestu nacionalne mreže za spremljanje stanja te koncentracije niso upoštevane, je treba vzroke za to sporočiti Komisiji.

    3. Koncentracija kadmija v sedimentih in/ali lupinarjih, po možnosti pri vrsti Mytilus edulis, ne sme znatno naraščati.

    4. Kadar se za vode nekega območja uporablja več ciljev kakovosti, mora kakovost teh voda ustrezati vsakemu od teh ciljev.

    [1] Koncentracije kadmija iz 1.1, 1.2 in 1.3 so minimalne zahteve, potrebne za varovanje življenja v vodi.

    [2] Z izjemo cilja kakovosti 1.4 se vse koncentracije nanašajo na aritmetično povprečje vrednosti rezultatov, dobljenih v enem letu.

    [3] Direktiva 75/440/EGS zadeva zahtevano kakovost površinske vode, namenjene za odvzem pitne vode v državah članicah (UL L 194, 25.7.1975, str. 26). Predvideva obvezno mejno vrednost kadmija 5 μg/liter na podlagi 95 % odvzetih vzorcev.

    [4] Z izjemo cilja kakovosti 1.4 se vse koncentracije nanašajo na aritmetično povprečje vrednosti rezultatov, dobljenih v enem letu.

    --------------------------------------------------

    PRILOGA III

    Referenčne merilne metode

    1. Referenčna analitska metoda, ki se uporablja za določanje vsebnosti kadmija v vodi, sedimentih in lupinarjih, je atomska absorpcijska spektrometrija po predhodnem konzerviranju in ustrezni pripravi vzorca.

    Meje zaznavnosti [1] morajo biti take, da se koncentracija kadmija lahko izmeri s točnostjo [2] ± 30 % in natančnostjo [3] ± 30 % pri naslednjih koncentracijah:

    - v primeru izpustov, ena desetina najvišje dovoljene koncentracije kadmija, navedene v dovoljenju,

    - v primeru površinske vode, 0,1 μg/liter ali ena desetina koncentracije kadmija, določene s ciljem kakovosti — upošteva se višja vrednost,

    - v primeru lupinarjev, 0,1 mg/kg svežega mesa,

    - v primeru sedimentov, ena desetina koncentracije kadmija v vzorcu ali 0,1 mg/kg suhe teže, pri čemer se vzorec suši pri 105 do 110 °C do konstantne teže — upošteva se višja vrednost.

    2. Pretok je treba meriti z natančnostjo ± 20 %.

    [1] Opredelitve teh izrazov so podane v Direktivi Sveta 79/869/EGS z dne 9. oktobra 1979 o merilnih metodah ter pogostnosti vzorčenja in analiz površinske vode, namenjene za odvzem pitne vode v državah članicah (UL L 271, 29.10.1979, str. 44).

    [2] Opredelitve teh izrazov so podane v Direktivi Sveta 79/869/EGS z dne 9. oktobra 1979 o merilnih metodah ter pogostnosti vzorčenja in analiz površinske vode, namenjene za odvzem pitne vode v državah članicah (UL L 271, 29.10.1979, str. 44).

    [3] Opredelitve teh izrazov so podane v Direktivi Sveta 79/869/EGS z dne 9. oktobra 1979 o merilnih metodah ter pogostnosti vzorčenja in analiz površinske vode, namenjene za odvzem pitne vode v državah članicah (UL L 271, 29.10.1979, str. 44).

    --------------------------------------------------

    PRILOGA IV

    Postopek spremljanja stanja za cilje kakovosti

    1. Za vsako dovoljenje, izdano na podlagi te direktive, bo pristojni organ določil omejitve, postopek spremljanja stanja in roke za zagotovitev usklajenosti z zadevnim(-i) ciljem(-i) kakovosti.

    2. V skladu s členom 6 (3) Direktive 76/464/EGS bo država članica za vsak izbrani in uporabljeni cilj kakovosti poročala Komisiji o:

    - mestih odvajanja in načinu razpršitve,

    - območju, na katerem se uporablja cilj kakovosti,

    - lokaciji vzorčevalnih mest,

    - pogostnosti vzorčenja,

    - vzorčevalnih in merilnih metodah,

    - dobljenih rezultatih.

    3. V zorci morajo biti dovolj reprezentativni za kakovost vodnega okolja območja, na katerega vplivajo izpusti, in vzorčenje mora biti dovolj pogosto, da pokaže vsako spremembo v vodnem okolju, upoštevajoč predvsem naravno nihanje hidrološkega režima.

    --------------------------------------------------

    Top