31978D0897

Sklep Sveta

z dne 30. oktobra 1978

o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Banko za mednarodne poravnave o sprostitvi terjatev, ki jih imajo države članice v okviru ureditve za srednjeročno pomoč

(78/897/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 71/143/EGS z dne 22. marca 1971 o uvedbi mehanizmov za srednjeročno pomoč [1], kakor je bila spremenjena z Odločbo 78/49/EGS [2], in zlasti členov 1 in 4 Odločbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Monetarnega odbora z dne 28. februarja 1978,

ker Odločba 78/49/EGS predvideva, v primerih, ko ima ena ali več držav članic upnic v okviru sistema srednjeročne pomoči, plačilno bilančne težave ali obstaja resna nevarnost, da bi v tovrstne težave zašle, sprostitev terjatev, ki jih ima ta država ali države; ker navedena odločba predvideva, da bi se lahko ta sprostitev terjatev opravila, med drugim, z refinanciranjem izven tega sistema bodisi z usklajenim delovanjem držav članic z drugimi mednarodnimi organizacijami ali v dogovoru s temi organizacijami;

ker je Banka za mednarodne poravnave organizacija, ki lahko zagotovi to refinanciranje,

SKLENIL:

Člen 1

1. Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Banko za mednarodne poravnave o sprostitvi terjatev, ki jih imajo države članice v okviru ureditve za srednjeročno pomoč, se odobri v imenu Skupnosti.

2. Besedilo tega sporazuma je priloga k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen za imenovanje osebe, ki s svojim podpisom Sporazuma zaveže Skupnost.

V Luxembourgu, 30. oktobra 1978

Za Svet

Predsednik

J. Ertl

[1] UL L 73, 27.3.1971, str. 15.

[2] UL L 14, 18.1.1978, str. 14.

--------------------------------------------------

Sporazum

v obliki izmenjave pisem med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Banko za mednarodne poravnave o sprostitvi terjatev, ki jih imajo države članice v okviru ureditve za srednjeročno finančno pomoč

A. Pismo Banke za mednarodne poravnave

Spoštovani gospod!

(BMP) bi lahko sklenila sporazume o posojilih "stand-by" s centralnimi bankami držav upnic, če bi tako želele.

Te sporazume bi bilo mogoče skleniti do skupnega zneska prispevkov, ki jih je država upnica vplačala v mehanizem, s skupno omejitvijo na 2725 milijonov obračunskih enot, kar ustreza polovici skupne najvišje obveznosti držav članic.

Praktične podrobnosti o vsakem "stand-by" sporazumu bi se določile v sporazumu med BMP in zadevno centralno banko. Vendar se nekateri pogoji, ki bi jih BMP bila pripravljena uporabiti, lahko že zdaj navedejo:

Začetna obveznost BMP za vsako posojilo "stand-by" bi bila za dve leti z možnostjo podaljšanja za dodatna obdobja, vendar skupaj na največ pet let.

Ob najetju posojil in kadar koli bi bila podaljšana, bi BMP zaračunala provizijo. Veljalo bi tudi, da se prva črpanja ne bi opravljala do izteka prvega meseca po sklenitvi "stand-by" sporazuma, da bi ji omogočili izvedbo potrebnih prilagoditev v zvezi z njeno lastno likvidnostjo. Črpanja bi se opravljala v valutah, ki jih ima BMP na voljo v času sklenitve sporazuma, najverjetneje pa v ameriških dolarjih; opravljala bi se v obdobjih, o katerih se je treba pogajati glede na sredstva banke, verjetno tri ali štirimesečnih. Pogoji bi bili enaki tistim, ki jih BMP uporablja v tem času za posle, izvedene ob podobnih pogojih, tj. po stopnjah, ki so blizu tržnim. Običajno bi te stopnje morale biti le malenkost višje od Libor. Če pa bi se BMP morala sama zateči na trg zaradi pridobitve potrebnih denarnih sredstev, bi lahko stopnja, ki se uporabi, dosegla največjo protivrednost, ki ustreza Libor ob ustrezni razliki.

Bil bi vam hvaležen, če bi mi sporočili, ali Svet Evropskih skupnosti soglaša z zgornjim.

Spoštovani gospod, prosim vas, da sprejmete izraze mojega najglobljega spoštovanja.

Za Banko za mednarodne poravnave

B. Pismo Skupnosti

Spoštovani gospod!

V čast mi je potrditi prejem vašega pisma z današnjim datumom, ki se glasi, kot sledi:

"(BMP) bi lahko sklenila sporazume o posojilih "stand-by" s centralnimi bankami držav upnic, če bi tako želele.

Te sporazume bi bilo mogoče skleniti do skupnega zneska prispevkov, ki jih je država upnica vplačala v mehanizem, s skupno omejitvijo na 2725 milijonov obračunskih enot, kar ustreza polovici skupne najvišje obveznosti držav članic.

Praktične podrobnosti o vsakem "stand-by" sporazumu bi se določile v sporazumu med BMP in zadevno centralno banko. Vendar se nekateri pogoji, ki bi jih BMP bila pripravljena uporabiti, lahko že zdaj navedejo:

Začetna obveznost BMP za vsako posojilo "stand-by" bi bila za dve leti z možnostjo podaljšanja za dodatna obdobja, vendar skupaj na največ pet let.

Ob najetju posojil in kadar koli bi bila podaljšana, bi BMP zaračunala provizijo. Veljalo bi tudi, da se prva črpanja ne bi opravljala do izteka prvega meseca po sklenitvi "stand-by" sporazuma, da bi ji omogočili izvedbo potrebnih prilagoditev v zvezi z njeno lastno likvidnostjo. Črpanja bi se opravljala v valutah, ki jih ima BMP na voljo v času sklenitve sporazuma, najverjetneje pa v ameriških dolarjih; opravljala bi se v obdobjih, o katerih se je treba pogajati glede na sredstva banke, verjetno tri ali štirimesečnih. Pogoji bi bili enaki tistim, ki jih BMP uporablja v tem času za posle, izvedene ob podobnih pogojih, tj. po stopnjah, ki so blizu tržnim. Običajno bi te stopnje morale biti le malenkost višje od Libor. Če pa bi se BMP morala sama zateči na trg zaradi pridobitve potrebnih denarnih sredstev, bi lahko stopnja, ki se uporabi, dosegla največjo protivrednost, ki ustreza Libor ob ustrezni razliki.

Bil bi vam hvaležen, če bi mi sporočili, ali Svet Evropskih skupnosti soglaša z zgornjim."

V čast mi je sporočiti vam, da Svet Evropskih skupnosti soglaša z vsebino vašega pisma.

Spoštovani gospod, prosim vas, da sprejmete izraze mojega najglobljega spoštovanja.

V imenu Sveta Evropskih skupnosti

--------------------------------------------------