31977D0415

Sklep Sveta

z dne 3. junija 1977

o sprejetju več prilog k Mednarodni konvenciji o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov v imenu Skupnosti

(77/415/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti,

ob upoštevanju priporočila Komisije,

ker je v skladu s Sklepom Sveta 75/199/EGS z dne 18. marca 1975 [1] Skupnost pogodbenica Mednarodne konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov;

ker so priloge k navedeni konvenciji v zvezi s pravili o poreklu, dokumentarnimi dokazili o poreklu, carinskim tranzitom, začasnim uvozom na aktivno oplemenitenje in začasnim izvozom na pasivno oplemenitenje sprejemljive za Skupnost; ker je kljub temu priporočljivo priloge v zvezi s pravili o poreklu, dokumentarnimi dokazili o poreklu, začasnim uvozom na aktivno oplemenitenje in začasnim izvozom na pasivno oplemenitenje sprejeti z nekaterimi pridržki, da bi upoštevali posebne zahteve carinske unije,

SKLENIL:

Člen 1

K Mednarodni konvenciji o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov se v imenu Skupnosti sprejmejo naslednje priloge:

- Priloga D.1 v zvezi s pravili o poreklu razen pravil 7 in 8 ter priporočene prakse 10,

- Priloga D.2 v zvezi z dokumentarnimi dokazili o poreklu razen priporočenih praks 3, 10 in 12,

- Priloga E.1 v zvezi s carinskim tranzitom,

- Priloga E.6 v zvezi z začasnim uvozom na aktivno oplemenitenje razen pravil 19 in 34 ter priporočenih praks 5, 16, 18 in 27,

- Priloga E.8 v zvezi z začasnim izvozom na pasivno oplemenitenje razen pravil 20 in priporočenih praks 3, 9 in 10.

Besedila gornjih prilog so priložena temu sklepu.

Člen 2

Komisija obvesti Sekretariat Sveta za carinsko sodelovanje, da je Skupnost sprejela prilogo v zvezi s carinskim tranzitom ter, s pridržki iz člena 1, priloge v zvezi s pravili o poreklu, dokumentarnimi dokazili o poreklu, začasnim uvozom na aktivno oplemenitenje in začasnim izvozom na pasivno oplemenitenje.

V Bruslju, 3. junija 1977

Za Svet

Predsednik

D. Owen

[1] UL L 100, 21.4.1975, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

PRILOGA D.1

PRILOGA V ZVEZI S PRAVILI O POREKLU

Uvod

Koncept porekla blaga je vpleten v izvajanje številnih ukrepov, za uporabo katerih je odgovorna carinska uprava. Pravila, ki se uporabljajo za ugotavljanje porekla, upoštevajo dve osnovni merili: merilo blaga, "v celoti pridobljenega" v neki državi, pri čemer se pri določanju porekla upošteva samo ena država, in merilo "bistvenega predrugačenja", pri čemer sta v proizvodnjo blaga vpleteni dve ali več držav. Merilo "v celoti pridobljenega" se v glavnem uporablja za "naravne" izdelke in blago, v celoti izdelano iz njih, tako da je blago, ki vsebuje uvožene dele ali materiale ali dele ali materiale z nedoločljivim poreklom, na splošno izključeno s področja njegove uporabe. Merilo "bistvenega predrugačenja" se lahko izrazi s številnimi različnimi načini uporabe.

V praksi se lahko merilo bistvenega predrugačenja izrazi:

- s pravilom, ki zahteva spremembo tarifne številke v specifični nomenklaturi, s seznamom izjem,

in/ali

- s seznamom operacij obdelave ali predelave, ki blagu dajo poreklo države, v kateri so ti postopki izvedeni, ali mu tega porekla ne dajo,

in/ali

- z odstotnim pravilom glede na vrednost, pri katerem odstotna vrednost uporabljenih materialov ali odstotek dodane vrednosti doseže določeno raven.

Prednosti in slabosti teh različnih načinov izražanja je z gledišča carinske uprave in uporabnika mogoče povzeti:

A. SPREMEMBA TARIFNE ŠTEVILKE

Običajen način uporabe je določitev splošnega pravila, po katerem se za pridobljeni izdelek šteje, da je bil deležen zadostne obdelave ali predelave, če se uvršča pod številko sistematične nomenklature blaga, drugačno od številke, ki se uporablja za posamezen uporabljeni material.

To splošno pravilo navadno spremljajo seznami izjem na podlagi sistematične nomenklature blaga; v njih so določeni primeri, pri katerih sprememba številke ni odločilnega pomena ali ne nalaga nadaljnjih pogojev.

Prednosti

Ta način omogoča natančno in objektivno formulacijo pogojev za določitev porekla. Če je zahtevana predložitev dokazov, izdelovalec običajno ne bo imel težav z zagotavljanjem podatkov, ki dokazujejo, da blago v resnici izpolnjuje predpisane pogoje.

Slabosti

Priprava seznamov izjem je pogosto težavna, poleg tega je treba take sezname običajno stalno posodabljati, da bi šli v korak s tehničnim napredkom in gospodarskimi razmerami. Morebitni opisi postopkov izdelave ne smejo biti po nepotrebnem zapleteni, sicer lahko povzročijo, da izdelovalci v dobri veri naredijo napake.

Poleg tega je prvi pogoj za uporabo sestave sistematične nomenklature blaga za določanje porekla, da sta država izvoza in država uvoza sprejeli isto nomenklaturo kot podlago za svoje tarife in da jo enotno uporabljata.

B. SEZNAMI POSTOPKOV OBDELAVE ALI PREDELAVE

Ta način se na splošno izraža z uporabo splošnih seznamov, ki za vsak izdelek opisujejo tehnične operacije izdelave ali predelave, štete za dovolj pomembne ("postopki, ki izpolnjujejo pogoje").

Prednosti

Prednosti so enake kakor tiste iz A zgoraj.

Slabosti

Poleg enakih slabosti kakor v A zgoraj so splošni seznami daljši in podrobnejši, zato je njihova priprava še težavnejša.

C. ODSTOTNO PRAVILO GLEDE NA VREDNOST

Za določitev porekla na ta način se upošteva obseg obdelave ali predelave v državi, ob upoštevanju vrednosti, ki je dodana blagu v tej državi. Če ta dodana vrednost dosega ali presega neki odstotek, blago dobi poreklo države, v kateri je bila opravljena obdelava ali predelava.

Dodana vrednost se lahko izračuna tudi glede na materiale ali sestavine tujega ali nedoločljivega porekla, uporabljene pri izdelavi ali pridobivanju blaga. Blago dobi poreklo v neki državi samo, če materiali ali sestavine ne presegajo nekega odstotka vrednosti končnega izdelka.

V praksi gre torej pri tem načinu za primerjavo vrednosti uvoženih materialov ali materialov nedoločljivega porekla z vrednostjo končnega izdelka.

Vrednost uvoženih sestavin ali sestavin nedoločljivega porekla se običajno ugotovi iz uvozne vrednosti ali nabavne cene. Vrednost blaga ob izvozu se običajno izračuna po stroških izdelave, ceni franko tovarna ali ceni ob izvozu.

Ta način se lahko uporabi:

- v kombinaciji z dvema drugima načinoma po seznamih izjem iz A zgoraj ali splošnih seznamih iz B ali

- s splošnim pravilom, ki predpisuje enoten odstotek, brez sklicevanja na seznam posameznih izdelkov.

Prednosti

Glavne prednosti tega načina so natančnost in preprostost.

Vrednost sestavnih materialov, ki so uvoženi ali nedoločljivega porekla, je mogoče določiti po razpoložljivih trgovskih evidencah ali dokumentih.

Če je vrednost izvoženega blaga osnovana na ceni franko tovarna ali ceni ob izvozu, sta praviloma obe ceni lahko preverljivi ter ju je mogoče dokazati s trgovskimi računi in trgovskimi evidencami zadevnih trgovcev.

Slabosti

Težave se rade pojavijo predvsem v mejnih primerih, pri katerih rahlo odstopanje nad ali pod predpisanim odstotkom povzroči, da izdelek izpolnjuje ali ne izpolnjuje zahtev glede porekla.

Podobno je pripisano poreklo zelo odvisno od nihajočih cen na svetovnem trgu za surovine in tudi od tečajnih nihanj. Ta nihanja so občasno lahko tako izrazita, da je uporaba pravil o poreklu, oblikovanih na taki osnovi, znatno izkrivljena.

Še ena velika slabost je, da je take elemente, kakršni so stroški izdelave ali skupni stroški uporabljenih izdelkov, ki se lahko uporabijo kot osnova za izračun dodane vrednosti, pogosto težko določiti in imajo lahko različne sestave in razlage v državi izvoza in državi uvoza. Lahko nastanejo spori glede tega, ali se nekateri dejavniki, zlasti splošni stroški, dodelijo stroškom izdelave ali, na primer, stroškom prodaje, distribucije itd.

Ta različna pravila za določanje porekla imajo vsa večje ali manjše prednosti in slabosti, treba pa je poudariti, da neobstoj skupnih pravil o poreklu pri uvozu in pri izvozu ne samo zapleta naloge carinske uprave in organov, pooblaščenih za izdajanje dokumentarnih dokazil o poreklu, temveč povzroča težave tudi tistim, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino. To kaže, da je zaželena postopna uskladitev na tem področju. Tudi kjer so bili uvedeni različni načini za upoštevanje gospodarskih razmer ali pogajalskih dejavnikov pri preferenčnih tarifnih ureditvah, se zdi zelo zaželeno, da bi obstajali v skupnem ali pravilnem okviru, zato da bi jih trgovci laže razumeli in carinska uprava laže uporabljala.

Glede na zgornje razmišljanje so v Prilogi po opredelitvi pojmov nekaterih tehničnih izrazov predložena tista pravila za določanje porekla, za katera se zdi, da se lahko najlaže uporabljajo in preverjajo, z najmanjšim tveganjem napačnega razumevanja in prevare ter najmanjšim vpletanjem v trgovinske dejavnosti.

Določbe v zvezi s temi pravili spremljajo druge določbe, za katere obstaja splošno soglasje, da so bistvenega pomena za praktično uporabo sistema določanja porekla.

Priloga se ukvarja samo s carinskim vidikom pravil o poreklu. Ne zajema na primer ukrepov za zaščito industrijske ali poslovne lastnine ali za zagotovitev spoštovanja označb porekla ali drugih veljavnih trgovskih poimenovanj.

Opredelitev pojmov

V tej prilogi:

(a) izraz "država porekla blaga" pomeni državo, v kateri je blago pridobljeno ali izdelano, glede na merila, določena za uporabo carinske tarife,s količinskimi omejitvami ali kakršnimi koli drugimi ukrepi v zvezi s trgovino;

Opomba

Pri tej opredelitvi pojma lahko beseda "država" vključuje skupino držav, regijo ali del države.

(b) izraz "pravila o poreklu" pomeni specifične določbe, razvite iz načel, določenih z nacionalno zakonodajo ali mednarodnimi sporazumi ("merila porekla"), ki jih uporablja država za določanje porekla blaga;

(c) izraz "merilo bistvenega predrugačenja" pomeni merilo, po katerem se poreklo določi tako, da se za državo porekla šteje država, v kateri je bila izpeljana zadnja znatna izdelava ali predelava, ki velja za zadostno, da izdelku da bistveno lastnost;

(d) izraz "carinska kontrola" pomeni ukrepe za zagotovitev skladnosti z zakoni in predpisi, za uveljavitev katerih je odgovorna carina.

Načelo

1. Pravilo

Pravila o poreklu, potrebna za izvajanje ukrepov, za uporabo katerih je odgovorna carina ob uvozu in ob izvozu, se določijo v skladu z določbami te priloge.

Pravila o poreklu

2. Pravilo

Za blago, v celoti pridobljeno v neki državi, se šteje, da ima poreklo v tej državi. Samo za naslednje se šteje, da je v celoti pridobljeno v neki državi:

(a) mineralni izdelki, pridobljeni iz njenih tal, njenih teritorialnih voda ali morskega dna;

(b) rastlinski proizvodi, pridelani ali zbrani v tej državi;

(c) žive živali, rojene in vzrejene v tej državi;

(d) izdelki, pridobljeni v tej državi iz živih živali;

(e) proizvodi, pridobljeni v tej državi z lovom ali ribolovom;

(f) proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi, pridobljeni iz morja s plovili te države;

(g) izdelki, izdelani na krovu predelovalnih ladij te države izključno iz proizvodov iz odstavka (f) zgoraj;

(h) izdelki, pridobljeni iz morskih tal ali podtalja zunaj teritorialnih voda te države, pod pogojem, da ima ta država izključne pravice do obdelave teh tal ali podtalja;

(ij) odpadki in ostanki od operacij izdelave in predelave ter rabljeno blago, zbrano v tej državi, primerno samo za ponovno pridobivanje surovin;

(k) blago, proizvedeno v tej državi izključno iz proizvodov, navedenih v odstavkih (a) do (ij) zgoraj.

3. Pravilo

Če sta pri pridobivanju blaga udeleženi dve ali več držav, se poreklo blaga določi glede na merilo bistvenega predrugačenja.

Opombe

1. V praksi se merilo bistvenega predrugačenja lahko izrazi:

- s pravilom, ki zahteva spremembo tarifne številke v specifični nomenklaturi s seznami izjem,

in/ali

- s seznamom operacij izdelave ali predelave, ki dajo blagu poreklo države, v kateri so te operacije izvedene, ali mu tega porekla ne dajo,

in/ali

- z odstotnim pravilom glede na vrednost, pri katerem odstotna vrednost uporabljenih materialov ali odstotek dodane vrednosti doseže neko višino.

2. Za določitev, ali so pogoji v zvezi z bistvenim predrugačenjem izpolnjeni, se lahko uporabi struktura sistema tarifne klasifikacije, kakršna je bruseljska nomenklatura, z določitvijo splošnega pravila s seznamom izjem.

Po tem splošnem pravilu se šteje, da je bil pridobljeni izdelek deležen zadostne obdelave ali predelave, če se uvršča pod številko tarifnega klasifikacijskega sistema, ki je drugačna od številke, uporabljene za posamezen uporabljeni material.

Seznam izjem lahko navaja:

(a) operacije izdelave ali predelave, ki se kljub spremembi tarifne številke ne štejejo za znatne ali se štejejo za znatne samo pod nekaterimi pogoji;

(b) operacije izdelave ali predelave, ki se kljub spremembi tarifne številke štejejo za znatne pod nekaterimi pogoji.

Pogoji iz (a) in (b) se lahko nanašajo na vrsto obdelave, ki je je deležno blago, ali na odstotno pravilo glede na vrednost.

3. Odstotna zahteva glede na vrednost je lahko izražena v obliki splošnega pravila, ki določa enotno stopnjo, brez seznama posameznih izdelkov.

4. Priporočena praksa

Pri uporabi merila bistvenega predrugačenja je treba uporabiti bruseljsko nomenklaturo, kakor je določeno v opombi 2 k pravilu 3.

5. Priporočena praksa

Če je merilo bistvenega predrugačenja izraženo z odstotnim pravilom glede na vrednost, se upoštevajo vrednosti:

- za uvožene materiale carinska vrednost ob uvozu ali, pri materialih nedoločljivega porekla, prva preverljiva cena, plačana zanje na ozemlju države, v kateri je bila opravljena izdelava, in

- za pridobljeno blago cena franko tovarna ali cena ob izvozu glede na določbe nacionalne zakonodaje.

6. Pravilo

Operacije, ki ne prispevajo ali ki samo malo prispevajo k bistvenim značilnostim ali lastnostim blaga, in zlasti operacije, omejene na eno ali več spodaj naštetega, se ne štejejo za zadostno obdelavo ali predelavo:

(a) operacije za ohranjanje izdelkov med prevozom in skladiščenjem;

(b) operacije za izboljšavo pakiranja ali tržne kakovosti blaga ali za pripravo pošiljanja, kakršne so razdeljevanje razsutega tovora, razdeljevanje tovorkov na skupine, razvrščanje, prepakiranje;

(c) enostavno sestavljanje;

(d) mešanje blaga različnega porekla pod pogojem, da značilnosti izdelkov, ki nastanejo, niso bistveno drugačne od značilnosti blaga, ki je bilo zmešano.

Posebni primeri kvalifikacije za poreklo

7. Pravilo

Za dodatke, nadomestne dele in orodje za uporabo skupaj z opremo, strojem, napravo ali vozilom se šteje, da imajo isto poreklo kakor oprema, stroj, naprava ali vozilo, pod pogojem, da so skupaj z njimi uvoženi in se skupaj z njimi običajno prodajajo ter po vrsti in številu ustrezajo njihovi običajni opremi.

8. Pravilo

Nesestavljeni ali razstavljeni izdelek, ki se uvaža v več kakor eni pošiljki, ker ga zaradi prevoznih ali proizvodnih razlogov ni mogoče uvoziti v eni pošiljki, se na zahtevo uvoznika zaradi določanja porekla obravnava kot en izdelek.

9. Pravilo

Za določanje porekla se šteje, da ima embalaža isto poreklo kakor blago, ki ga vsebuje, razen če nacionalna zakonodaja države uvoza predpisuje, da mora biti deklarirana ločeno za tarifne namene, pri čemer se njeno poreklo določi ločeno od porekla blaga.

10. Priporočena praksa

Za določanje porekla blaga se, če se za embalažo šteje, da ima isto poreklo kakor blago, upošteva, zlasti kadar se uporablja odstotna metoda, samo embalaža, v kateri je blago običajno v prodaji na drobno.

11. Pravilo

Za določanje porekla blaga se ne upošteva poreklo energije, obrata, strojev in orodja, uporabljenih pri obdelavi ali predelavi blaga.

Neposredna transportna pot

12. Priporočena praksa

Če so predpisane določbe, ki zahtevajo neposredni prevoz blaga iz države porekla, morajo biti dovoljene izjeme, zlasti iz geografskih razlogov (na primer pri kopenskih državah) in za blago, ki ostane pod nadzorom carinske uprave v tretjih državah (na primer blago, razstavljeno na sejmih ali razstavah, ali tisto v carinskih skladiščih).

Informacije v zvezi s pravili o poreklu

13. Pravilo

Pristojni organi zagotovijo, da so pravila o poreklu, vključno z morebitnimi spremembami in informacijami o razlagi, lahko dostopna kateri koli zainteresirani osebi.

14. Pravilo

Spremembe pravil o poreklu ali postopkov za njihovo uporabo začnejo veljati šele, ko je bilo obveščanje zadostno, da lahko zainteresirane osebe na izvoznih trgih in v državah dobaviteljicah upoštevajo nove določbe.

--------------------------------------------------

PRILOGA D.2

PRILOGA V ZVEZI Z DOKUMENTARNIMI DOKAZILI O POREKLU

Uvod

Uporabnost mnogih carinskih ukrepov, zlasti tistih v zvezi s tarifami, je odvisna od porekla blaga. Potrdila in druga dokumentarna dokazila o poreklu, predložena ob uvozu, naj bi olajšala kontrolo porekla in tako pospešila operacije carinjenja.

Dokumentarna dokazila o poreklu se lahko predložijo s preprosto izjavo, navedeno na trgovskem računu ali drugem dokumentu izdelovalca, pridelovalca, dobavitelja, izvoznika ali druge pristojne osebe.

V nekaterih primerih pa je treba verodostojnost teh izjav potrditi ali pa jih dopolniti s potrdilom organa, ki je pooblaščen za ta namen ter je neodvisen od izvoznika in uvoznika. V drugih primerih so lahko določeni posebni obrazci ("potrdila o poreklu"), na katerih organ, pooblaščen za njihovo izdajo, potrdi poreklo blaga in ki lahko zajemajo tudi izjavo izdelovalca, pridelovalca itd.

Po drugi strani obstajajo okoliščine, v katerih je mogoče opustiti zahtevo po kakršnih koli dokumentarnih dokazilih o poreklu.

Ta razpon možnih oblik dokumentarnih dokazil o poreklu omogoča upoštevanje različnih stopenj pomena določanja porekla, ob upoštevanju raznolikosti interesov.

Vendar so potrebna natančna pravila, tako da lahko izvozniki in uvozniki natanko vedo, kakšne so carinske zahteve na tem področju, in lahko izkoristijo poenostavitev formalnosti, ki je v nekaterih primerih mogoča. Ta pravila tudi določajo pogoje za veljavnost, ki jih morajo izpolnjevati različne oblike dokumentarnih dokazil.

Opredelitev pojmov

V tej prilogi:

(a) izraz "dokumentarna dokazila o poreklu" pomeni potrdilo o poreklu, potrjeno izjavo o poreklu ali izjavo o poreklu;

(b) izraz "potrdilo o poreklu" pomeni poseben obrazec, s katerim se prepozna blago in s katerim organ, pooblaščen za njegovo izdajanje, izrecno potrjuje, da ima blago, na katero se potrdilo nanaša, poreklo v neki državi. To potrdilo lahko zajema tudi izjavo izdelovalca, pridelovalca, dobavitelja, izvoznika ali druge pristojne osebe;

Opomba

Pri tej opredelitvi pojma lahko beseda "država" vključuje skupino držav, regijo ali del države.

(c) izraz "potrjena izjava o poreklu" pomeni izjavo o poreklu, ki jo potrdi za to pooblaščeni organ;

(d) izraz "izjava o poreklu" pomeni ustrezno izjavo izdelovalca, pridelovalca, dobavitelja, izvoznika ali druge pristojne osebe glede porekla blaga, v zvezi z njegovim izvozom, na trgovskem računu ali drugem dokumentu, povezanem z blagom;

Opomba

Izjava se lahko glasi:

Država porekla tu navedenega blaga je … (država porekla).

(e) izraz "potrdilo o regionalni označbi" pomeni potrdilo, sestavljeno v skladu s pravili, ki jih določa pooblaščeni organ, in potrjujoč, da v njem navedeno blago izpolnjuje pogoje za poimenovanje, specifično za neko regijo (npr. šampanjec, porto, parmezan);

(f) izraz "oseba" pomeni fizično ali pravno osebo, razen če kontekst zahteva drugače.

Načelo

1. Pravilo

Za zahtevanje, sestavljanje in izdajanje dokumentarnih dokazil v zvezi s poreklom blaga veljajo določbe te priloge.

Zahtevanje dokumentarnih dokazil o poreklu

2. Pravilo

Dokumentarna dokazila o poreklu se lahko zahtevajo samo, če so potrebni za uporabo preferencialnih carin, gospodarskih in trgovinskih ukrepov, sprejetih enostransko ali po dvostranskih ali večstranskih sporazumih, ali ukrepov, sprejetih zaradi zdravstvenih razlogov ali javnega reda.

3. Priporočena praksa

(1) Dokumentarna dokazila o poreklu se ne zahtevajo v naslednjih primerih za:

(a) blago, ki je poslano v majhnih pošiljkah, naslovljenih na zasebnike, ali nošeno v prtljagi potnikov, pod pogojem, da tak uvoz ni komercialne narave in da skupna vrednost uvoza ne presega zneska, ki ni manjši od 100 US $;

(b) trgovske pošiljke, katerih skupna vrednost ne presega zneska, ki ni manjši od 60 US $;

(c) blago, za katero je odobren začasni uvoz;

(d) blago v carinskem tranzitu;

(e) blago, ki mu je priloženo potrdilo o regionalni označbi, in nekatero specifično blago, pri katerem so pogoji, ki jih mora izpolniti država dobaviteljica po dvostranskih ali večstranskih sporazumih v zvezi z njim, taki, da dokumentarnih dokazil ni treba zahtevati.

(2) Če isti pošiljatelj pošilja več pošiljk iz odstavka 1(a) ali (b) istočasno, z istimi sredstvi, istemu prejemniku, se za skupno vrednost šteje skupna vrednost teh pošiljk.

4. Priporočena praksa

Če so pravila v zvezi z zahtevanjem dokumentarnih dokazil o poreklu določena enostransko, jih je treba revidirati vsaj na tri leta za zagotovitev, da so še vedno ustrezna v luči sprememb gospodarskih in trgovinskih razmer, v katerih so bila uvedena.

5. Pravilo

Dokumentarna dokazila pristojnega organa države porekla se lahko zahtevajo, kadar koli carinski organ države uvoza utemeljeno sumi, da gre za prevaro.

Zahtevki in oblika različnih vrst dokumentarnih dokazil o poreklu

(a) Potrdilo o poreklu blaga

Oblika in vsebina

6. Priporočena praksa

(1) Pri revidiranju obstoječih obrazcev ali pripravljanju novih obrazcev potrdil o poreklu blaga naj pogodbene stranke uporabijo vzorčni obrazec iz Dodatka I k tej prilogi v skladu z opombami v Dodatku II in ob upoštevanju pravil iz Dodatka III.

(2) Pogodbene stranke, ki so svoje obrazce potrdil o poreklu blaga uskladile z vzorčnim obrazcem iz Dodatka I k tej prilogi, naj o tem uradno obvestijo generalnega sekretarja Sveta.

Jeziki, ki se uporabijo

7. Priporočena praksa

Obrazci potrdil o poreklu blaga naj bodo natisnjeni v jeziku(-ih), ki ga (jih) izbere država izvoza, če pa ti jeziki niso angleščina ali francoščina, tudi v angleščini ali francoščini.

8. Priporočena praksa

Če je potrdilo o poreklu blaga, sestavljeno v jeziku, ki ni jezik države uvoza, carinski organ te države ne sme samoumevno zahtevati prevoda podatkov, navedenih v potrdilu o poreklu blaga.

Organi, pooblaščeni za izdajanje potrdila o poreklu blaga

9. Pravilo

Pogodbene stranke, ki sprejemajo to prilogo, navedejo v svojem uradnem obvestilu o sprejetju ali naknadno organe, ki so pooblaščeni za izdajanje potrdil o poreklu.

Opomba

Potrdila o poreklu blaga lahko izdajajo ne samo carinski ali drugi organi, temveč tudi organizacije (na primer gospodarske zbornice), ki jih prej pooblasti pristojni organ.

10. Priporočena praksa

Če blago ni uvoženo neposredno iz države porekla, temveč poslano prek ozemlja tretje države, bi bilo treba omogočiti, da potrdila o poreklu blaga sestavijo organi, pooblaščeni za izdajanje takih potrdil v tej tretji državi, na podlagi potrdila o poreklu blaga, prej izdanega v državi porekla blaga.

11. Priporočena praksa

Organi, pooblaščeni za izdajanje potrdil o poreklu blaga, bi morali zahtevke za potrdila o poreklu blaga, ki jih izdajo, ali njihove kontrolne izvode hraniti najmanj dve leti.

(b) Druga dokumentarna dokazila, razen potrdil o poreklu blaga

12. Priporočena praksa

(1) Če se zahtevajo dokumentarna dokazila o poreklu, je treba v naslednjih primerih sprejeti izjavo o poreklu za:

(a) blago, ki je poslano v majhnih pošiljkah, naslovljenih na zasebnike, ali nošeno v prtljagi potnikov, pod pogojem, da tak uvoz ni komercialne narave in da skupna vrednost uvoza ne presega zneska, ki ni manjši od 500 US $;

(b) trgovske pošiljke, katerih skupna vrednost ne presega zneska, ki ni manjši od 300 US $.

(2) Če isti pošiljatelj pošlje več pošiljk iz odstavka 1(a) ali (b) istočasno, z istimi sredstvi, istemu prejemniku, se za skupno vrednost šteje skupna vrednost teh pošiljk.

Sankcije

13. Pravilo

Predpišejo se sankcije za osebo, ki bi pripravila dokument z lažnimi podatki za pridobitev dokumentarnih dokazil o poreklu ali napeljala drugo osebo k pripravi takega dokumenta.

Informacije glede zahtev v zvezi z dokumentarnimi dokazili o poreklu

14. Pravilo

Pristojni organi zagotovijo, da so vse zadevne informacije glede zahtev v zvezi z dokumentarnimi dokazili o poreklu lahko dostopne kateri koli zainteresirani osebi.

--------------------------------------------------

PRILOGA E.1

PRILOGA V ZVEZI S CARINSKIM TRANZITOM

Uvod

Zaradi raznih razlogov mora blago, za katero je potencialno treba plačati uvozne ali izvozne dajatve in davke, pogosto potovati z enega carinskega urada na drugega.

Zakonodaja večine držav vključuje določbe, po katerih se lahko tako potovanje opravi brez plačila uvoznih ali izvoznih dajatev in davkov, pri čemer je blago transportirano pod carinskim nadzorom za zagotovitev skladnosti s predpisanimi zahtevami. Postopek, po katerem se opravi tako potovanje, se imenuje "carinski tranzit".

Za lažji mednarodni prevoz blaga, ki mora skozi številna carinska ozemlja, je bila z mednarodnimi sporazumi sprejeta ureditev, da zadevne države uporabijo pravilne postopke za obravnavo blaga v carinskem tranzitu prek njihovih ozemelj.

Ta priloga se nanaša na nacionalni in mednarodni carinski tranzit. Ne nanaša se na blago, poslano po pošti ali nošeno v prtljagi potnikov.

Opredelitev pojmov

V tej prilogi:

(a) izraz "carinski tranzit" pomeni carinski postopek, po katerem je blago pod carinskim nadzorom transportirano od enega carinskega urada do drugega;

(b) izraz "operacija carinskega tranzita" pomeni prevoz blaga od urada odhoda do namembnega urada v carinskem tranzitu;

(c) izraz "urad natovarjanja" pomeni kateri koli carinski urad, pod pristojnostjo katerega so sprejeti nekateri predhodni ukrepi za lažji začetek operacije carinskega tranzita pri uradu odhoda;

(d) izraz "urad odhoda" pomeni kateri koli carinski urad, pri katerem se začne operacija carinskega tranzita;

(e) izraz "urad na poti" pomeni kateri koli carinski urad, prek katerega je blago uvoženo ali izvoženo med operacijo carinskega tranzita;

(f) izraz "namembni urad" pomeni kateri koli carinski urad, pri katerem se konča operacija carinskega tranzita;

(g) izraz "deklaracija blaga" pomeni izjavo v obliki, ki jo predpisuje carina, z njo pa zainteresirane osebe navedejo, kateri carinski postopek naj se uporabi za blago, in preskrbijo podatke, katerih deklaracijo zahteva carinska uprava za uporabo tega postopka;

(h) izraz "deklarant" pomeni osebo, ki podpiše deklaracijo blaga ali v imenu katere je podpisana;

(ij) izraz "prevozna enota" pomeni:

(i) zabojnike z notranjo prostornino en kubični meter ali več,

(ii) cestna vozila, vključno s prikolicami in polprikolicami,

(iii) železniške vagone in

(iv) tovorne čolne, vleke in druga plovila, primerna za uporabo na celinskih plovnih poteh;

(k) izraz "uvozne in izvozne dajatve in davki" pomeni carinske dajatve in vse druge dajatve, davke, takse in obveznosti, ki se plačujejo za uvoz ali izvoz blaga ali so z njima v zvezi, razen taks in obveznosti, ki so omejene na približen strošek opravljenih storitev;

(l) izraz "carinska kontrola" pomeni ukrepe za zagotovitev skladnosti z zakoni in predpisi, za uveljavitev katerih je odgovorna carinska uprava;

(m) izraz "varščina" pomeni tisto, kar carinski upravi predstavlja zadovoljivo zagotovilo, da bo obveznost do carinske uprave izpolnjena. Varščina je označena kot "splošna", če zagotavlja, da bodo izpolnjene obveznosti, ki izhajajo iz več postopkov;

(n) izraz "oseba" pomeni fizično ali pravno osebo, razen če kontekst zahteva drugače.

Načela

1. Pravilo

Za carinski tranzit veljajo določbe te priloge.

2. Pravilo

Nacionalna zakonodaja določi pogoje, ki jih je treba izpolniti, in formalnosti, ki jih je treba opraviti zaradi carinskega tranzita.

Področje veljavnosti

3. Pravilo

Carinski organ dovoli prevoz blaga v carinskem tranzitu na svojem ozemlju:

(a) od urada vstopa do urada izstopa;

(b) od urada vstopa do notranjega carinskega urada;

(c) od notranjega carinskega urada do urada izstopa;

(d) od enega notranjega carinskega urada do drugega notranjega carinskega urada.

Opomba 1

Prevozi, opravljeni v carinskem tranzitu, kakor so opisani v (a) do (c) zgoraj, se imenujejo "mednarodni carinski tranzit", če so del ene same operacije carinskega tranzita, pri katerem se prestopi ena ali več mej v skladu z dvostranskim ali večstranskim sporazumom.

Opomba 2

Za opis zgoraj navedenega carinskega tranzita se lahko uporabijo naslednji izrazi:

(a) neposredni tranzit (od urada vstopa do urada izstopa);

(b) uvozni tranzit (od urada vstopa do notranjega carinskega urada);

(c) izvozni tranzit (od notranjega carinskega urada do urada izstopa);

(d) notranji tranzit (od enega notranjega carinskega urada do drugega).

4. Pravilo

Za blago v carinskem tranzitu se ne plačujejo uvozne ali izvozne dajatve in davki, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa carinski organ.

5. Priporočena praksa

Katera koli oseba, ki ima pravico razpolagati z blagom, na primer lastnik, prevoznik, špediter, pošiljatelj ali pooblaščeni zastopnik, ki ga odobri carinska uprava, bi morala imeti pravico, da deklarira blago za carinski tranzit.

Opomba

Carinski organ lahko zahteva od deklaranta, da dokaže svojo pravico razpolaganja z blagom.

6. Pravilo

Deklarant je odgovoren carinskemu organu za spoštovanje obveznosti v zvezi s carinskim tranzitom; zlasti mora zagotoviti, da je namembnemu uradu predloženo blago nedotaknjeno, v skladu s pogoji, ki jih določa carinski organ.

Splošne določbe

7. Pravilo

Carinski organi določijo carinske urade, ki so pristojni za opravljanje funkcij, predpisanih zaradi carinskega tranzita.

8. Priporočena praksa

Kjer so ustrezni carinski uradi na skupni meji, naj carinski organi zadevnih dveh držav uskladijo uradne ure in pristojnosti teh uradov za carinski tranzit.

9. Priporočena praksa

Na zahtevo zadevne osebe in zaradi razlogov, ki jih carinski organ šteje za tehtne, naj ta, kolikor dovoljujejo upravne okoliščine, opravlja funkcije, določene zaradi carinskega tranzita, zunaj uradnih ur in zunaj prostorov carinskega urada, pri čemer se razume, da se s tem povezani stroški lahko zaračunajo zadevni osebi.

10. Pravilo

Prednost se da carinskim operacijam v zvezi z živimi živalmi, pokvarljivim blagom in drugimi nujnimi pošiljkami, ki so v carinskem tranzitu in za katere je hiter prevoz bistvenega pomena.

Formalnosti na uradu odhoda

(a) Deklaracija blaga za carinski tranzit

11. Pravilo

Uradu odhoda se predloži pisna deklaracija blaga za carinski tranzit, razen če carinski organ opusti to formalnost.

Opomba

V raznih državah obstajajo poenostavljeni postopki, pri katerih so nekatere carinske formalnosti, vključno s predložitvijo deklaracije blaga, opuščene. Taki postopki se uporabljajo na primer za blago, transportirano po železnici v okviru mednarodnega tovornega lista, in blago, ki se giblje samo na obmejni coni.

12. Pravilo

Obrazci za deklaracijo blaga za carinski tranzit so skladni z uradnim vzorcem, ki ga predpiše pristojni organ.

Opomba 1

Deklarant mora običajno prijaviti naslednje:

- ime in naslov pošiljatelja,

- ime in naslov deklaranta,

- ime in poštni naslov prejemnika,

- način prevoza,

- identifikacijo prevoznega sredstva,

- uporabljene plombe itd.,

- kraj natovarjanja,

- namembni urad,

- prevozno enoto (vrsto, identifikacijsko številko),

- oznake, številke, število in vrsto tovorkov,

- poimenovanje blaga,

- bruto težo na pošiljko v kilogramih,

- seznam priloženih dokumentov,

- kraj, datum in podpis deklaranta.

Opomba 2

Ko pristojni organi razmišljajo o reviziji obstoječih obrazcev ali pripravi novih obrazcev za deklaracijo blaga za carinski tranzit, lahko osnujejo svoje obrazce po vzorcu iz Dodatka I k tej prilogi, ob upoštevanju opomb iz Dodatka II. Vzorec je namenjen kot podlaga oblikovanju obrazcev za deklaracijo za carinski tranzit, ki naj se uporabljajo pri postopkih carinskega tranzita, če niso z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi predpisani drugačni obrazci. Vzorec je oblikovan za uporabo pri nacionalnih operacijah carinskega tranzita, vendar se lahko uporabi tudi za mednarodne operacije carinskega tranzita.

13. Priporočena praksa

Trgovski ali prevozni dokument, ki jasno navaja potrebne podatke, naj se sprejme kot opisni del deklaracije blaga za carinski tranzit.

(b) Varščina

14. Pravilo

Oblika, v kateri se zagotovi varščina zaradi carinskega tranzita, se določi v nacionalni zakonodaji ali jo opredeli carinski organ v skladu z nacionalno zakonodajo.

15. Priporočena praksa

Izbira med različnimi sprejemljivimi oblikami varščine naj se prepusti deklarantu.

16. Pravilo

Carinski organ določi znesek, v katerem se zagotovi varščina za operacijo carinskega tranzita.

17. Pravilo

Kadar se zahteva varščina za zagotovitev, da bodo izpolnjene obveznosti, ki izhajajo iz več operacij carinskega tranzita, carinski organ sprejme splošno varščino.

18. Priporočena praksa

Znesek kakršne koli varščine naj bo čim manjši, ob upoštevanju morebitnih plačljivih uvoznih in izvoznih dajatev in davkov.

(c) Pregled in prepoznavanje pošiljk

19. Priporočena praksa

Če carinski organi uveljavljajo svojo pravico, da pregledajo blago, deklarirano za carinski tranzit, naj omejijo obseg pregleda na takega, ki se šteje kot potreben za zagotovitev skladnosti z zakoni in predpisi, za uveljavljanje katerih je carina odgovorna.

20. Pravilo

Carinski organ pri uradu odhoda sprejme vse potrebne ukrepe, da bi lahko namembni urad prepoznal pošiljko in zaznal morebitne nedovoljene posege.

21. Pravilo

Če je pošiljka transportirana v prevozni enoti, se na samo prevozno enoto namestijo carinske plombe, pod pogojem, da je prevozna enota oblikovana in opremljena tako, da:

(a) se lahko carinske plombe namestijo nanjo enostavno in učinkovito;

(b) iz zaplombiranega dela prevozne enote ni mogoče odstraniti blaga ali ga dati vanj brez vidnih sledi posega ali ne da bi zlomili carinsko plombo;

(c) nima skritih prostorov, kjer bi lahko bilo skrito blago;

(d) so vsi prostori, kjer je lahko shranjeno blago, lahko dostopni za carinski pregled.

Take prevozne enote morajo biti tudi odobrene za prevoz carinsko zaplombiranega blaga.

Opomba 1

Prevozne enote so odobrene za prevoz carinsko zaplombiranega blaga v skladu z raznimi mednarodnimi sporazumi, kakršna je Carinska konvencija o zabojnikih, sprejeta v Ženevi dne 18. maja 1956, Carinska konvencija o mednarodnem prevozu blaga z zvezkom TIR, sprejeta v Ženevi dne 15. januarja 1959, Tehnično združenje železnic, sklenjena v Bernu maja 1886, izdaja iz leta 1960, in uredbe (različica z dne 21. novembra 1963) Centralne renske komisije v zvezi s plombiranjem renskih navigacijskih plovil. V prihodnje bodo lahko odobrene v skladu s sporazumi, ki bodo nadomestili zgoraj navedene. Države lahko z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi sprejmejo dodatno ureditev za odobritev transportnih enot, ki naj se uporablja za carinski tranzit samo na njihovih ozemljih, na primer za zabojnike, ki imajo notranjo prostornino manjšo od enega kubičnega metra, vendar v vseh drugih pogledih izpolnjujejo pogoje za carinsko obravnavo kot zabojniki.

Opomba

V nekaterih okoliščinah se lahko carinski organ odloči zaplombirati prevozne enote, ki niso bile odobrene za prevoz carinsko zaplombiranega blaga, če se prepriča, da bodo enote, ko bodo zaplombirane, dovolj varne.

22. Pravilo

Če je pošiljka transportirana v prevozni enoti, ki je ni mogoče učinkovito zaplombirati, se prepoznavanje zagotovi in nedovoljeni posegi naredijo lahko zaznavni z namestitvijo carinskih plomb na posamezne tovorke, z namestitvijo oznak za prepoznavanje, z opisom blaga, s sklicevanjem na primerke, načrte, skice ali fotografije, priložene deklaraciji blaga, s temeljitim pregledom blaga in navedbo njegovih rezultatov na deklaracijo blaga ali s carinskim spremstvom.

Opomba

Natančen ukrep, za katerega se lahko carinski organ odloči, če naj bi bilo blago transportirano v prevozni enoti, ki je ni mogoče učinkovito zaplombirati, je odvisen od individualnih okoliščin posameznega primera, ob upoštevanju dejavnikov, kakršni so narava blaga in njegova embalaža ter potencialne uvozne in izvozne dajatve ter davki, ki pridejo v poštev.

(d) Dodatni kontrolni ukrepi

23. Pravilo

Samo, kadar carinski organ šteje, da je tak ukrep nujen:

(a) zahteva, da gre blago po predpisani poti; ali

(b) zahteva, da se blago transportira s carinskim spremstvom.

24. Priporočena praksa

Kadar carinski organ predpiše rok za predložitev blaga na določenem carinskem uradu, naj upošteva okoliščine, v katerih bo opravljen postopek carinskega tranzita.

Carinske plombe in oznake za prepoznavanje

25. Pravilo

Carinske plombe, uporabljene pri carinskem tranzitu, morajo izpolnjevati minimalne zahteve iz Dodatka III k tej prilogi.

26. Priporočena praksa

Carinske plombe in oznake za prepoznavanje, ki jih namestijo tuji carinski organi, naj se sprejmejo zaradi postopka carinskega tranzita, razen če se ne štejejo za zadostne ali varne ali če carinski organi pregledajo blago. Če se na nekem carinskem ozemlju sprejmejo tuje carinske plombe, morajo biti deležne enakega pravnega varstva na tem ozemlju kakor nacionalne plombe.

Zaključek carinskega tranzita

27. Pravilo

Za zaključek postopka carinskega tranzita nacionalna zakonodaja ne zahteva več od predložitve blaga in ustrezne deklaracije blaga na namembnem uradu v katerem koli določenem roku, ne da bi bilo blago kakor koli spremenjeno in ne da bi bilo uporabljeno ter z nedotaknjenimi carinskimi oznakami ali oznakami za prepoznavanje.

Opomba 1

Kontrola, ki jo opravi za zgoraj navedene namene namembni urad, se lahko razlikuje glede na okoliščine posameznega postopka carinskega tranzita. Carinski organi se na splošno zadovoljijo s tem, da so morebitne plombe ali oznake za prepoznavanje nedotaknjene, lahko preverijo, ali je prevozna enota, če obstaja, sicer varna, in lahko opravijo skrajšan ali podroben pregled samega blaga. Pregled blaga se lahko na primer opravi v okviru drugega carinskega postopka za blago.

Opomba 2

Nacionalna zakonodaja lahko predpisuje, da je treba o nesrečah in drugih nepredvidenih dogodkih na poti, ki vplivajo na operacijo carin- skega tranzita, poročati carini ali drugemu pristojnemu organu, ki je najbliže prizorišču nesreče ali drugega dogodka, in da mora ta uprava ali organ to nesrečo ali drug dogodek preveriti.

28. Pravilo

Ko pristojni carinski organ pride do zadovoljive ugotovitve, da je zadevna oseba izpolnila svoje obveznosti, se morebitna varščina povrne brez zamude.

29. Priporočena praksa

Zaradi neupoštevanja predpisane poti ali predpisanega roka ne bi smelo priti do zaračunavanja morebitno zaračunljivih uvoznih ali izvoznih dajatev, če carinski organ zadovoljivo ugotovi, da so bile izpolnjene vse druge zahteve.

30. Pravilo

Izvzetje iz plačila običajno zaračunanih uvoznih in izvoznih dajatev in davkov se odobri, če se carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da je bilo blago, transportirano s carinskim tranzitom, uničeno ali nepopravljivo izgubljeno zaradi nesreče ali višje sile ali da ga je manj zaradi njegove narave.

Opomba

Ostanki takega blaga se v skladu z zahtevo carinskega organa lahko:

(a) ocarinijo za domačo porabo v obstoječem stanju, kakor da je bilo uvoženo v tem stanju; ali

(b) ponovno izvozijo; ali

(c) brezplačno prepustijo državni blagajni; ali

(d) uničijo ali spremenijo v takšne brez komercialne vrednosti pod carinskim nadzorom, brez stroškov za državno blagajno.

Mednarodni sporazumi v zvezi s carinskim tranzitom

31. Priporočena praksa

Pogodbene stranke naj pazljivo preučijo možnost pristopa k:

- Carinski konvenciji o mednarodnem tranzitu blaga (Konvencija ITI), Dunaj, 7. junija 1971,

- Carinski konvenciji o mednarodnem prevozu blaga z zvezkom TIR (Konvencija TIR), Ženeva, 15. januarja 1959,

- Carinski konvenciji o zvezku ATA za začasni uvoz blaga (Konvencija ATA), Bruselj, 6. decembra 1961,

in upoštevanja morebitnih mednarodnih instrumentov, ki jih bodo nadomestili.

Opomba

Zvezki ATA se lahko sprejmejo za tranzit blaga na začasnem uvozu, ki ga je treba transportirati na namembni kraj ali z namembnega kraja pod carinskim nadzorom v državi začasnega uvoza ali prek države ali držav med državo izvoza in državo uvoza.

32. Priporočena praksa

Pogodbene stranke, ki niso v stanju spoštovati mednarodnih instrumentov, naštetih pod priporočeno prakso 31, naj ob sestavljanju dvostranskih ali večstranskih sporazumov s ciljem vzpostaviti postopek mednarodnega carinskega tranzita upoštevajo pravila in priporočene prakse 1 do 30 te priloge in poleg tega vključijo v sporazume naslednje posebne določbe:

(1) če je blago transportirano v prevozni enoti, ki izpolnjuje zahteve iz pravila 21, in če tako zahteva zadevna oseba ter zagotovi, da bo prevozna enota v poznejši fazi prevoza dana v postopek carinskega tranzita, pri katerem je potrebna carinska oznaka, naj carinski organ na uradu natovarjanja:

- se zadovoljivo prepriča o točnosti priloženih dokumentov, odobrenih z dvostranskim ali večstranskim sporazumom, ki opisujejo vsebino prevozne enote,

- označi prevozno enoto,

- vpiše na priložene dokumente ime urada natovarjanja, podatke o nameščenih carinskih oznakah in datum namestitve;

(2) če je blago pozneje deklarirano za carinski tranzit, naj carinski organ na uradu odhoda, razen če v izjemnih okoliščinah šteje za potrebno pregledati blago, sprejme oznake, nameščene na uradu natovarjanja, in priložene dokumente iz (1) zgoraj;

(3) skupni obrazci za deklaracijo blaga za carinski tranzit bi morali biti sprejeti na vsakem zadevnem carinskem ozemlju; taki obrazci bi morali biti osnovani na vzorcu iz Dodatka I k tej prilogi, ob upoštevanju opomb iz Dodatka II;

(4) varščina, kjer je zahtevana, mora biti dana in sprejeta v obliki garancije, ki je veljavna in izvedljiva na vsakem zadevnem carinskem ozemlju, pri čemer se obstoj take garancije dokaže z obrazcem za deklaracijo blaga za carinski tranzit ali z drugim dokumentom;

(5) brez poseganja v pravico carinskih organov, da pregledajo blago, bi morali ti organi praviloma omejiti obseg formalnosti na uradih na poti na naslednje načine:

- na uradih, prek katerih se blago uvaža na carinsko ozemlje, naj se carinski organ zadovoljivo prepriča, da je deklaracija blaga ustrezna, da so morebitne prej nameščene carinske oznake ali oznake za prepoznavanje nedotaknjene in, kjer je ustrezno, da je prevozna enota varna ter da je, kjer je ustrezno, garancija veljavna; nato naj v skladu s tem overi deklaracijo blaga,

- na uradih, prek katerih blago zapušča carinsko ozemlje, naj se carinski organ zadovoljivo prepriča, da so morebitne carinske oznake ali oznake za prepoznavanje nedotaknjene in, kjer je ustrezno, da je prevozna enota varna; nato naj v skladu s tem overi deklaracijo blaga;

(6) če urad na poti odstrani carinsko oznako ali oznako za prepoznavanje, na primer za pregled blaga, naj na deklaracijo blaga, ki je temu priložena, vpiše podatke o novih carinskih oznakah ali oznakah za prepoznavanje;

(7) formalnosti na uradih na poti naj se še skrčijo ali popolnoma odpravijo, pri čemer obveznosti v okviru carinskega tranzita odpravi pristojni organ za celoten postopek carinskega tranzita;

(8) predvidijo naj se ukrepi vzajemne pomoči med carinskimi upravami zadevnih držav v zvezi s preverjanjem točnosti dokumentov, ki opisujejo blago v carinskem tranzitu, in verodostojnost carinskih oznak.

Informacije v zvezi s carinskim tranzitom

33. Pravilo

Carinski organi zagotovijo, da so vse bistvene informacije v zvezi s carinskim tranzitom lahko dostopne kateri koli zainteresirani osebi.

--------------------------------------------------

PRILOGA E.6

PRILOGA V ZVEZI Z ZAČASNIM UVOZOM NA AKTIVNO OPLEMENITENJE

Uvod

Nacionalne zakonodaje večine držav vsebujejo določbe, ki omogočajo odobritev pogojne oprostitve uvoznih dajatev in davkov za blago, ki naj bi bilo ponovno izvoženo po navedeni obdelavi, predelavi ali popravilu. Carinski postopek, ki izraža te določbe, je začasni uvoz na aktivno oplemenitenje.

Glavni namen tega carinskega postopka je omogočiti nacionalnim podjetjem, da ponudijo svoje izdelke in storitve na tujih trgih po konkurenčnih cenah, in tako pomagati pri zagotovitvi več zaposlitvenih možnosti za nacionalno delovno silo.

Kljub temu je lahko začasni uvoz na aktivno oplemenitenje pogojen s tem, da morajo biti predlagane operacije koristne za nacionalno gospodarstvo in ne smejo biti v nasprotju z interesi nacionalnih proizvajalcev blaga, enakega ali podobnega tistemu, za katero se zahteva dovoljenje vnosa.

Praviloma gre pri začasnem uvozu na aktivno oplemenitenje za pogojno oprostitev uvoznih dajatev in davkov v celoti. Vendar se lahko uvozne dajatve in davki zaračunajo za odpadke, ki so posledica izdelave ali predelave blaga.

Nacionalne zakonodaje običajno predpisujejo, da mora biti izvoženo blago pridobljeno iz uvoženega blaga.

Vendar se v nekaterih primerih lahko dovoli uporaba blaga, enakovrednega tistemu, ki je začasno uvoženo na aktivno oplemenitenje (enakovredno blago).

V okviru začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje se lahko odobri oprostitev uvoznih dajatev in davkov za blago, porabljeno pri proizvodnji izvoženega blaga, ne da bi bilo dejansko vsebovano v njem.

Opredelitev pojmov

V tej prilogi:

(a) izraz "začasni uvoz na aktivno oplemenitenje" pomeni carinski postopek, po katerem se nekatero blago lahko vnese na carinsko ozemlje s pogojno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev in davkov; tako blago mora biti namenjeno ponovnemu izvozu v nekem roku po njegovi obdelavi, predelavi ali popravilu;

(b) izraz "uvozne dajatve in davki" pomeni carino in vse druge dajatve, davke, takse in druge obveznosti, ki se plačujejo za uvoz ali izvoz blaga ali so z njima v zvezi, razen taks in obveznosti, ki so omejene na približen strošek opravljenih storitev;

(c) izraz "pridobljeni izdelki" pomeni izdelke, pridobljene med izdelavo, predelavo ali popravilom blaga, začasno uvoženega na aktivno oplemenitenje, ali kot njihova posledica;

(d) izraz "carinska kontrola" pomeni ukrepe za zagotovitev skladnosti z zakoni in predpisi, za uveljavitev katerih je odgovorna carina;

(e) izraz "varščina" pomeni tisto, kar carini predstavlja zadovoljivo zagotovilo, da bo obveznost do carine izpolnjena. Varščina je označena kot "splošna", če zagotavlja, da bodo izpolnjene obveznosti, ki izhajajo iz več postopkov;

(f) izraz "oseba" pomeni fizično ali pravno osebo, razen če kontekst zahteva drugače.

Načelo

1. Pravilo

Za začasni uvoz na aktivno oplemenitenje veljajo določbe te priloge.

Področje veljavnosti

2. Pravilo

Nacionalna zakonodaja določi okoliščine, v katerih se lahko odobri začasni uvoz na aktivno oplemenitenje, in predpiše zahteve, ki morajo biti izpolnjene.

Opombe

1. Okoliščine, v katerih se dovoli začasni uvozxx na ktivno oplemenitenje, se lahko določijo na splošno in/ali podrobno.

2. Izvzetje uvoznih dajatev in davkov se lahko odobri za blago, kakršni so katalizatorji in pospeševalci ali zaviralci kemičnih reakcij, ki popolnoma ali deloma izginejo med uporabo, s katero se dobijo pridobljeni izdelki, ne da bi bili dejansko vsebovani v teh izdelkih.To izvzetje se lahko odobri samo, če se pridobljeni izdelki izvozijo. Kljub temu to običajno ne velja za zgolj pripomočke pri izdelavi, kakršni so maziva.

3. Pravica do začasnega uvoza blaga na aktivno oplemenitenje je lahko pogojena s tem, da pristojni organi štejejo predlagane operacije oplemenitenja kot koristne za nacionalno gospodarstvo.

4. Pravica do začasnega uvoza blaga na aktivno oplemenitenje je lahko rezervirana za osebe s sedežem na carinskem ozemlju.

5. Operacije, dovoljene v okviru začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje, se lahko opravijo v prostorih, označenih kot skladišča za aktivno oplemenitenje.

Glavne značilnosti te ureditve so lahko:

- zahteve glede kraja in razporeditve skladišč za notranje oplemenitenje določijo pristojni organi,

- dovoljena je deklaracija za domačo porabo določenega dela pridobljenih oplemenitenih izdelkov,

- pregled blaga, ki naj bi bilo uporabljeno, in pridobljenih izdelkov, ki naj bi jih odstranili iz skladišča, se na splošno opravi v skladišču.

3. Pravilo

Za blago, začasno uvoženo na aktivno oplemenitenje, se odobri pogojna oprostitev uvoznih dajatev in davkov v celoti. Kljub temu se lahko zaračunajo uvozne dajatve in davki za odpadke, ki nastanejo pri obdelavi ali predelavi blaga, začasno uvoženega na aktivno oplemenitenje, in ki niso ponovno izvoženi ali obdelani tako, da izgubijo tržno vrednost.

Opombe

1. Nacionalna zakonodaja lahko predpisuje, da se odpadki s tržno vrednostjo ocenijo na podlagi njihovega lastnega tarifnega poimenovanja ali na podlagi tarifnega poimenovanja blaga, iz katerega izhajajo.

2. Nacionalna zakonodaja lahko predpisuje, da se uvozne dajatve in davki ne zaračunajo za odpadke v okviru nekaterih odstotnih meja ali za odpadke, ki jih ni mogoče predelati ali so neuporabni.

4. Pravilo

Začasni uvoz na aktivno oplemenitenje ni omejen na blago, uvoženo neposredno iz tujine, temveč se odobri tudi za blago franko carinski tranzit, franko carinsko skladišče ali iz prostega pristanišča ali proste cone.

5. Priporočena praksa

Začasni uvoz za aktivno oplemenitenje ne bi smel biti zavrnjen zgolj zaradi države porekla blaga, države, iz katere se pošilja, ali namembne države.

6. Pravilo

Pravica do začasnega uvoza blaga za aktivno oplemenitenje se ne omeji na lastnika uvoženega blaga.

7. Priporočena praksa

Če pri izvajanju pogodbe, sklenjene z osebo s stalnim bivališčem ali sedežem v tujini, blago dobavi ta oseba, začasni uvoz na aktivno oplemenitenje ne sme biti pogojen s tem, da blago, enakovredno tistemu, ki naj bi bilo uvoženo, ni na razpolago na carinskem ozemlju uvoza.

8. Priporočena praksa

Možnost določitve prisotnosti uvoženega blaga v pridobljenih izdelkih ne bi smela biti pogoj, zahtevan za začasni uvoz na aktivno oplemenitenje, če se lahko istovetnost blaga ugotovi med operacijami oplemenitenja s carinsko kontrolo ali ko je postopek končan z izvozom izdelkov, pridobljenih z obdelavo blaga, po opisu, kakovosti in tehničnih lastnostih identičnega tistemu, ki je bilo začasno uvoženo na aktivno oplemenitenje.

Začasni uvoz na aktivno oplemenitenje

(a) Formalnosti pred začasnim uvozom na aktivno oplemenitenje

9. Pravilo

Nacionalna zakonodaja predpiše okoliščine, v katerih je potrebno predhodno dovoljenje za začasni uvoz na aktivno oplemenitenje, in organe, pooblaščene za odobritev takega dovoljenja.

10. Priporočena praksa

Osebam, ki opravljajo obsežen in nenehen začasni uvoz za aktivno oplemenitenje, bi morali odobriti splošno dovoljenje za take operacije.

11. Pravilo

Če naj bi bilo blago, začasno uvoženo na aktivno oplemenitenje, deležno obdelave ali predelave, pristojni organ določi normativ porabe take operacije ob upoštevanju dejanskih razmer, v katerih se opravi. Ob določanju te stopnje se navedejo opis, kakovost in količina različnih pridobljenih izdelkov.

12. Priporočena praksa

Če se operacije aktivnega oplemenitenja:

- nanašajo na blago, katerega značilnosti ostajajo razmeroma stalne,

- običajno izvajajo pod jasno opredeljenimi tehničnimi pogoji in

- če se s temi operacijami dobijo pridobljeni izdelki stalne kakovosti,

naj pristojni organi določijo pravilne normative porabe, ki se uporabijo za take operacije.

(b) Deklaracija za začasni uvoz na aktivno oplemenitenje

13. Pravilo

Nacionalna zakonodaja določi pogoje, pod katerimi se blago, začasno uvoženo na aktivno oplemenitenje, predloži na pristojnem carinskem uradu in pod katerimi se vloži deklaracija blaga.

14. Priporočena praksa

Nacionalni obrazci, uporabljeni za začasni uvoz na aktivno oplemenitenje, bi morali biti usklajeni s tistimi, ki se uporabljajo za deklaracijo blaga za domačo porabo.

(c) Varščina

15. Pravilo

Oblike, v katerih se zagotovi varščina za začasni uvoz na aktivno oplemenitenje, se predpišejo v nacionalni zakonodaji ali jih določijo carinski organi v skladu z nacionalno zakonodajo.

16. Priporočena praksa

Izbira med raznimi sprejemljivimi oblikami varščine bi morala biti prepuščena deklarantu.

17. Pravilo

Carinski organi v skladu z nacionalno zakonodajo določijo znesek, s katerim mora biti zagotovljena varščina, če se blago začasno uvaža na aktivno oplemenitenje.

18. Priporočena praksa

Znesek varščine, ki ga je treba zagotoviti, če se blago začasno uvaža na aktivno oplemenitenje, ne bi smel presegati zneska uvoznih dajatev in davkov, ki jih je blago pogojno oproščeno.

Opomba

Ta priporočena praksa ne preprečuje, da bi bil znesek varščine določen na osnovi ene same stopnje, če se blago uvršča pod veliko različnih tarifnih številk.

19. Pravilo

Osebam, ki redno uporabljajo začasni uvoz na aktivno oplemenitenje prek enega ali več carinskih uradov na nekem carinskem ozemlju, se dovoli, da zagotovijo splošno varščino.

20. Priporočena praksa

Carinski organi bi morali opustiti zahtevo po varščini, če se lahko zadovoljivo prepričajo, da se lahko plačilo morebiti dolgovanih zneskov zagotovi z drugimi sredstvi.

(d) Pregled blaga

21. Priporočena praksa

Na zahtevo uvoznika in zaradi razlogov, ki jih carinski organ šteje za utemeljene, bi moral ta, kolikor je mogoče, dovoliti, da je blago, ki naj bi bilo začasno uvoženo na aktivno oplemenitenje, pregledano v zasebnih prostorih, pri čemer stroške takega pregleda nosi uvoznik.

(e) Ukrepi za prepoznavanje

22. Pravilo

Zahteve v zvezi s prepoznavanjem blaga, začasno uvoženega na aktivno oplemenitenje, določi carinski organ, ob upoštevanju narave blaga, operacije, ki naj bi bila opravljena, in obsega vpletenih interesov.

Opomba

Za prepoznavanje blaga, začasno uvoženega na aktivno oplemenitenje, se lahko carinski organ zanaša na tuje oznake, nameščene na blago, na oznake, številke ali druge označbe, trajno nameščene na njem, na poimenovanje blaga, ali sorazmerno pomanjšane načrte ali fotografije, ali pa uporabi vzorčenje ali namestitev carinskih oznak (oznak, žigov, perforacij itd.). Carinski organ lahko uporabi tudi evidence uvoznika.

Postanek blaga na carinskem ozemlju

23. Pravilo

Obdobje začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje se določi za vsak primer ob upoštevanju časa, potrebnega za izvedbo operacije predelave, do najdaljšega obdobja, ki ga predpisuje nacionalna zakonodaja, če ga.

24. Priporočena praksa

Na zahtevo zadevne osebe in zaradi razlogov, ki jih šteje za utemeljene carinski organ, naj ta podaljša prvotno določeno obdobje.

25. Pravilo

Na zahtevo carinskega organa zadevne osebe vodijo evidence, s katerimi se lahko preveri uporaba blaga, začasno uvoženega na aktivno oplemenitenje.

26. Pravilo

Carinski organ ima pravico zahtevati, naj mu oseba, ki ji je bilo odobreno, da izkoristi ta postopek, dovoli v svojih prostorih kadar koli preveriti blago, začasno uvoženo na aktivno oplemenitenje, in tudi pridobljene izdelke.

27. Priporočena praksa

Pristojni organi bi morali dovoliti, da del predvidenih predelovalnih operacij izvede oseba, ki ni tista, ki ji je bil odobren začasni uvoz na aktivno oplemenitenje, ne da bi ta morala prenesti lastništvo blaga, začasno uvoženega na aktivno oplemenitenje, vendar pod pogojem, da ves čas trajanja operacij ostane odgovorna carini za skladnost s pogoji, pod katerimi je bilo dovoljeno oplemenitenje.

28. Priporočena praksa

Predvideti je treba nadaljevanje začasnega uvoza za aktivno oplemenitenje ob prenosu lastništva uvoženega blaga in pridobljenih izdelkov tretji osebi, pod pogojem, da ta oseba prevzame obveznosti uvoznika.

Zaključek začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje

29. Pravilo

Nacionalna zakonodaja predpiše pogoje, pod katerimi se pridobljeni izdelki predložijo pristojnemu carinskemu uradu in pod katerimi se vloži deklaracija blaga.

Opomba

Nacionalna zakonodaja lahko predpiše, da mora deklaracija blaga vsebovati podatke, potrebne za odobritev prenehanja deklaracije za začasni uvoz na aktivno oplemenitenje ob upoštevanju blaga, ki je bilo uporabljeno.

(a) Ponovni izvoz

30. Pravilo

Predvideti je treba, da se dovoli izvoz oplemenitenega blaga prek carinskega urada, ki ni tisti, prek katerega je bilo blago začasno uvoženo na aktivno oplemenitenje.

31. Pravilo

Predvideti je treba, da se dovoli zaključek začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje z izvozom pridobljenih izdelkov v eni ali več pošiljkah.

32. Priporočena praksa

Na zahtevo izvoznika in zaradi razlogov, ki jih šteje za utemeljene carinski organ, bi moral ta, kolikor je mogoče, dovoliti, da so pridobljeni izdelki, ki naj bi bili ponovno izvoženi, pregledani v zasebnih prostorih, pri čemer stroške takega pregleda nosi izvoznik.

33. Pravilo

Na zahtevo zadevne osebe pristojni organ dovoli ponovni izvoz blaga v enakem stanju, v kakršnem je bilo uvoženo, pri čemer se začasni uvoz na aktivno oplemenitenje zaključi.

34. Pravilo

Predvideti je treba zaključek začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje z dajanjem pridobljenih izdelkov v prosto pristanišče ali prosto cono.

(b) Drugi načini odsvojitve

35. Priporočena praksa

Predvideti je treba zaključek začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje z dajanjem pridobljenih izdelkov v carinsko skladišče za poznejši izvoz ali drugačno dovoljeno odsvojitev.

36. Priporočena praksa

Predvideti je treba zaključek začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje z dajanjem blaga v postopek carinskega tranzita za poznejši izvoz ali drugačno dovoljeno odsvojitev.

37. Pravilo

Predvideti je treba zaključek začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje z deklaracijo uvoženega blaga ali pridobljenih izdelkov za domačo porabo, ob upoštevanju pogojev in formalnosti, ki se v takih primerih uporabljajo.

38. Pravilo

Nacionalna zakonodaja določi trenutek, ki se upošteva za določanje vrednosti in količine blaga, deklariranega za domačo porabo, in tudi stopenj uvoznih dajatev in davkov, ki se zanj uporabljajo.

Opomba

Pri deklaraciji za domačo porabo pridobljenih izdelkov, poslanih v tujino na dodatno oplemenitenje, se lahko pri izračunu uvoznih dajatev in davkov poleg tistih, ki se uporabljajo za prvotno uporabljeno blago, upošteva tudi razlika med:

(a) zneskom uvoznih dajatev in davkov, ki bi bili zaračunani za izdelke, ponovno uvožene po dodatnem oplemenitenju; in

(b) zneskom uvoznih dajatev in davkov, ki bi bili zaračunani za izdelke, začasno izvožene na dodatno oplemenitenje, če bi bili uvoženi neposredno iz države, v kateri je bilo opravljeno tako oplemenitenje.

39. Priporočena praksa

Nacionalna zakonodaja bi morala predpisati, da znesek uvoznih dajatev in davkov, ki se uporabljajo, kadar se pridobljeni izdelki ne izvozijo, ne sme presegati zneska uvoznih dajatev in davkov, ki se uporabljajo za blago, začasno uvoženo na aktivno oplemenitenje.

40. Priporočena praksa

Predvideti je treba zaključek začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje za blago, izgubljeno zaradi narave blaga, če so pridobljeni izdelki izvoženi, pod pogojem, da se taka izguba zadovoljivo dokaže carinskemu organu.

Opomba

Nacionalna zakonodaja lahko določi pravilni odstotek izgube za specifične kategorije blaga, začasno uvoženega na aktivno oplemenitenje.

41. Pravilo

Predvideti je treba zaključek začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje, če se na zahtevo zadevne osebe blago, začasno uvoženo na aktivno oplemenitenje, ali oplemeniteni izdelki prepustijo državni blagajni, ali uničijo, ali spremenijo pod carinskim nadzorom v takšne brez tržne vrednosti, kakor odloči carinski organ. Zaradi take prepustitve ali uničenja državna blagajna ne sme imeti stroškov.

Za morebitne odpadke ali ostanke po uničenju se, če so sproščeni za domačo porabo, zaračunajo uvozne dajatev in davki, ki bi se uporabili za takšne odpadke ali ostanke, uvožene v takem stanju.

42. Pravilo

Za blago, začasno uvoženo na aktivno oplemenitenje, in pridobljene izdelke, ki so uničeni ali nepovratno izgubljeni zaradi nesreče ali višje sile, se ne zaračunajo uvozne dajatve in davki, pod pogojem, da se tako uničenje ali izguba zadovoljivo dokažeta carinskemu organu.

Za morebitne odpadke ali ostanke po uničenju se, če so sproščeni za domačo porabo, zaračunajo uvozne dajatev in davki, ki bi se uporabili za takšne odpadke ali ostanke, uvožene v takem stanju.

43. Priporočena praksa

Za izdelke, pridobljene z obdelavo uvoženega ali domačega blaga, ki je po opisu, kakovosti in tehničnih lastnostih enak blagu, začasno uvoženemu na aktivno oplemenitenje, bi se moralo za namene te priloge šteti, da so pridobljeni izdelki (kompenzacija z enakovrednim blagom).

Opomba

Če pride do kompenzacije z enakovrednim blagom v okoliščinah, ki to utemeljujejo, lahko pristojni organ dovoli, da se kot oplemeniteni izdelki izvozi blago pred uvozom blaga, ki izkoristi začasni uvoz na aktivno oplemenitenje.

Povračilo varščine

44. Pravilo

Morebitna dana varščina se povrne, čim je mogoče po zaključku začasnega uvoza na aktivno oplemenitenje.

Informacije v zvezi z začasnim uvozom na aktivno oplemenitenje

45. Pravilo

Carinski organi zagotovijo, da so vse informacije v zvezi z začasnim uvozom na aktivno oplemenitenje lahko dostopne kateri koli zainteresirani osebi.

--------------------------------------------------

PRILOGA E.8

PRILOGA V ZVEZI Z ZAČASNIM IZVOZOM NA PASIVNO OPLEMENITENJE

Uvod

Večina držav je v svojih nacionalnih zakonodajah predvidela celotno ali delno oprostitev uvoznih dajatev in davkov, če se blago, ki je ponovno uvoženo po obdelavi, predelavi ali popravilu v tujini, deklarira za domačo porabo. Carinski postopek, ki predvideva to oprostitev, je začasni izvoz na pasivno oplemenitenje.

Uporaba tega postopka se lahko pogojuje s tem, da carinski organi štejejo predvidene postopke oplemenitenja za take, ki ne škodijo nacionalnim interesom.

Izvzetje, odobreno pri ponovnem uvozu blaga, oplemenitenega v tujini, je običajno delno; vendar je lahko celotno, zlasti če se v tujini brezplačno izvedejo popravila.

Opredelitev pojmov

V tej prilogi:

(a) izraz "začasni izvoz na pasivno oplemenitenje" pomeni carinski postopek, po katerem se lahko blago, ki je v prostem prometu na carinskem ozemlju, začasno izvozi za obdelavo, predelavo ali popravilo v tujini in nato ponovno uvozi s celotno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev in davkov;

(b) izraz "blago v prostem prometu" pomeni blago, s katerim se lahko razpolaga brez carinskih omejitev;

(c) izraz "uvozne dajatve in davki" pomeni carinske dajatve in vse druge dajatve, davke, takse in obveznosti, ki se plačujejo za uvoz ali izvoz blaga ali so z njima v zvezi, razen taks in obveznosti, ki so omejene na približen strošek opravljenih storitev;

(d) izraz "pridobljeni izdelki" pomeni izdelke, pridobljene v tujini med obdelavo, predelavo ali popravilom blaga, začasno izvoženega na pasivno oplemenitenje, ali kot njihova posledica;

(e) izraz "carinska kontrola" pomeni ukrepe za zagotovitev skladnosti z zakoni in drugimi predpisi, za uveljavitev katerih je odgovorna carinska uprava;

(f) izraz "oseba" pomeni fizično ali pravno osebo, razen če kontekst zahteva drugače.

Načelo

1. Pravilo

Za začasni izvoz na pasivno oplemenitenje veljajo določbe te priloge.

Področje veljavnosti

2. Pravilo

Nacionalna zakonodaja določi okoliščine, v katerih se lahko odobri začasni izvoz na pasivno oplemenitenje, in predpiše zahteve, ki morajo biti izpolnjene.

Opombe

1. Okoliščine, v katerih se dovoli začasni izvoz na pasivno oplemenitenje, se lahko določijo na splošno in/ali podrobno.

2. Začasni izvoz na pasivno oplemenitenje se lahko pogoji s tem, da predvideni postopki oplemenitenja ne škodujejo nacionalnim interesom.

3. Carinski organ lahko zahteva od osebe, ki začasno izvaža blago na pasivno oplemenitenje, naj navede operacije obdelave ali predelave, ki jih bo deležno blago v tujini.

3. Priporočena praksa

Začasni izvoz na pasivno oplemenitenje ne bi smel biti zavrnjen zgolj zato, ker naj bi bilo blago oplemeniteno v določeni državi.

4. Pravilo

Začasni izvoz na pasivno oplemenitenje ni omejen na lastnika blaga.

Začasni izvoz blaga

(a) Formalnosti pred začasnim izvozom blaga

5. Pravilo

Če je za začasni izvoz na pasivno oplemenitenje potrebno predhodno dovoljenje, nacionalna zakonodaja določi okoliščine, v katerih je tako dovoljenje potrebno, in organe, ki so pooblaščeni za njegovo odobritev.

6. Priporočena praksa

Osebam, ki opravljajo obsežen in nenehen začasni izvoz na pasivno oplemenitenje enake vrste blaga, bi morali odobriti splošno dovoljenje za take operacije.

7. Priporočena praksa

Če bo tak ukrep olajšal začasni izvoz za operacijo pasivnega oplemenitenja ali če pristojni organ šteje za potrebno, naj ta organ določi normativ porabe za to operacijo. Pri določanju normativa se navedejo poimenovanje, kakovost in količina raznih oplemenitenih izdelkov.

Opombe

1. Kot osnovo za določitev stopnje donosa lahko carinski organ vzame okoliščine, v katerih se postopek izvaja, kolikor so znane. Zahteva lahko predložitev pogodbe s tujim podjetjem, ki naj bi opravilo obdelavo ali predelavo. Kot osnovo lahko vzame tudi stopnje donosa, ki jih določi carinski organ v državi, v kateri naj bi bile opravljene operacije oplemenitenja.

2. Pravilni normativi porabe se lahko določijo, če se operacije pasivnega oplemenitenja:

- nanašajo na blago, katerega značilnosti ostajajo razmeroma stalne,

- običajno izvajajo pod jasno določenimi tehničnimi pogoji in

- če se s temi operacijami dobijo pridobljeni izdelki stalne kakovosti.

(b) Deklaracija za začasni izvoz

8. Pravilo

Nacionalna zakonodaja predpiše pogoje, pod katerimi se blago na začasni izvoz na pasivno oplemenitenje predloži pristojnemu carinskemu uradu in pod katerimi se vloži deklaracija blaga (izhodna).

9. Priporočena praksa

Carinski organi bi morali dovoliti, da se obrazec za deklaracijo blaga (izhodno) uporabi za izdelavo deklaracije za začasni izvoz blaga na pasivno oplemenitenje.

10. Priporočena praksa

Če se za izdelavo deklaracije za začasni izvoz blaga na pasivno oplemenitenje uporabljajo posebni obrazci, naj bodo usklajeni z obrazci, ki se uporabljajo za deklaracijo blaga (izhodno).

(c) Pregled blaga

11. Priporočena praksa

Na zahtevo deklaranta in zaradi razlogov, ki jih šteje za utemeljene carinski organ, bi moral ta, kolikor je mogoče, dovoliti, da je blago, ki naj bi bilo začasno izvoženo na pasivno oplemenitenje, pregledano v zasebnih prostorih; stroški takega pregleda se lahko zaračunajo deklarantu.

(d) Ukrepi za prepoznavanje

12. Pravilo

Zahteve v zvezi z prepoznavanjem blaga za začasni izvoz na pasivno oplemenitenje, določi carinski organ, ob ustreznem upoštevanju na primer narave blaga in postopka, ki naj bi bil opravljen.

Opombe

1. Za prepoznavanje blaga za začasni izvoz na pasivno oplemenitenje lahko carinski organ namesti carinske oznake (plombe, žige, perforacije itd.), ali se zanaša na oznake, številke ali druge označbe, trajno nameščene na blagu, ali na poimenovanje blaga, sorazmerno pomanjšane načrte ali fotografije, ali pa vzame vzorce.

2. Carinski organ lahko tudi dovoli, da se prepoznavanje blaga ob uvozu pridobljenih izdelkov zagotovi s predložitvijo pisne deklaracije uvoznika v zvezi z istovetnostjo blaga, vsebovanega v zadevnih izdelkih, podprte, kakor je ustrezno, s trgovskimi dokumenti v zvezi z zadevnim postopkom.

13. Priporočena praksa

Če ni možen noben drug ukrep prepoznavanja, naj carinski organ uporabi opisni list v skladu z vzorcem iz Dodatka I k tej prilogi, pod pogojem, da se obdelava ali predelava opravi na carinskem ozemlju pogodbene stranke, ki je privolila v uporabo opisnih listov v skladu z načeli iz Dodatka I k tej prilogi.

Trajanje začasnega izvoza

14. Pravilo

Če carinski organ predpiše rok za začasni izvoz na pasivno oplemenitenje, se ta rok določi ob upoštevanju časa, potrebnega za izvedbo operacije oplemenitenja, do najdaljšega obdobja, ki ga predpisuje nacionalna zakonodaja, če ga.

15. Priporočena praksa

Na zahtevo zadevne osebe in zaradi razlogov, ki jih šteje za utemeljene carinski organ, naj ta podaljša prvotno določeno obdobje.

Uvoz pridobljenih izdelkov

16. Pravilo

Nacionalna zakonodaja določi pogoje, pod katerimi se pridobljeni izdelki predložijo pristojnemu carinskemu uradu in pod katerimi se vloži deklaracija blaga.

Opombe

1. Nacionalna zakonodaja lahko predpiše, da mora deklaracija blaga vsebovati podatke, potrebne za odobritev prenehanja deklaracije za začasni izvoz na pasivno oplemenitenje v zvezi z uporabljenim blagom.

2. Nacionalna zakonodaja lahko določa, da se za namene te priloge izdelki, pridobljeni v tujini z obdelavo blaga, ki je po opisu, kakovosti in tehničnih lastnostih enak blagu, začasno izvoženemu na pasivno oplemenitenje, štejejo za pridobljene izdelke (kompenzacija z enakovrednim blagom).

17. Priporočena praksa

Predvideti je treba, da se dovoli uvoz pridobljenih izdelkov prek pristojnega carinskega urada, ki ni tisti, prek katerega je bilo blago začasno izvoženo na pasivno oplemenitenje.

18. Pravilo

Predvidi se odobritev uvoza pridobljenih izdelkov v eni ali več pošiljkah.

19. Priporočena praksa

Na zahtevo uvoznika in zaradi razlogov, ki jih šteje za utemeljene carinski organ, bi moral ta, kolikor je mogoče, dovoliti, da so uvoženi pridobljeni izdelki pregledani v zasebnih prostorih; stroški takega pregleda se lahko zaračunajo uvozniku.

20. Pravilo

Na zahtevo zadevne osebe pristojni organ pod pogoji, ki jih predpisuje nacionalna zakonodaja, dovoli ponovni uvoz blaga, začasno izvoženega na pasivno oplemenitenje, ob celotnem izvzetju uvoznih dajatev in davkov, če ni moglo biti deležno obdelave, predelave ali popravila, zaradi katerih je bilo poslano v tujino, in je vrnjeno izvozniku v enakem stanju.

To izvzetje se ne uporablja za uvozne dajatve in davke, izplačane ali povrnjene v zvezi z začasnim izvozom blaga na pasivno oplemenitenje.

21. Pravilo

Razen če nacionalna zakonodaja zahteva ponovni uvoz blaga, začasno izvoženega na pasivno oplemenitenje, se lahko predvidi zaključek začasnega izvoza na pasivno oplemenitenje z deklaracijo, za dokončni izvoz usklajeno s pogoji in formalnostmi, ki se uporabljajo v takem primeru.

Uvozne dajatve in davki, ki se uporabljajo za pridobljene izdelke

22. Pravilo

Nacionalna zakonodaja določi obseg oprostitve uvoznih dajatev in davkov, odobrene ob vnosu pridobljenih izdelkov za domačo porabo, in način izračunavanja tega izvzetja.

Opomba

Pri delnem izvzetju lahko ocena uvoznih dajatev in davkov temelji na dodani vrednosti zaradi oplemenitenja blaga v tujini. Določi se lahko tudi tako, da se od zneska uvoznih dajatev in davkov, ki se uporabljajo za pridobljene izdelke, odšteje znesek uvoznih dajatev in davkov, ki bi bili zaračunani za blago, začasno izvoženo na pasivno oplemenitenje, ki je bilo uporabljeno za pridobitev pridobljenih izdelkov, če je bilo to blago uvoženo iz države, v kateri je bilo oplemeniteno, v stanju, v kakršnem je bilo vanjo izvoženo. Za izračun odštetega zneska se uporabijo stopnje, ki veljajo v času, določenem za sprostitev pridobljenih izdelkov za domačo rabo; vendar če so stopnje, ki naj bi se upoštevale po tem pravilu, višje od tistih, ki se uporabljajo za pridobljene izdelke, se lahko odšteti znesek izračuna glede na stopnje, ki se uporabljajo za te izdelke.

23. Pravilo

Izvzetje uvoznih dajatev in davkov, določeno za pridobljene izdelke, se ne uporablja za dajatve in davke, izplačane ali povrnjene v zvezi z začasnim izvozom blaga na pasivno oplemenitenje.

24. Priporočena praksa

Če je bilo blago, začasno izvoženo na pasivno oplemenitenje, v tujini popravljeno brezplačno, je treba predvideti njegov ponovni uvoz ob celotnem izvzetju uvoznih davkov in dajatev, pod pogoji, ki jih določi nacionalna zakonodaja.

25. Priporočena praksa

Izvzetje uvoznih dajatev in davkov naj se odobri, če so pridobljeni izdelki dani v carinsko skladišče ali prosto cono pred njihovo deklaracijo za domačo porabo.

26. Priporočena praksa

Izvzetje uvoznih dajatev in davkov naj se odobri, če so pridobljeni izdelki dani v postopek začasnega uvoza pred njihovo deklaracijo za domačo porabo.

27. Priporočena praksa

Izvzetje uvoznih dajatev in davkov naj se odobri, če se lastništvo pridobljenih izdelkov prenese pred njihovo sprostitvijo za domačo porabo, pod pogojem, da so sproščeni za domačo porabo v imenu ali za račun osebe, ki je dala blago v postopek začasnega izvoza na pasivno oplemenitenje.

Opomba

Nekateri notranji davki lahko postanejo zaračunljivi zaradi prenosa lastništva blaga.

Informacije v zvezi z začasnim izvozom na pasivno oplemenitenje

28. Pravilo

Carinski organi zagotovijo, da so vse informacije v zvezi z začasnim uvozom na aktivno oplemenitenje lahko dostopne kateri koli zainteresirani osebi.

--------------------------------------------------