21996A0312(01)

Konvencija

o varstvu Alp (Alpska konvencija)

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

KNEŽEVINA LIECHTENSTEIN,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA

in

EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST SO SE

ZAVEDAJOČ SE, da Alpe predstavljajo enega največjih sklenjenih, nedotaknjenih naravnih območij Evrope, ki s svojim izrazito svojevrstnim in raznolikim naravnim habitatom, kulturo in zgodovino tvori gospodarski, kulturni, rekreacijski in življenjski prostor v osrčju Evrope, ki si ga delijo mnogi narodi in države,

OB SPOZNANJU, da so Alpe življenjski in gospodarski prostor avtohtonega prebivalstva in so prav tako življenjskega pomena za zunajalpska območja, med drugim tudi kot nosilec pomembnih prometnih poti,

PRIZNAVAJOČ dejstvo, da so Alpe nepogrešljiv življenjski prostor in zatočišče mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,

ZAVEDAJOČ SE velikih razlik v posameznih pravnih ureditvah, naravnoprostorskih danostih, poseljenosti, kmetijstvu in gozdarstvu, položaju in razvoju gospodarstva, prometni obremenitvi in vrsti ter intenzivnosti turizma,

ZAVEDAJOČ SE, da stalno naraščajoče zahteve človeka vedno bolj ogrožajo alpski prostor in njegove ekološke funkcije ter da je škoda nepopravljiva oziroma se jo da popraviti le z izjemnim trudom, znatnimi stroški in praviloma šele v dolgih časovnih obdobjih,

V PREPRIČANJU, da je treba gospodarske interese uskladiti z ekološkimi zahtevami,

GLEDE NA rezultate prve Alpske konvencije ministrov za okolje, ki je potekala od 9. do 11. oktobra 1989 v Berchtesgadnu,

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

Člen 1

Področje uporabe

1. Konvencija zajema območje Alp, kakor je opisano in predstavljeno v Prilogi.

2. V kolikor se to zdi potrebno za izvajanje določb Konvencije, lahko vsaka pogodbenica ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi oziroma kadarkoli pozneje razširi veljavo te konvencije na nadaljnje dele svojega državnega ozemlja z izjavo, ki jo naslovi Republiki Avstriji kot depozitarju.

3. Vsaka izjava, podana v skladu z odstavkom 2, se lahko v zvezi z vsakim v njej imenovanim državnim ozemljem prekliče z uradnim obvestilom, naslovljenim na depozitarja. Preklic začne veljati prvi dan v mesecu po šestih mesecih, ko depozitar prejme takšno obvestilo.

Člen 2

Splošne obveznosti

1. Pogodbenice izvajajo enotno politiko za ohranitev in varstvo Alp z uporabo načel preventive, povzročiteljeve odgovornosti (načelo "onesnaževalec plača") in sodelovanja ob upoštevanju interesov vseh alpskih držav, njihovih alpskih regij in Evropske gospodarske skupnosti ter s preudarno in trajno rabo virov. Čezmejno sodelovanje v alpskem prostoru se okrepi ter prostorsko in strokovno razširi.

2. Pogodbenice za dosego ciljev iz odstavka 1 sprejmejo ustrezne ukrepe, zlasti na naslednjih področjih:

(a) prebivalstvo in kultura – s ciljem spoštovanja, ohranjanja in spodbujanja kulturne in družbene samobitnosti avtohtonega prebivalstva ter zagotavljanja njegovih pogojev za življenje, zlasti okolju prijazne poselitve in gospodarskega razvoja, ter spodbujanja medsebojnega razumevanja in sodelovanja med alpskim in zunajalpskim prebivalstvom;

(b) prostorsko načrtovanje – s ciljem zagotavljanja varčne in preudarne rabe zemljišč ter zdravega usklajenega razvoja celotnega prostora, pri čemer se pozornost posveča zlasti nevarnosti naravnih nesreč, preprečevanju prevelike ali premajhne raba ter ohranjanju ali obnavljanju naravnih habitatov s celovito razjasnitvijo in oceno zahtev rabe zemljišč, daljnovidnim integralnim načrtovanjem in uskladitvijo sprejetih ukrepov;

(c) preprečevanje onesnaževanja zraka – s ciljem občutnega zmanjšanja emisij onesnaževal in problemov onesnaževanja v alpskem prostoru ter vnašanja škodljivih snovi od zunaj do stopnje, ki ni škodljiva za ljudi, živali in rastline;

(d) ohranjanje tal – s ciljem zmanjšanja količinske in kakovostne škode na tleh, zlasti z uporabo kmetijskih in gozdarskih metod, ki ne škodujejo tlom, najmanjšim poseganjem v tla in zemljišča, zajezitvijo erozije in omejitvijo zatesnjevanja tal;

(e) gospodarjenje z vodami – s ciljem ohranjanja in obnove zdravih vodnih sistemov, zlasti z ohranjanjem čistoče jezer in rek, sonaravno gradnjo hidroelektrarn in s takim izkoriščanjem vodne sile, ki v enaki meri upošteva interese avtohtonega prebivalstva in okolja;

(f) ohranjanje narave in podeželja – s ciljem varovanja, ohranjanja in po potrebi obnavljanja naravnega okolja in podeželja, ki naj trajno zagotavlja sposobnost delovanja ekosistemov, ohranja živalstvo in rastlinstvo, vključno z njunim življenjskim okoljem, vzdržuje sposobnost obnavljanja in trajnostne produktivnosti narave ter ohranja različnost, svojevrstnost in lepoto narave in podeželja kot celote;

(g) gorsko kmetijstvo – s ciljem ohranjanja gospodarjenja z zemljišči, ki jih tradicionalno obdeluje človek, in ohranjanja ter spodbujanja kmetijstva, ki ustreza lokalnim pogojem in je združljivo z okoljem, v splošnem interesu ob upoštevanju manj ugodnih gospodarskih razmer;

(h) gorski gozd – s ciljem ohranjanja, krepitve in obnavljanja gozdnih funkcij, zlasti njihovih varovalnih vlog, z izboljšanjem odpornosti gozdnih ekosistemov, predvsem s sonaravnim gozdnim gospodarjenjem in preprečevanjem gozdu škodljive rabe ob upoštevanju manj ugodnih gospodarskih razmer v alpskem prostoru;

(i) turizem in rekreacija – s ciljem usklajevanja turističnih in rekreacijskih dejavnosti z ekološkimi in družbenimi zahtevami z omejevanjem dejavnosti, ki škodijo okolju, ter zlasti z določanjem območij miru;

(j) promet – s ciljem zmanjševanja obremenitve in nevarnosti v prometu čez Alpe in znotraj njih do stopnje, ki ni škodljiva za človeka, živali, rastline in njihove življenjske prostore, s prenosom več prometa, zlasti tovornega prometa, na železnico ter z zagotavljanjem ustreznih infrastruktur in spodbud, usklajenih s tržnimi načeli, brez razlikovanja na podlagi državljanstva;

(k) energija – s ciljem uvedbe metod za proizvodnjo, distribucijo in izkoriščanje energije, ki ohranjajo podeželje in so združljive z okoljem, ter pospeševanja ukrepov za varčevanje z energijo;

(l) ravnanje z odpadki – s ciljem razvoja sistema zbiranja, uporabe in odstranjevanja odpadkov, ki je prilagojen posebnim topografskim, geološkim in podnebnim zahtevam alpskega prostora in s posebnim upoštevanjem omejevanja odpadkov.

3. Pogodbenice se dogovorijo o protokolih, ki določajo podrobnosti za izvajanje te konvencije.

Člen 3

Raziskave in sistematično spremljanje

Pogodbenice se na področjih, določenih v členu 2, dogovorijo, da bodo:

(a) sodelovale pri izvedbi raziskovalnih dejavnosti in znanstvenih ocenah;

(b) razvile skupne ali dopolnilne programe za sistematično spremljanje;

(c) uskladile raziskave, spremljanja in povezano zbiranje podatkov.

Člen 4

Sodelovanje na pravnem, znanstvenem, gospodarskem in tehničnem področju

1. Pogodbenice omogočijo in spodbujajo izmenjavo pravnih, znanstvenih, gospodarskih in tehničnih informacij, ki so pomembne za to konvencijo.

2. Pogodbenice se medsebojno obveščajo o načrtovanih pravnih ali gospodarskih ukrepih, ki lahko posebno vplivajo na alpski prostor ali njegove dele, da bi v največji možni meri upoštevale čezmejne in regionalne zahteve.

3. Pogodbenice po potrebi sodelujejo z mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami, da zagotovijo učinkovito izvajanje Konvencije in protokolov, katerih pogodbenice so.

4. Pogodbenice zagotovijo, da je javnost na ustrezen način redno obveščena o rezultatih raziskav in spremljanja ter sprejetih ukrepih.

5. Za obveznosti pogodbenic po tej konvenciji v zvezi z zagotavljanjem informacij veljajo državni zakoni o zaupnosti. Z informacijami, ki so označene kot zaupne, je treba temu primerno tudi ravnati.

Člen 5

Konferenca pogodbenic

1. Konferenca pogodbenic se sestaja na rednih zasedanjih, na katerih obravnava skupne interese pogodbenic in sodelovanje med njimi.

Zasedanje Alpske konference prvič skliče sporazumno določena pogodbenica najkasneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije.

2. Kasneje redna zasedanja Konference običajno skliče predsedujoča pogodbenica vsaki dve leti. Predsedstvo in sedež se spremenita po vsakem rednem zasedanju Konference. Oba določi Alpska konferenca.

3. Predsedujoča pogodbenica predlaga dnevni red zasedanja Konference. Vsaka pogodbenica ima pravico zahtevati, da se v dnevni red vključijo dodatne točke.

4. Pogodbenice pošljejo Konferenci informacije o ukrepih, ki so jih sprejele za izvedbo Konvencije in protokolov, katerih pogodbenice so, ob upoštevanju državnih zakonov o zaupnosti.

5. Združeni narodi, njihove posebne organizacije, Svet Evrope in vse evropske države se lahko zasedanj Konference udeležijo kot opazovalci. Enako velja za čezmejna združenja alpskih teritorialnih skupnosti. Konferenca lahko poleg tega povabi kot opazovalce ustrezne mednarodne nevladne organizacije.

6. Izredna zasedanja Konference se skličejo soglasno ali če to med dvema rednima zasedanjema pisno zahteva ena tretjina pogodbenic pri predsedujoči pogodbenici.

Člen 6

Naloge Alpske konference

Konferenca na svojih zasedanjih preuči izvajanje Konvencije in protokolov s prilogami ter zlasti izpolnjuje naslednje naloge:

(a) sprejme spremembe Konvencije v skladu s postopkom, določenim v členu 10;

(b) sprejme protokole in njihove priloge ter njihove spremembe v skladu s postopkom, določenim v členu 11;

(c) sprejme svoj poslovnik;

(d) sprejme potrebne finančne odločitve;

(e) odobri ustanovitev delovnih skupin, ki se ji zdijo potrebne za izvajanje Konvencije;

(f) sprejme na znanje ocene znanstvenih informacij;

(g) določi ali priporoči ukrepe za uresničevanje ciljev, določenih v členu 3 in 4, določi obliko, predmet in datum za predložitev informacij, ki jih je treba predložiti v skladu s členom 5(4), in sprejme na znanje te informacije in poročila, ki so jih predložile delovne skupine;

(h) je odgovorna za izvajanje potrebnih nalog sekretariata.

Člen 7

Sprejemanje odločitev v okviru Konference

1. Razen če ni spodaj drugače določeno, Konferenca sprejema svoje odločitve soglasno. Če je ves trud za dosego soglasja v zvezi z nalogami iz člena 6(c), (f) in (g) zaman in to dejstvo predsednik izrecno ugotovi, se sklep sprejme s tričetrtinsko večino vseh prisotnih in glasujočih pogodbenic.

2. Vsaka pogodbenica ima na Konferenci le en glas. Evropska skupnost uresničuje svojo pravico do glasovanja na področju svoje pristojnosti s številom glasov, ki ustreza številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije; Evropska gospodarska skupnost ne glasuje v primerih, kadar države članice uresničujejo svoje pravice.

Člen 8

Stalni odbor

1. Kot izvršilni organ se ustanovi Stalni odbor Konference, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic.

2. Države podpisnice, ki Konvencije še niso ratificirale, imajo na zasedanjih Stalnega odbora status opazovalca. Poleg tega se lahko ta status na prošnjo dodeli vsaki alpski državi, ki še ni podpisala te konvencije.

3. Stalni odbor sprejme svoj poslovnik.

4. Poleg tega Stalni odbor odloča o postopkih za kakršno koli udeležbo predstavnikov vladnih in/ali nevladnih organizacij na svojih zasedanjih.

5. Pogodbenica, ki predseduje Konferenci, imenuje predsednika Stalnega odbora.

6. Stalni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:

(a) preučuje informacije, ki so jih poslale pogodbenice v skladu s členom 5(4), in poroča Alpski konferenci;

(b) zbira in ocenjuje dokumente v zvezi z izvajanjem Konvencije in protokolov z njihovimi prilogami ter jih predloži Konferenci v preučitev v skladu s členom 6;

(c) obvešča Alpsko konferenco o izvajanju njenih sklepov;

(d) pripravlja programe zasedanj Konference in lahko predlaga točke dnevnega reda kakor tudi druge ukrepe v zvezi z izvajanjem Konvencije in njenih protokolov;

(e) imenuje delovne skupine za oblikovanje protokolov in priporočil v skladu s členom 6(e) ter usklajuje njihove dejavnosti;

(f) preverja in usklajuje vsebine osnutkov protokolov z vidika celote in jih predlaga Konferenci;

(g) Konferenci predlaga ukrepe in priporočila za uresničevanje ciljev Konvencije in njenih protokolov.

7. Stalni odbor sprejema sklepe v skladu z določbami, opredeljenimi v členu 7.

Člen 9

Sekretariat

Konferenca lahko soglasno odloči, da ustanovi stalni sekretariat.

Člen 10

Spremembe Konvencije

Vsaka pogodbenica lahko pogodbenici, ki predseduje Konferenci, predloži predloge za spremembo te konvencije. Takšne predloge sporoči pogodbenica, ki predseduje Konferenci, pogodbenicam in državam podpisnicam vsaj šest mesecev pred zasedanjem Konference, na katerem bodo obravnavani. Spremembe Konvencije začnejo veljati v skladu s členom 12(2), (3) in (4).

Člen 11

Protokoli in njihove spremembe

1. Osnutke protokolov v smislu člena 2(3) sporoči pogodbenica, ki predseduje Konferenci, pogodbenicam in državam podpisnicam vsaj šest mesecev pred zasedanjem Konference, na katerem bodo obravnavani.

2. Protokoli, ki jih sprejme Konferenca, se podpišejo na zasedanjih Konference ali kasneje pri depozitarju. Veljajo za tiste pogodbene države, ki so jih ratificirale, sprejele ali odobrile. Za začetek veljavnosti protokola so potrebne vsaj tri ratifikacije, sprejetja ali odobritve. Ustrezni dokumenti se deponirajo pri Republiki Avstriji kot depozitarju.

3. Razen če ni v protokolu drugače predvideno, veljajo za začetek veljave in odpoved protokola členi 10, 13 in 14.

4. Za spremembe protokolov se s potrebnimi spremembami uporabljajo odstavki 1 do 3.

Člen 12

Podpisovanje in ratifikacija

1. Ta konvencija je na voljo za podpis od 7. novembra 1991 v Republiki Avstriji kot depozitarju.

2. Konvencijo je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri depozitarju.

3. Konvencija začne veljati tri mesece po datumu, ko so tri države izrazile svoje soglasje v skladu z določbami odstavka 2, da jih Konvencija zavezuje.

4. Za vsako državo podpisnico, ki kasneje izrazi svoje soglasje, da jo Konvencija zavezuje, v skladu z določbami odstavka 2, Konvencija začne veljati tri mesece po datumu deponiranja listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

Člen 13

Odpoved

1. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli odpove to konvencijo z uradnim obvestilom, naslovljenim na depozitarja.

2. Takšna odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po šestih mesecih, ko depozitar prejme obvestilo.

Člen 14

Uradna obvestila

Depozitar obvesti vsako od pogodbenic in držav podpisnic o:

(a) vsakem podpisu;

(b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi;

(c) vsakem datumu začetka veljavnosti Konvencije v skladu s členom 12;

(d) vsaki izjavi, podani v skladu s členom 1(2) in (3);

(e) vsakem poslanem obvestilu v skladu s členom 13 in datumu, ko odpoved postane veljavna.

V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Salzburgu, 7. novembra 1991 v nemškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako zavezujoča; izvirno besedilo se deponira v avstrijskem državnem arhivu. Depozitar pošlje vsaki državi podpisnici overjeno kopijo.

--------------------------------------------------