21994A0316(01)

Konvencija

o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja iz leta 1974 (Helsinška konvencija)

DRŽAVE POGODBENICE TE KONVENCIJE SO SE

ZAVEDAJOČ SE nepogrešljive gospodarske, družbene in kulturne vrednosti morskega okolja območja Baltiškega morja in njegovih živih virov za narode pogodbenic,

ZAVEDAJOČ SE izjemnih hidrografskih in ekoloških značilnosti območja Baltiškega morja in občutljivosti njegovih živih virov na spremembe v okolju,

OB UPOŠTEVANJU hitrega razvoja človeških dejavnosti na območju Baltiškega morja, številnega prebivalstva, živečega v njegovem povodju, visoke stopnje urbanizacije in industrializacije pogodbenic ter njihovega intenzivnega kmetijstva in gozdarstva,

GLOBOKO ZASKRBLJENE zaradi vse večje onesnaženosti območja Baltiškega morja, ki ima številne vzroke, kot so odvajanje prek rek, rečnih ustij, odvodnih kanalov in cevovodov, odmetavanje odpadkov s plovil in običajno delovanje plovil ter prenašanje onesnaževal po zraku,

ZAVEDAJOČ SE odgovornosti pogodbenic, da zaščitijo in izboljšajo kakovost morskega okolja območja Baltiškega morja v korist svojih narodov,

OB SPOZNANJU, da sta varstvo in izboljšanje morskega okolja območja Baltiškega morja nalogi, ki ju ni mogoče uspešno izpolniti samo z nacionalnim prizadevanjem, ampak da so nujno potrebni tudi tesno regionalno sodelovanje in drugi ustrezni mednarodni ukrepi za izpolnitev teh nalog,

OB UGOTOVITVI, da nedavne zadevne mednarodne konvencije tudi potem, ko so začele veljati za zadevne pogodbenice, ne zajemajo vseh posebnih zahtev za varstvo in izboljšanje morskega okolja območja Baltiškega morja,

ZAVEDAJOČ SE pomena znanstvenega in tehnološkega sodelovanja pri varstvu in izboljšanju morskega okolja območja Baltiškega morja, zlasti med pogodbenicami,

V ŽELJI, da bi nadalje razvile regionalno sodelovanje na območju Baltiškega morja, katerega možnosti in zahteve so bile potrjene s podpisom Konvencije o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltskem morju in Beltih v Gdansku leta 1973,

ZAVEDAJOČ SE pomena regionalnega medvladnega sodelovanja pri varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja kot sestavnega dela prijateljskega sodelovanja in medsebojnega razumevanja med vsemi evropskimi državami,

DOGOVORILE o naslednjem:

Člen 1

Območje konvencije

V tej konvenciji "območje Baltiškega morja" pomeni samo Baltiško morje z Botnijskim zalivom, Finskim zalivom in vhodom v Baltiško morje, ki ga omejuje vzporednik skozi rt Skagen v Skagerraku na 57°44,8″ N. Ne vključuje notranjih voda pogodbenic.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej konvenciji:

1. "onesnaževanje" pomeni človekovo neposredno ali posredno vnašanje snovi ali energije v morsko okolje, vključno z rečnimi ustji, ki ima škodljive posledice, kot so nevarnost za zdravje ljudi, škodovanje živim virom in morskemu življenju, oviranje zakonite uporabe morja, vključno z ribolovom, slabša kakovost morske vode za uporabo in manj možnosti za rekreacijo in drugo uporabo;

2. "onesnaževanje iz virov na kopnem" pomeni onesnaževanje morja, ki ga povzroča odvajanje s kopnega, ki morje doseže po vodi, zraku ali neposredno z obale, vključno z izlivi iz cevovodov;

3. (a) "odmetavanje" pomeni:

(i) kakršno koli namerno odstranjevanje odpadkov ali drugih snovi s plovil, zrakoplovov, ploščadi ali drugih umetnih objektov na morju v morje;

(ii) kakršno koli namerno odstranjevanje plovil, zrakoplovov, ploščadi ali drugih umetnih objektov na morju v morje;

(b) "odmetavanje" ne vključuje:

(i) odstranjevanja odpadkov ali drugih snovi v morje, ki spremljajo običajno delovanje plovil, zrakoplovov, ploščadi ali drugih umetnih objektov na morju in njihove opreme ali izhajajo iz tega, razen odpadkov ali drugih snovi, ki jih prevažajo plovila, zrakoplovi, ploščadi ali drugi umetni objekti na morju, ki se uporabljajo za odstranjevanje takih snovi, ali so pretovorjeni na le-te, ali ki izhajajo iz obdelave takih odpadkov ali drugih snovi na takih plovilih, zrakoplovih, ploščadih ali objektih;

(ii) odložitve snovi v drug namen, kot je sama odstranitev le-te, pod pogojem da taka odložitev ni v nasprotju s cilji te konvencije;

4. "plovila in zrakoplovi" pomeni kakršna koli vodna ali zračna plovila. Ta izraz vključuje hidrogliserje, vozila na zračni blazini, podvodna plovila, plavajoča plovila z lastnim pogonom ali brez tega in pritrjene ali plavajoče ploščadi;

5. "nafta" pomeni zemeljsko olje v kakršni koli obliki, vključno s surovo nafto, kurilnim oljem, goščo, naftnimi odpadki in rafiniranimi proizvodi;

6. "škodljiva snov" pomeni kakršno koli nevarno, zdravju škodljivo ali drugo snov, ki v primeru vnosa v morje lahko povzroči onesnaženje;

7. "incident" pomeni dogodek, ki vključuje dejanski ali verjetni izpust škodljive snovi ali odpadne vode, ki vsebuje tako snov, v morje.

Člen 3

Temeljna načela in obveznosti

1. Pogodbenice posamezno ali skupaj sprejmejo vse ustrezne zakonodajne, upravne in druge zadevne ukrepe, da preprečijo in ublažijo onesnaževanje ter zaščitijo in izboljšajo morsko okolje območja Baltiškega morja.

2. Pogodbenice si po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da izvajanje te konvencije ne povzroči povečanja onesnaženja morskih območij zunaj območja Baltiškega morja.

Člen 4

Uporaba

1. Ta konvencija se uporablja za varstvo morskega okolja območja Baltiškega morja, ki obsega vodno telo in morsko dno, vključno z njunimi živimi viri in drugimi oblikami morskega življenja.

2. Vsaka pogodbenica izvaja določbe te konvencije v svojem teritorialnem morju prek svojih nacionalnih organov brez poseganja v suverene pravice v zvezi z njenim teritorialnim morjem.

3. Čeprav določbe te konvencije ne veljajo za notranje vode, ki so pod suverenostjo posamezne pogodbenice, se pogodbenice zavezujejo, da bodo brez poseganja v njihove suverene pravice zagotovile, da bodo cilji te konvencije v teh vodah uresničeni.

4. Ta konvencija se ne uporablja za vojne ladje, pomožne ladje mornarice, vojaška letala ali druge ladje in zrakoplove, ki so v lasti države ali jih ta upravlja in se trenutno uporabljajo zgolj za nekomercialne namene.

Vendar pa vsaka pogodbenica s sprejetjem ustreznih ukrepov, ki ne ogrožajo delovanja ali operativnih zmogljivosti takih ladij in zrakoplovov, ki jih ima v lasti ali jih upravlja, zagotovi, da take ladje in zrakoplovi delujejo na način, ki je, če je to razumno in izvedljivo, v skladu s to konvencijo.

Člen 5

Nevarne snovi

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo preprečevale vnos nevarnih snovi, kakor so opredeljene v Prilogi I k tej konvenciji, v območje Baltiškega morja, ne glede na to, ali ta poteka po zraku, vodi ali na kakršenkoli drug način.

Člen 6

Načela in obveznosti v zvezi z onesnaževanjem iz virov na kopnem

1. Pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za nadzor in zmanjšanje onesnaževanja morskega okolja območja Baltiškega morja iz virov na kopnem.

2. Pogodbenice zlasti sprejmejo vse ustrezne ukrepe za nadzor in strogo omejitev onesnaževanja z zdravju škodljivimi snovmi in materiali v skladu s Prilogo II k tej konvenciji. V ta namen med drugim po potrebi sodelujejo pri razvoju in sprejemanju posebnih programov, smernic, standardov ali predpisov v zvezi z odvajanjem, kakovostjo okolja in proizvodi, ki vsebujejo take snovi in materiale, ter njihovo uporabo.

3. Vnos večjih količin snovi in materialov, navedenih v Prilogi II k tej konvenciji, v morsko okolje območja Baltiškega morja je možen samo s predhodnim posebnim dovoljenjem, ki ga izda pristojni nacionalni organ in ga lahko v rednih časovnih presledkih tudi pregleda.

4. Pristojni nacionalni organ obvesti Komisijo iz člena 12 te konvencije o količini, kakovosti in načinu odvajanja, če meni, da so bile izpuščene večje količine snovi in materialov, navedenih v Prilogi II k tej konvenciji.

5. Pogodbenice si prizadevajo oblikovati in sprejeti skupna merila za izdajo dovoljenj za odvajanje.

6. Za nadzor in zmanjšanje onesnaževanja območja Baltiškega morja s škodljivimi snovmi si pogodbenice poleg določb člena 5 te konvencije prizadevajo doseči cilje in uporabljati merila, našteta v Prilogi III k tej konvenciji.

7. Če lahko odvajanje prek vodotoka, ki teče prek ozemelj dveh ali več pogodbenic ali ki tvori mejo med njima ali njimi, povzroči onesnaženje morskega okolja območja Baltiškega morja, zadevne pogodbenice skupaj sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo in ublažijo tako onesnaženje.

8. Pogodbenice si prizadevajo uporabiti najboljša možna sredstva za zmanjšanje onesnaževanja območja Baltiškega morja z zdravju škodljivimi snovmi iz zraka.

Člen 7

Preprečevanje onesnaževanja z ladij

1. Da bi območje Baltiškega morja zaščitile pred onesnaženjem zaradi namernega, malomarnega ali nenamernega izpusta nafte in drugih škodljivih snovi ter zaradi odvajanja odplak in smeti z ladij, pogodbenice sprejmejo ukrepe, kakor so določeni v Prilogi IV k tej konvenciji.

2. Pogodbenice oblikujejo in uporabljajo enotne zahteve za zmogljivost in lokacijo objektov za sprejem ostankov nafte in drugih škodljivih snovi, vključno z odplakami in smetmi, med drugim ob upoštevanju posebnih potreb potniških ladij in kombiniranih ladij za prevoz razsutega tovora.

Člen 8

Plovila za prosti čas

Poleg izvajanja tistih določb te konvencije, ki jih je možno ustrezno uporabiti za plovila za prosti čas, pogodbenice sprejmejo posebne ukrepe, da bi ublažile škodljive učinke dejavnosti plovil za prosti čas na morsko okolje območja Baltiškega morja. Ukrepi se med drugim nanašajo na ustrezne objekte za sprejem odpadkov s plovil za prosti čas.

Člen 9

Preprečevanje odmetavanja

1. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 4 tega člena pogodbenice prepovejo odmetavanje na območju Baltiškega morja.

2. Za odmetavanje izkopanega materiala je potrebno predhodno posebno dovoljenje ustreznega nacionalnega organa v skladu z določbami Priloge V k tej konvenciji.

3. Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo zagotovila ravnanje v skladu z določbami tega člena s strani plovil in zrakoplovov:

(a) ki so registrirani na njenem ozemlju ali ki plujejo ali letijo pod njeno zastavo;

(b) ki na njenem ozemlju ali v njenem teritorialnem morju naložijo snovi, namenjene za odmetavanje; ali

(c) za katere se domneva, da v njenem teritorialnem morju izvajajo odmetavanje.

4. Določbe tega člena se ne uporabljajo, kadar je ogrožena varnost človeškega življenja ali plovila ali zrakoplova na morju zaradi popolnega uničenja ali popolne izgube plovila ali zrakoplova, ali v vsakem primeru, ki pomeni nevarnost za človeško življenje, če je odmetavanje videti edini način za odvrnitev grožnje in če vse kaže, da bo škoda po takem odmetavanju manjša, kot bi bila sicer. Tako odmetavanje se opravi tako, da se v čim večji meri zmanjša verjetnost škode za človeško ali morsko življenje.

5. Odmetavanje v skladu z določbami odstavka 4 tega člena se sporoči in obravnava v skladu s Prilogo VI k tej konvenciji, poleg tega se nemudoma sporoči Komisiji iz člena 12 te konvencije v skladu z določbami predpisa 4 Priloge V k tej konvenciji.

6. V primeru odmetavanja, za katerega se sumi, da je v nasprotju z določbami tega člena, pogodbenice sodelujejo pri preiskavi zadeve v skladu s predpisom 2 Priloge IV k tej konvenciji.

Člen 10

Raziskovanje in izkoriščanje morskega dna in njegovega podzemlja

Vsaka pogodbenica sprejme vse ustrezne ukrepe, da prepreči onesnaževanje morskega okolja območja Baltiškega morja, ki ga povzroča raziskovanje ali izkoriščanje njenega dela morskega dna in podzemlja ali s tem povezane dejavnosti. Prav tako zagotovi, da je na voljo ustrezna oprema za takojšnjo ublažitev onesnaževanja na tem območju.

Člen 11

Sodelovanje v boju proti onesnaževanju morja

Pogodbenice sprejmejo ukrepe in sodelujejo, kakor je določeno v Prilogi VI k tej konvenciji, da odpravijo ali zmanjšajo onesnaževanje območja Baltiškega morja z nafto ali drugimi škodljivimi snovmi.

Člen 12

Institucionalni in organizacijski okvir

1. Komisija za varstvo morskega okolja Baltiškega morja, v nadaljevanju "Komisija", je s tem ustanovljena za namene te konvencije.

2. Komisiji predseduje vsaka pogodbenica izmenoma v abecednem vrstnem redu imen držav v angleškem jeziku.

Predsednik je imenovan za mandat dveh let in v času svojega predsedovanja ne more opravljati funkcije predstavnika svoje države.

Če se položaj predsednika izprazni, pogodbenica, ki predseduje Komisiji, imenuje naslednika, ki ostane na položaju do izteka mandata predsedovanja navedene pogodbenice.

3. Komisija se sestane vsaj enkrat letno na povabilo predsednika. Na zahtevo pogodbenice in pod pogojem, da zahtevo podpre druga pogodbenica, predsednik Komisije čimprej skliče izredno zasedanje ob času in v kraju, kot ju določi, vendar najkasneje v 90 dneh od datuma, ko je bila zahteva predložena.

4. Prvo zasedanje Komisije skliče vlada depozitar in se zgodi v 90 dneh od datuma začetka veljavnosti te konvencije.

5. Vsaka pogodbenica ima en glas v Komisiji. Razen če ta konvencija ne predvideva drugače, Komisija sprejema svoje odločitve soglasno.

Člen 13

Naloge Komisije

Naloge Komisije so:

(a) stalno spremljati izvajanje te konvencije;

(b) oblikovati priporočila o ukrepih v zvezi s cilji te konvencije;

(c) ponovno preučiti vsebino te konvencije, vključno z njenimi prilogami, in predlagati pogodbenicam potrebne spremembe te konvencije in njenih prilog, vključno s spremembami seznamov snovi in materialov, ter sprejetje novih prilog;

(d) opredeliti merila za nadzor onesnaževanja, cilje za zmanjšanje onesnaževanja in cilje v zvezi z ukrepi, zlasti v skladu s Prilogo III k tej konvenciji;

(e) v tesnem sodelovanju z ustreznimi vladnimi organi in ob upoštevanju pododstavka (f) tega člena spodbujati dodatne ukrepe za varstvo morskega okolja območja Baltiškega morja in v ta namen:

(i) sprejemati, obdelovati, združevati in razširjati zadevne znanstvene, tehnološke in statistične informacije iz razpoložljivih virov; in

(ii) spodbujati znanstvene in tehnološke raziskave;

(f) zagotoviti si, kjer je to ustrezno, storitve pristojnih regionalnih in drugih mednarodnih organizacij za sodelovanje pri znanstvenih in tehnoloških raziskavah ter pri drugih zadevnih dejavnostih, povezanih s cilji te konvencije;

(g) prevzeti druge funkcije, ki bi bile potrebne v okviru te konvencije.

Člen 14

Administrativne določbe za Komisijo

1. Delovni jezik Komisije je angleščina.

2. Komisija sprejme svoj poslovnik.

3. Sedež Komisije, v nadaljevanju "sekretariat", je v Helsinkih.

4. Komisija imenuje izvršilnega sekretarja in poskrbi za imenovanje drugega potrebnega osebja ter določi naloge in pogoje za izvršilnega sekretarja.

5. Izvršilni sekretar je najvišji upravni uradnik Komisije in opravlja funkcije, ki so potrebne za uresničevanje te konvencije, delo Komisije in druge naloge, ki mu jih poveri Komisija in njen poslovnik.

Člen 15

Finančne določbe za Komisijo

1. Komisija sprejme svoj finančni pravilnik.

2. Komisija sprejme letni ali dvoletni proračun predvidenih izdatkov in ocene proračuna za prihodnje finančno obdobje.

3. Skupni znesek proračuna, vključno s kakršnim koli dodatnim proračunom, ki ga sprejme Komisija, prispevajo pogodbenice v enakovrednih delih, razen če Komisija soglasno ne odloči drugače.

Poleg prispevkov njenih držav članic Evropska gospodarska skupnost prispeva največ 2,5 % upravnih stroškov proračuna.

4. Vsaka pogodbenica plača stroške, povezane s sodelovanjem njenih predstavnikov, strokovnjakov in svetovalcev v Komisiji.

Člen 16

Znanstveno in tehnološko sodelovanje

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo sodelovale neposredno ali, kadar je to ustrezno, prek pristojnih regionalnih ali drugih mednarodnih organizacij na področjih znanosti, tehnologije in drugih raziskav ter izmenjevale podatke in druge znanstvene informacije za namene te konvencije.

2. Brez vpliva na odstavke 1, 2 in 3 člena 4 te konvencije se pogodbenice zavezujejo, da bodo neposredno ali, kadar je to ustrezno, prek pristojnih regionalnih ali drugih mednarodnih organizacij spodbujale študije, izvajale, podpirale ali prispevale k programom, namenjenim razvoju metod za oceno narave in obsega onesnaževanja, poti, izpostavljenosti, nevarnosti in sredstev za izboljšanje stanja na območju Baltiškega morja, ter zlasti razvijale alternativne metode obdelave, odstranjevanja in odprave materialov in snovi, ki lahko povzročijo onesnaženje morskega okolja območja Baltiškega morja.

3. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo neposredno ali, kadar je to ustrezno, prek pristojnih regionalnih ali drugih mednarodnih organizacij ter na podlagi informacij in podatkov, pridobljenih v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, sodelovale pri razvoju medsebojno primerljivih metod opazovanja, pri izvajanju osnovnih raziskav in pri oblikovanju dopolnilnih ali skupnih programov za spremljanje.

4. Organizacijo in obseg dela, povezanega z izvajanjem nalog iz prejšnjih odstavkov, mora v prvi vrsti določiti Komisija.

Člen 17

Odgovornost za škodo

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo čimprej skupaj oblikovale in sprejele pravila v zvezi z odgovornostjo za škodo, ki bi nastala zaradi dejanj ali opustitev v nasprotju s to konvencijo, vključno z obsegom odgovornosti, merili in postopki za določitev odgovornosti in razpoložljivimi pravnimi sredstvi.

Člen 18

Reševanje sporov

1. V primeru spora med pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije si pogodbenice prizadevajo poiskati rešitev s pogajanji. Če zadevne stranke ne uspejo doseči dogovora, morajo zaprositi za dobre usluge ali skupaj zahtevati mediacijo tretje pogodbenice, pristojne mednarodne organizacije ali pristojne osebe.

2. Če zadevne stranke ne uspejo rešiti spora s pogajanji ali se ne uspejo dogovoriti o ukrepih, kakor so opisani zgoraj, se tak spor po medsebojnem dogovoru predloži ad hoc arbitražnemu sodišču, stalnemu arbitražnemu sodišču ali Meddržavnemu sodišču.

Člen 19

Zaščita nekaterih svobod

Nič v tej konvenciji se ne razlaga tako, kot da posega v svobodo plovbe, ribolova, morskega znanstvenega raziskovanja in drugih zakonitih rab odprtega morja ter v pravico do neškodljivega prehoda teritorialnega morja.

Člen 20

Status prilog

Priloge k tej konvenciji so sestavni del konvencije.

Člen 21

Razmerje do drugih konvencij

Določbe te konvencije ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic iz predhodno sklenjenih pogodb in iz pogodb, ki bodo morda sklenjene v prihodnje za spodbujanje in razvoj splošnih načel pomorskega prava, na katerih temelji ta konvencija, in zlasti načel v zvezi s preprečevanjem onesnaževanja morskega okolja.

Člen 22

Revizija konvencije

S soglasjem pogodbenic ali na zahtevo Komisije se lahko skliče konferenca za splošno revizijo te konvencije.

Člen 23

Spremembe členov konvencije

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe členov te konvencije. Vsaka taka predlagana sprememba se predloži vladi depozitarju, ki to sporoči vsem pogodbenicam, te pa vlado depozitarja čimprej po prejemu sporočila obvestijo bodisi o sprejetju ali zavrnitvi spremembe.

Sprememba začne veljati 90 dni potem, ko je vlada depozitar od vseh pogodbenic prejela sporočila o sprejetju navedene spremembe.

2. S soglasjem pogodbenic ali na zahtevo Komisije se lahko skliče konferenca za spremembo te konvencije.

Člen 24

Spremembe prilog in sprejetje prilog

1. Vlada depozitar sporoči vsako spremembo prilog, ki jo predlaga pogodbenica, drugim pogodbenicam, sprememba pa se obravnava v Komisiji. Če Komisija spremembo sprejme, se ta sporoči pogodbenicam in priporoči za sprejetje.

2. Taka sprememba se šteje za sprejeto ob izteku obdobja, ki ga določi Komisija, razen če ena od pogodbenic v tem času ne ugovarja spremembi. Sprejeta sprememba začne veljati na dan, ki ga določi Komisija.

Obdobje, ki ga določi Komisija, se podaljša za dodatnih šest mesecev in datum začetka veljavnosti spremembe se ustrezno preloži, če v izjemnih primerih katera koli pogodbenica pred iztekom obdobja, ki ga je določila Komisija, vlado depozitarja obvesti, da čeprav namerava sprejeti predlog, ustavne zahteve za tako sprejetje v njeni državi še niso izpolnjene.

3. Priloga k tej konvenciji se lahko sprejme v skladu z določbami tega člena.

4. Vlada depozitar obvesti vse pogodbenice o kakršnih koli spremembah ali sprejetju nove priloge, ki začnejo veljati v skladu s tem členom, in o datumu začetka veljavnosti take spremembe ali nove priloge.

5. Vsak ugovor v skladu s tem členom se pisno sporoči vladi depozitarju, ki o vsakem takem sporočilu in datumu njegovega prejema obvesti vse pogodbenice in izvršilnega sekretarja.

Člen 25

Pridržki

1. Pridržki v zvezi z določbami te konvencije niso dopustni.

2. Določba odstavka 1 tega člena pogodbenici ne preprečuje, da za obdobje, ki ne presega enega leta, začasno odloži uporabo priloge te konvencije ali dela te ali spremembe te, potem ko je zadevna priloga ali sprememba te začela veljati.

3. Če se po začetku veljavnosti te konvencije pogodbenica sklicuje na določbe odstavka 2 tega člena, sporoči drugim pogodbenicam v času, ko Komisija sprejme spremembo priloge ali novo prilogo, tiste določbe, katerih uporabo bo v skladu z odstavkom 2 tega člena začasno odložila.

Člen 26

Podpis, ratifikacija, odobritev in pristop

1. Ta konvencija je na voljo za podpis 22. marca 1974 v Helsinkih državam Baltiškega morja, ki so sodelovale na diplomatski konferenci o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja, ki je potekala od 18. do 22. marca 1974 v Helsinkih. Ta konvencija je na voljo za pristop kateri koli drugi državi, ki je zainteresirana za izpolnjevanje ciljev in namenov te konvencije, pod pogojem, da to državo povabijo vse pogodbenice.

Ta konvencija je na voljo za pristop Evropski gospodarski skupnosti. Na področju svoje pristojnosti je Evropska gospodarska skupnost upravičena do števila glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Evropska gospodarska skupnost ne uresničuje svojih pravic do glasovanja v primerih, ko njene članice uresničujejo svoje, in obratno.

2. To konvencijo morajo ratificirati ali odobriti države, ki so jo podpisale.

3. Listine o ratifikaciji, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri vladi Finske, ki opravlja naloge vlade depozitarja.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta konvencija začne veljati dva meseca po deponiranju sedme listine o ratifikaciji ali odobritvi.

Za Evropsko gospodarsko skupnost, ki h konvenciji pristopi v skladu s členom 26, Konvencija začne veljati dva meseca po deponiranju listine o pristopu.

Člen 28

Odstop

1. Kadarkoli po izteku petih let od datuma začetka veljavnosti te konvencije lahko katera koli pogodbenica s pisnim obvestilom, naslovljenim na vlado depozitarja, odstopi od te konvencije. Odstop začne za tako pogodbenico veljati 31. decembra leta, ki sledi letu, v katerem je bila vlada depozitar obveščena o odstopu.

2. V primeru obvestila o odstopu pogodbenice vlada depozitar skliče zasedanje pogodbenic za preučitev posledic odstopa.

Člen 29

Jezik

Ta konvencija je sestavljena v enem izvirniku v angleškem jeziku. Izdelajo se uradni prevodi v danskem, finskem, nemškem, poljskem, ruskem in švedskem jeziku, ki se deponirajo s podpisanim izvirnikom.

V potrditev tega so spodaj podpisani pooblaščenci, pravilno pooblaščeni v ta namen, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Helsinkih, dvaindvajsetega marca leta tisoč devetsto štiriinsedemdeset.

Za Dansko:

Holger Hansen

Za Finsko:

Jermu Laine

Za Nemško demokratično republiko:

Hans Reichelt

Za Zvezno republiko Nemčijo:

Hans-georg Sachs

Za Ljudsko republiko Poljsko:

Jerzy Kusiak

Za Švedsko:

Svante Lundkvist

Za Zvezo sovjetskih socialističnih republik:

E. E. Alexeevsky

--------------------------------------------------

PRILOGA I

NEVARNE SNOVI

Varstvo območja Baltiškega morja pred onesnaževanjem s spodaj neštetimi snovmi lahko vključuje uporabo ustreznih tehničnih sredstev, prepovedi in predpise o prevozu, trgovini, ravnanju, uporabi in končnem odlaganju proizvodov, ki vsebujejo take snovi.

1. DDT (l,l,l-trikloro-2,2-bis-(klorofenil)-etan) in njegovi derivati DDE in DDD.

2. PCB (poliklorirani bifenili).

3. PCT (poliklorirani terfenili).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ZDRAVJU ŠKODLJIVE SNOVI IN MATERIALI

Naslednje snovi in materiali so našteti za namene člena 6 te konvencije.

Seznam velja za snovi in materiale, ki v morsko okolje prispejo po vodi. Pogodbenice si tudi prizadevajo uporabiti najboljša razpoložljiva sredstva za preprečitev vnosa škodljivih snovi in materialov v območje Baltiškega morja po zraku.

A. Za nujno obravnavo:

1. živo srebro, kadmij in njune spojine.

B. 2. Antimon, arzen, berilij, krom, baker, svinec, molibden, nikelj, selen, kositer, vanadij, cink in njihove spojine ter elementarni fosfor.

3. Fenoli in njihovi derivati.

4. Ftalna kislina in njeni derivati.

5. Cianidi.

6. Obstojni halogenirani ogljikovodiki.

7. Policiklični aromatski ogljikovodiki in njihovi derivati.

8. Obstojne toksične organosilicijeve spojine.

9. Obstojni pesticidi, vključno z organofosfornimi in organokositrnimi pesticidi, herbicidi, sredstvi za preprečevanje nastajanja sluzi in kemikalijami, ki se uporabljajo za zaščito lesa, obdelovalnega lesa, lesovine, celuloze, papirja, kož in tekstila, ki jih določbe Priloge I k tej konvenciji ne zajemajo.

10. Radioaktivni materiali.

11. Kisline, lužnine in površinsko aktivne snovi v visokih koncentracijah ali velikih količinah.

12. Nafta in odpadki petrokemične in drugih industrij, ki vsebujejo v lipidih topne snovi.

13. Snovi, ki imajo škodljive učinke na okus in/ali vonj morskih proizvodov za prehrano ljudi ali učinke na okus, vonj, barvo, bistrost ali druge lastnosti vode, ki resno zmanjšujejo njeno rekreacijsko vrednost.

14. Materiali in snovi, ki lahko plavajo, lebdijo ali potonejo in ki lahko resno ogrozijo kakršno koli zakonito uporabo morja.

15. Ligninske snovi v industrijskih odpadnih vodah.

16. Kelatorji EDTA (etilendinitrilotetraocetna kislina ali etilendiamintetraocetna kilsina) in DTPA dietilentriaminopentaocetna kislina).

--------------------------------------------------

PRILOGA III

CILJI, MERILA IN UKREPI V ZVEZI S PREPREČEVANJEM ONESNAŽEVANJA IZ VIROV NA KOPNEM

V skladu z določbami člena 6 te konvencije si pogodbenice prizadevajo doseči cilje ter uporabljati merila in ukrepe, naštete v tej prilogi, za nadzor in zmanjšanje onesnaževanja morskega okolja območja Baltiškega morja iz virov na kopnem.

1. Komunalne odplake je treba obdelati na ustrezen način, tako da količina organskih snovi ne povzroči škodljivih sprememb v vsebnosti kisika na območju Baltiškega morja in količina hranilnih snovi ne povzroči škodljive evtrofikacije območja Baltiškega morja.

2. Komunalne odplake je prav tako treba obdelati na ustrezen način, tako da se higienska kakovost ter zlasti epidemiološka in toksikološka varnost morskega območja, kamor se ta voda izliva, ohranita na ravni, ki ne škoduje zdravju ljudi, in da dana sestava odplak ne povzroči tvorjenja večje količine škodljivih snovi, kakor so navedene v Prilogi I in Prilogi II k tej konvenciji.

3. Obremenitev zaradi onesnaževanja, ki ga povzročajo industrijski odpadki, je treba na ustrezen način čim bolj zmanjšati, da bi zmanjšali količino škodljivih snovi, organskih snovi in hranilnih snovi.

4. Ukrepi iz odstavka 3 te priloge obsegajo zlasti čim večje zmanjšanje proizvodnje odpadkov s pomočjo predelovalnih tehnik, recikliranjem in ponovno uporabo tehnološke vode, razvojem gospodarnega ravnanja z vodo in izboljšanjem zmogljivosti za čiščenje vode. Za čiščenje odpadne vode se uporabljajo mehanska, kemična, biološka in druga sredstva, odvisno od kakovosti odpadne vode in potrebe po izboljšanju kakovosti sprejemne vode.

5. Odvajanje hladilne vode iz jedrskih elektrarn ali drugih vrst industrij, ki uporabljajo velike količine vode, se opravi na način, ki v čim večji meri zmanjšuje onesnaževanje morskega okolja območja Baltiškega morja.

6. Komisija bo opredelila merila za nadzor onesnaževanja, cilje za zmanjšanje onesnaževanja in cilje v zvezi z ukrepi, vključno s predelovalnimi tehnikami in ravnanjem z odpadki, za zmanjšanje onesnaževanja območja Baltiškega morja.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

PREPREČEVANJE ONESNAŽEVANJA Z LADIJ

PREDPIS 1

V zvezi z varstvom območja Baltiškega morja pred onesnaževanjem z ladij pogodbenice sodelujejo:

(a) v okviru Mednarodne pomorske organizacije, zlasti pri spodbujanju razvoja mednarodnih pravil;

(b) pri učinkovitem in usklajenem izvajanju pravil, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija.

PREDPIS 2

Brez vpliva na odstavek 4 člena 4 te konvencije si pogodbenice po potrebi medsebojno pomagajo pri preiskavi kršitev obstoječe zakonodaje v zvezi z ukrepi proti onesnaževanju, ki so se dejansko ali domnevno zgodile na območju Baltiškega morja. Pomoč lahko vključuje inšpekcijski pregled knjig o oljih, knjig o tovoru, ladijskih dnevnikov in strojnih dnevnikov, ki ga opravijo pristojni organi, ter odvzem naftnih vzorcev za analitsko identifikacijo, ni pa omejena na te dejavnosti.

PREDPIS 3

Opredelitve

V tej prilogi:

1. "ladja" pomeni kakršno koli plovilo, ki deluje v morskem okolju, in vključuje hidrogliserje, vozila na zračni blazini, podvodna plovila, plavajoča plovila in pritrjene ali plavajoče ploščadi;

2. "uprava" pomeni vlado države, pod pristojnostjo katere ladja deluje. Kar zadeva ladjo, ki ima pravico pluti pod zastavo katerekoli države, je uprava vlada tiste države. Kar zadeva pritrjene ali plavajoče ploščadi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in izkoriščanjem morskega dna in njegovega podzemlja ob obali, nad katero obalna država izvaja suverene pravice za namene raziskovanja in izkoriščanja njunih naravnih virov, je uprava vlada zadevne obalne države;

3. (a) "odvajanje" v zvezi s škodljivimi snovmi ali odpadnimi vodami, ki vsebujejo take snovi, pomeni kakršenkoli izpust z ladje ne glede na njegov vzrok in vključuje vsako uhajanje, odstranjevanje, razlitje, puščanje, črpanje, izpuhtevanje ali praznjenje;

(b) "odvajanje" ne vključuje:

(i) odmetavanja v smislu Konvencije o preprečevanju onesnaževanja morij z odlaganjem odpadkov in drugega materiala, sklenjene 29. decembra 1972 v Londonu; ali

(ii) izpusta škodljivih snovi, ki izhaja neposredno iz raziskovanja, izkoriščanja in s tem povezane predelave mineralnih virov morskega dna na morju; ali

(iii) izpusta škodljivih snovi za namen zakonitih znanstvenih raziskav za ublažitev ali nadzor onesnaževanja;

4. "najbližje kopno": izraz "od najbližjega kopnega" pomeni od temeljne črte, od katere je v skladu z mednarodnim pravom določeno teritorialno morje zadevnega ozemlja;

5. izraz "pristojnost" se razlaga v skladu z mednarodnim pravom, ki velja v času uporabe ali razlage te priloge;

6. izraz "Marpol 73/78" pomeni Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom k tej konvenciji iz leta 1978.

PREDPIS 4

Nafta

Pogodbenice, ki so tudi pogodbenice Konvencije Marpol 73/78, uporabljajo v skladu z navedenim sporazumom določbe Priloge I h Konvenciji Marpol 73/78 za preprečevanje onesnaževanja z nafto.

PREDPIS 5

Zdravju škodljive tekoče snovi

Pogodbenice, ki so tudi pogodbenice Konvencije Marpol 73/78, uporabljajo v skladu z navedenim sporazumom določbe Priloge II h Konvenciji Marpol 73/78 za preprečevanje onesnaževanja z zdravju škodljivimi tekočimi snovmi, ki se prevažajo v razsutem stanju.

PREDPIS 6

Škodljive snovi v pakirani obliki

A. Pogodbenice čim prej uporabljajo ustrezna enotna pravila za prevoz škodljivih snovi v pakirani obliki ali v tovornih zabojnikih, premičnih cisternah ali cestnih in železniških vagonih s cisterno.

B. V zvezi z nekaterimi škodljivimi snovmi, ki jih lahko določi Komisija, poveljnik ali lastnik ladje ali njegov predstavnik obvesti pristojno pristaniško oblast o tem, da namerava natovoriti ali raztovoriti take snovi, vsaj 24 ur pred takim dejanjem.

C. Poročilo o izrednem dogodku, ki vključuje škodljive snovi, se izdela v skladu z določbami Priloge VI k tej konvenciji.

PREDPIS 7

Odplake

Pogodbenice uporabljajo določbe odstavkov A do D in F ter G tega predpisa o odvajanju odplak z ladij, ki delujejo na območju Baltiškega morja.

A. Opredelitve

V tem predpisu:

1. "odplaka" pomeni:

(a) odtoke in druge odpadke iz vseh vrst stranišč, pisoarjev in straniščnih lukenj v palubi za odtekanje vode;

(b) odtoke iz zdravstvenih prostorov (ambulanta, bolniški oddelek na ladji itd.) prek umivalnikov, kadi in lukenj v palubi za odtekanje vode, nameščenih v takih prostorih;

(c) odtoke iz prostorov z živimi živalmi; ali

(d) drugo odpadno vodo, kadar je pomešana z zgoraj opredeljenimi odtoki;

2. "zbirna cisterna" pomeni cisterno za zbiranje in shranjevanje odplak.

B. Uporaba

Določbe tega predpisa se uporabljajo za:

(a) ladje z bruto tonažo 200 ton in več;

(b) ladje z bruto tonažo manj kot 200 ton, ki so registrirane za prevoz več kot 10 oseb;

(c) ladje, ki nimajo izmerjene bruto tonaže in so registrirane za prevoz več kot 10 oseb.

C. Odvajanje odplak

1. Ob upoštevanju določb odstavka D tega predpisa je odvajanje odplak v morje prepovedano, razen kadar:

(a) ladja odvaja mehansko obdelane in razkužene odplake s pomočjo sistema, ki ga je odobrila uprava, na razdalji več kot štiri navtične milje od najbližjega kopnega, ali odplake, ki niso mehansko obdelane in razkužene, na razdalji več kot 12 navtičnih milj od najbližjega kopnega, pod pogojem, da v vsakem primeru odplake, ki so bile shranjene v zbirnih cisternah, niso izpuščene naenkrat, ampak postopoma, ko je ladja na poti in pluje s hitrostjo najmanj štiri vozle; ali

(b) je ladja opremljena z napravo za čiščenje odplak, ki jo je odobrila uprava, in

(i) so rezultati testiranja čistilne naprave vpisani v dokumentu, ki se nahaja na ladji;

(ii) poleg tega iztoki ne povzročijo vidnih plavajočih trdnih snovi v vodi, ki obdaja ladjo, niti ne povzročijo razbarvanja te vode; ali

(c) se ladja nahaja v vodah pod pristojnostjo države in odvaja odplake v skladu z manj strogimi zahtevami te države.

2. Kadar so odplake pomešane z odpadki ali odpadno vodo, za katere veljajo drugačne zahteve za odvajanje, se uporabljajo strožje zahteve.

D. Izjeme

Odstavek C tega predpisa se ne uporablja za:

(a) odvajanje odplak z ladje, ki je potrebno za zagotovitev varnosti ladje in oseb na ladji ali za reševanje življenja na morju; ali

(b) odvajanje odplak zaradi poškodbe na ladji ali njeni opremi, če so bili pred in po nastanku poškodbe sprejeti vsi ustrezni varnostni ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje odvajanja.

E. Sprejemni objekti

1. Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo v svojih pristaniščih ali terminalih na območju Baltiškega morja poskrbela za objekte za sprejem odplak, ki ne bodo povzročali nepotrebnega zadrževanja ladij in bodo izpolnjevali potrebe ladij, ki jih bodo uporabljale.

2. Da bi omogočili povezavo cevi sprejemnih objektov z ladijskimi cevmi za odvajanje, je treba oboje opremiti s standardnim priključkom za odvajanje v skladu z naslednjo tabelo:

Standardne dimenzije prirobnic za priključke za odvajanje

Opis | Dimenzija |

Zunanji premer | 210 mm |

Notranji premer | Glede na zunanji premer cevi |

Premer obroča z vijaki | 170 mm |

Utori v prirobnici | Štiri luknje premera 18 mm, enakomerno razporejene na obroču z vijaki z zgornjim premerom, utorjene v obod prirobnice. Širina utora je 18 mm. |

Debelina prirobnice | 16 mm |

Vijaki in matice: količina in premer | Štiri, premera 16 mm in ustrezne dolžine |

Prirobnica je oblikovana tako, da sprejme cevi z notranjim premerom največ 100 mm, in je narejena iz jekla ali drugega enakovrednega materiala z ravno površino. Ta prirobnica, skupaj s primernim tesnilom, je primerna za delovni tlak 6 kg/cm2. |

Pri ladjah z bočno višino pet metrov in manj je lahko notranji premer priključka za odvajanje 38 mm.

F. Pregledi

1. Na ladjah, ki plujejo na mednarodnih poteh na območju Baltiškega morja, je treba opraviti spodaj določene preglede:

(a) začetni pregled, ki se opravi preden ladja začne obratovati ali preden je prvič izdano spričevalo v skladu z odstavkom G tega predpisa in ki zagotavlja, da:

(i) kadar je ladja opremljena z napravo za čiščenje odplak, naprava izpolnjuje operativne zahteve, ki temeljijo na standardih in preskusnih metodah, ki jih je priporočila Komisija [1], in jo je odobrila uprava;

(ii) kadar je ladja opremljena s sistemom za mehansko obdelavo in razkužitev odplak, tak sistem izpolnjuje operativne zahteve, ki temeljijo na standardih in preskusnih metodah, ki jih je priporočila Komisija [2], in ga je odobrila uprava;

(iii) kadar je ladja opremljena z zbirno cisterno, kapaciteta te cisterne v skladu z zahtevami uprave zadostuje za sprejem vseh odplak ob upoštevanju delovanja ladje, števila oseb na krovu in drugih zadevnih dejavnikov. Zbirna cisterna izpolnjuje operativne zahteve, ki temeljijo na standardih in preskusnih metodah, ki jih je priporočila Komisija [3], in jo je odobrila uprava; in

(iv) je ladja opremljena s cevovodom za odvajanje odplak v sprejemni objekt. Cevovod mora biti opremljen s standardnim kopenskim priključkom v skladu z odstavkom E ali pri ladjah v posebnem prometu s priključki, ki ustrezajo drugim standardom, ki jih lahko sprejme uprava, kot so naprave za hiter sklop.

Ta pregled zagotovi, da oprema, napeljave, ureditve in materiali v celoti izpolnjujejo veljavne zahteve tega predpisa.

Uprava prizna "certifikat o homologizaciji" za naprave za čiščenje odplak, ki ga izdajo organi drugih pogodbenic;

(b) občasne preglede v presledkih, ki jih določi uprava in ne presegajo pet let, ki zagotovijo, da oprema, napeljave, ureditve in materiali v celoti izpolnjujejo veljavne zahteve tega predpisa.

2. Preglede ladje za uresničevanje določb tega predpisa izvajajo uradniki uprave. Uprava lahko zaupa preglede bodisi inšpektorjem, imenovanim v ta namen, ali organizacijam, ki jih je pooblastila. V vsakem primeru zadevna uprava v celoti jamči za popolnost in učinkovitost pregledov.

3. Po tem, ko je bil opravljen kateri koli pregled ladje, se na opremi, napeljavi, ureditvi ali materialu, ki je bil vključen v pregled, brez odobritve uprave ne sme opraviti nikakršna bistvena sprememba, razen neposredne zamenjave take opreme ali napeljave.

G. Spričevalo

1. Spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z odplakami se izda ladjam, ki so registrirane za prevoz več kot 50 oseb in plujejo na mednarodni poteh na območju Baltiškega morja, po pregledu v skladu z določbami odstavka F tega predpisa.

2. Spričevalo izda bodisi uprava bodisi katera koli druga oseba ali organizacija, ki jo uprava ustrezno pooblasti. V vsakem primeru uprava prevzame popolno odgovornost za spričevalo.

3. Spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z odplakami se izdela v skladu z vzorcem iz dodatka k Prilogi IV h Konvenciji Marpol 73/78, saj so pogodbenice tudi pogodbenice Konvencije Marpol 73/78. Če jezik ni angleščina, besedilo vključuje prevod v angleščino.

4. Spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z odplakami se izda za obdobje, ki ga določi uprava in ne presega pet let.

5. Spričevalo preneha veljati, če so bile na opremi, napeljavi, ureditvi ali materialu brez odobritve uprave opravljene bistvene spremembe, razen neposredne zamenjave take opreme ali napeljave.

PREDPIS 8

Odpadki

Pogodbenice, ki so tudi pogodbenice Konvencije Marpol 73/78, uporabljajo v skladu z navedenim sporazumom določbe Priloge V h Konvenciji Marpol 73/78 za preprečevanje onesnaževanja z odpadki z ladij.

[1] Sklicevanje na priporočilo Helcom 1/5.

[2] Sklicevanje na priporočilo Helcom 1/5.

[3] Sklicevanje na priporočilo Helcom 1/5.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

ODSTOPANJA OD SPLOŠNE PREPOVEDI ODMETAVANJA ODPADKOV IN DRUGEGA MATERIALA NA OBMOČJU BALTIŠKEGA MORJA

PREDPIS 1

V skladu z odstavkom 2 člena 9 te konvencije prepoved odmetavanja ne velja za odstranjevanje izkopanega materiala v morje, pod pogojem da:

1. ne vsebuje večjih količin in koncentracij snovi, ki jih določi Komisija in so navedene v Prilogah I in II k tej konvenciji; in

2. se odmetavanje opravi na podlagi predhodnega posebnega dovoljenja ustreznega nacionalnega organa bodisi:

(a) na območju teritorialnega morja pogodbenice; bodisi

(b) zunaj območja teritorialnega morja, kadar je to potrebno, po predhodnih posvetovanjih v Komisiji.

Ob izdaji takih dovoljenj pogodbenica ravna v skladu z določbami predpisa 3 te priloge.

PREDPIS 2

1. Pristojni nacionalni organ iz odstavka 2 člena 9 te konvencije:

(a) izda posebna dovoljenja, predvidena v predpisu 1 te priloge;

(b) vodi evidenco o naravi in količinah snovi, ki jih je dovoljeno odvreči, ter o mestu, času in metodi odmetavanja;

(c) zbira razpoložljive informacije v zvezi z naravo in količinami snovi, ki so bile nedavno in do začetka veljavnosti te konvencije odvržene na območju Baltiškega morja, če bi lahko zadevne odvržene snovi okužile vodo ali organizme na območju Baltiškega morja, se ulovile v ribolovno opremo ali na drug način povzročile škodo, ter o mestu, času in metodi takega odmetavanja.

2. Pristojni nacionalni organ izda posebna dovoljenja v skladu s predpisom 1 te priloge za snovi, namenjene za odmetavanje na območju Baltiškega morja, če:

(a) so bile natovorjene na njegovem ozemlju;

(b) jih je natovorilo plovilo ali letalo, ki je registrirano na njegovem ozemlju ali pluje oziroma leti pod njegovo zastavo, če je bilo natovarjanje opravljeno na ozemlju države, ki ni pogodbenica te konvencije.

3. Ob izdaji dovoljenj v skladu s pododstavkom 1(a) pristojni nacionalni organ ravna v skladu s predpisom 3 te priloge in vsemi dodatnimi merili, ukrepi in zahtevami, za katere meni, da so smotrni.

4. Vsaka pogodbenica sporoči Komisiji in, kjer je to ustrezno, drugim pogodbenicam, informacije, določene v pododstavku 1(c) predpisa 2 te priloge. Postopek in naravo takih poročil določi Komisija.

PREDPIS 3

Pri izdaji posebnih dovoljenj v skladu s predpisom 1 te priloge pristojni nacionalni organ upošteva naslednje:

1. količino izkopanega materiala za odmet;

2. vsebnost snovi iz Prilog I in II k tej konvenciji;

3. mesto (npr. koordinate območja za odmetavanje, globina in oddaljenost od obale) in njegovo povezavo z območji posebnega interesa (npr. območja za rekreacijo, drstenje, gojenje in ribolov itd.);

4. lastnosti vode, če se odmetavanje izvaja zunaj teritorialnega morja, ki vključujejo:

(a) hidrografske lastnosti (npr. temperatura, slanost, gostota, profil);

(b) kemične lastnosti (npr. pH, raztopljeni kisik, hranilne snovi);

(c) biološke lastnosti (npr. primarna produkcija in bentoške živali).

Podatki morajo vključevati zadostne informacije o letnih povprečnih vrednostih in sezonskih nihanjih lastnosti, navedenih v tem odstavku;

5. obstoj in učinke drugih odmetavanj, ki so bila morebiti opravljena na območju odmetavanja.

PREDPIS 4

Poročila v skladu z odstavkom 5 člena 9 te konvencije vključujejo naslednje informacije:

1. mesto odmetavanja, lastnosti odvrženega materiala in sprejeti protiukrepi:

(a) mesto (npr. koordinate mesta nenamernega odmetavanja, globina in oddaljenost od obale);

(b) metoda odstranjevanja;

(c) količina in sestava odvržene snovi ter njene fizikalne (npr. topljivost in gostota), kemične in biokemične (npr. potreba po kisiku, hranilne snovi) in biološke lastnosti (npr. prisotnost virusov, bakterij, kvasovk, parazitov);

(d) toksičnost;

(e) vsebnost snovi iz Prilog I in II k tej konvenciji;

(f) značilnosti širjenja (npr. učinki tokov in vetra, vodoravno premikanje in navpično mešanje);

(g) lastnosti vode (npr. temperatura, pH, pogoji redoks, slanost in stratifikacija);

(h) lastnosti dna (npr. topografija, geološke značilnosti in pogoji redoks);

(i) sprejeti protiukrepi in nadaljnji izvedeni ali načrtovani ukrepi.

2. splošni razmisleki in pogoje:

(a) možni učinki na rekreacijsko vrednost (npr. plavajoči ali naplavljen material, motnost, neprijeten vonj, razbarvanje in penjenje);

(b) možni učinki na morsko življenje, gojenje rib in školjk, staleže rib in ribištvo, nabiranje in gojenje morskih alg; in

(c) možni učinki na drugo uporabo morja (npr. slabša kakovost vode za industrijsko uporabo, podvodna korozija struktur, ovirano delovanje ladij zaradi plavajočega materiala, oviranje ribolova ali plovbe in zaščite območij posebnega pomena za znanstvene ali ohranitvene namene).

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

SODELOVANJE V BOJU PROTI ONESNAŽEVANJU MORJA

PREDPIS 1

V tej prilogi:

1. "ladja" pomeni kakršno koli plovilo, ki deluje v morskem okolju, in vključuje hidrogliserje, vozila na zračni blazini, podvodna plovila, plavajoča plovila in pritrjene ali plavajoče ploščadi;

2. "uprava" pomeni vlado države, pod pristojnostjo katere ladja deluje. Kar zadeva ladjo, ki ima pravico pluti pod zastavo katere koli države, je uprava vlada tiste države. Kar zadeva pritrjene ali plavajoče ploščadi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in izkoriščanjem morskega dna in njegovega podzemlja ob obali, nad katero obalna država izvaja suverene pravice za namene raziskovanja in izkoriščanja njunih naravnih virov, je uprava vlada zadevne obalne države;

3. (a) "odvajanje" v zvezi s škodljivimi snovmi ali odpadnimi vodami, ki vsebujejo take snovi, pomeni kakršen koli izpust z ladje ne glede na njegov vzrok in vključuje vsako uhajanje, odstranjevanje, razlitje, puščanje, črpanje, izpuhtevanje ali praznjenje;

(b) "odvajanje" ne vključuje:

(i) odmetavanja v smislu Konvencije o preprečevanju onesnaževanja morij z odlaganjem odpadkov in drugega materiala, sklenjene 29. decembra 1972 v Londonu; ali

(ii) izpusta škodljivih snovi, ki izhaja neposredno iz raziskovanja, izkoriščanja in s tem povezane predelave mineralnih virov morskega dna na morju; ali

(iii) izpusta škodljivih snovi za namen zakonitih znanstvenih raziskav za ublažitev ali nadzor onesnaževanja.

PREDPIS 2

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo vzdrževale sposobnost za boj proti razlitjem nafte in drugih škodljivih snovi na morju. Ta sposobnost vključuje ustrezno opremo, ladje in osebje, pripravljeno za operacije v obalnih vodah in na odprtem morju.

PREDPIS 3

Brez vpliva na odstavek 4 člena 4 te konvencije pogodbenice posamezno ali v sodelovanju razvijejo in uporabljajo ukrepe nadzora na območju Baltiškega morja, da bi odkrile in nadzorovale nafto in druge snovi, spuščene v morje.

PREDPIS 4

V primeru izgube s krova škodljivih snovi v pakirani obliki, tovornih zabojnikih, premičnih cisternah ali cestnih in železniških vagonih s cisterno pogodbenice sodelujejo pri reševanju takih paketov, zabojnikov ali cistern, da bi v čim večji meri zmanjšale nevarnost za okolje.

PREDPIS 5

1. Pogodbenice, ki so tudi pogodbenice Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom k tej konvenciji iz leta 1978 (Marpol 73/78), uporabljajo v skladu z navedenim sporazumom določbe člena 8 in Protokola I h Konvenciji Marpol 73/78 o poročilih o izrednih dogodkih, ki vključujejo škodljive snovi. Te določbe se uporabljajo tudi v zvezi z večjimi razlitji nafte ali drugih škodljivih snovi v primerih, ki jih člen 8 Konvencije Marpol 73/78 ne zajema.

2. Pogodbenice zahtevajo, da poveljniki ladij ali piloti zrakoplovov nemudoma poročajo v skladu s tem sistemom o večjih razlitjih nafte ali drugih škodljivih snovi, opaženih na morju. Taka poročila morajo v čim večji možni meri vključevati naslednje podatke: čas, položaj, pogoje vetra in morja ter vrsto, obseg in verjetni vir opaženega razlitja.

PREDPIS 6

Vsaka pogodbenica zahteva, da poveljniki ladij, ki plujejo pod njeno zastavo, v primeru izrednega dogodka na zahtevo ustreznih organov priskrbijo podrobne informacije o ladji in njenem tovoru, ki so pomembne za preprečitev onesnaženja morja in boj proti temu, ter da sodelujejo s temi organi.

PREDPIS 7

1. (a) Pogodbenice se čimprej dvostransko ali večstransko sporazumejo o tistih regijah območja Baltiškega morja, v katerih bodo izvajale ukrepe v zvezi bojem ali reševanjem, kadarkoli bo prišlo ali bi lahko prišlo do večjega razlitja nafte ali drugih škodljivih snovi ali kakršnih koli izrednih dogodkov, ki bodo povzročili ali bi lahko povzročili onesnaženje na območju Baltiškega morja. Taki sporazumi ne vplivajo na druge sporazume, sklenjene med pogodbenicami v zvezi z istim področjem. Sosednje države zagotovijo uskladitev različnih sporazumov. Pogodbenice se medsebojno obvestijo o takih sporazumih.

Pogodbenice lahko po potrebi za pomoč pri sklenitvi sporazuma zaprosijo Komisijo.

(b) Pogodbenica, v regiji katere se pojavijo razmere, opisane v predpisu 1 te priloge, opravi ustrezne ocene stanja in sprejme ustrezne ukrepe, da prepreči ali zmanjša nadaljnje učinke onesnaženja, ter nadzoruje plavajoče dele razlitja, dokler niso potrebni nadaljnji ukrepi.

2. Če tako razlitje nosi ali bi ga lahko odneslo v regijo, kjer bi za namene, kakor so opredeljeni v pododstavku 1(a) tega predpisa, morala ukrepati druga pogodbenica, je treba navedeno pogodbenico nemudoma obvestiti o razmerah in sprejetih ukrepih.

PREDPIS 8

Pogodbenica, ki potrebuje pomoč v boju proti razlitju nafte ali drugih škodljivih snovi na morju, lahko za pomoč zaprosi druge pogodbenice, začenši s tistimi, pri katerih obstaja največja verjetnost, da jih bo razlitje prizadelo. Pogodbenice, zaprošene za pomoč v skladu s tem predpisom, si po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti tako pomoč.

PREDPIS 9

1. Pogodbenice zagotovijo drugim pogodbenicam in Komisiji informacije o:

(a) njihovi nacionalni organizaciji, ki se ukvarja z razlitji nafte in drugih škodljivih snovi na morju;

(b) nacionalnih predpisih in drugih zadevah, ki so neposredno povezani z bojem proti onesnaženju morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi;

(c) pristojnem organu, zadolženem za sprejemanje in razpošiljanje poročil o onesnaženju morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi;

(d) pristojnih organih za reševanje vprašanj v zvezi z ukrepi medsebojne pomoči, informiranjem in sodelovanjem med pogodbenicami v skladu s to prilogo;

(e) ukrepih, sprejetih v skladu s predpisom 8 te priloge.

2. Pogodbenice si izmenjavajo informacije o raziskovalnih in razvojnih programih ter rezultatih v zvezi z možnostmi boja proti onesnaženju morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi ter o izkušnjah pri boju proti takem onesnaženju.

PREDPIS 10

Organi iz pododstavka 1(d) predpisa 9 te priloge vzpostavijo neposredne stike in sodelujejo pri operativnih zadevah.

--------------------------------------------------