31.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 249/33

—

ugotovi, da je tožba dopustna in utemeljena;

—

razglasi za nično odločbo z dne 15. julija 2016 o zavrnitvi prošnje za prerazvrstitev z dne 16. marca 2016;

—

razglasi za nično odločbo z dne 13. februarja 2017 o zavrnitvi pritožbe z dne 14. oktobra 2016;

—

naloži, da je treba tožečim strankam plačati odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo;

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

1.

Prvi tožbeni razlog: ugovor nezakonitosti glede odločbe direktorja Urada za boj proti goljufijam (v nadaljevanju: OLAF) z dne 16. oktobra 2012, da se za začasne uslužbence, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, izvede samo enkratna prerazvrstitev.

Tožeče stranke menijo, da je ta odločba nezakonita, ker naj bi bila sprejeta v nasprotju s členoma 10(3) in 15 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (v nadaljevanju: PZDU), v nasprotju s hierarhijo norm in načelom varstva legitimnih pričakovanj. Tako naj bi bili odločbi direktorja OLAF z dne 15. julija 2016 o zavrnitvi zahteve za prerazvrstitev z dne 16. marca 2016 in z dne 13. februarja 2017 o zavrnitvi pritožbe z dne 14. oktobra 2016 (v nadaljevanju: izpodbijani odločbi) sprejeti na podlagi nezakonite odločbe in bi ju bilo zato treba razglasiti za nični.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja, zlasti zato ker naj začetek veljavnosti novih kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije iz leta 2014 in določb o omejitvi možnosti napredovanja preko razredov AD12 in AST9 ne bi bil upravičen razlog za izključitev teh začasnih uslužbencev iz prerazvrstitve.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev načela enakega obravnavanja, ker naj bi bili izpodbijani odločbi v nasprotju z odločbo Komisije, naslovljene na agencije Evropske unije, s katero je bila določena vključitev začasnih uslužbencev v izvedbo prerazvrstitev. Tako naj bi se za začasne uslužbence Skupnega raziskovalnega središča (JRC) Komisije, ki so sklenili pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, uporabljal sistem letne prerazvrstitve, kar tožeče stranke navajajo kot neutemeljeno različno obravnavanje.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti, zlasti ker omejitev na eno prerazvrstitev v celotni karieri ni ukrep, ki bi ustrezal cilju, navedenemu v odločbi z dne 16. oktobra 2016, da se izpolnijo potrebe OLAF-a po posebnih strokovnih znanjih, temveč nasprotno OLAF-u kvečjemu onemogoča, da bi začasne uslužbence v svojih službah ohranil daljše obdobje.