Pristopna pogajanja

Pristopna pogajanja se nanašajo na pogoje, pod katerimi bo država sprejeta v EU in se osredotočajo na sprejetje in izvedbo zakonodaje EU (pravni red). Cilj je, da država kandidatka izpolni pogoje za članstvo, pogosto imenovane „københavnska merila“. Ta merila so bila opredeljena na zasedanju Evropskega sveta v Kopenhagnu leta 1993.

Københavnska merila so sledeča:

1. politična, ki zahtevajo stabilne demokratične institucije, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter varstvo manjšin;
2. ekonomska, ki zahtevajo delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost spopadanja s pritiski konkurence v EU;
3. sposobnost prevzema obveznosti članstva.

Pristopna pogajanja z državo kandidatko se začnejo potem, ko se soglasno strinjajo vse države članice, ki jih podpre Evropski svet. Pogajanja potekajo na medvladnih konferencah, ki se jih udeležijo vlade držav članic EU in vlada države kandidatke. Pogajanja služijo v pomoč državam kandidatkam, da se pripravijo na članstvo v EU.

Ko so pogajanja o vseh področjih politike končana in je EU sama prepričana, da je pripravljena na širitev z vidika absorpcijske sposobnosti, se pogoji –tudi morebitne zaščitne klavzule in prehodne ureditve – vključijo v pristopno pogodbo. Ta pogodba potrebuje še soglasje Evropskega parlamenta in soglasno potrditev Evropskega sveta, preden jo lahko vse države članice EU in država kandidatka podpišejo. Države pogodbenice jo nato še ratificirajo v skladu z lastnimi ustavnimi pravili.