1.   S to uredbo se ustanavlja Agencija Evropske unije za droge (EUDA) (v nadaljnjem besedilu: Agencija).

2.   Agencija nadomesti in nasledi Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1920/2006.

1.   Agencija je organ Unije in je pravna oseba.

2.   Agencija ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki se na podlagi nacionalnega prava priznava pravnim osebam. Zlasti lahko pridobi premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnem postopku.

3.   Sedež Agencije je v Lizboni na Portugalskem.

1.   Agencija:

2.   Agencija pri izvajanju svojih nalog zagotavlja popolno skladnost s temeljnimi pravicami in pravili o varstvu podatkov ter uporablja z dokazi podprt, celosten, uravnotežen in večdisciplinaren pristop k pojavu drog. Ta pristop vključuje človekove pravice, vprašanje spola in enakosti spolov, starost, zdravje, enakost na področju zdravja in socialne vidike.

1.   Agencija ima pri izvajanju splošne naloge iz člena 4(1) naslednje posebne naloge:

2.   Agencija s posvetovanjem in v sodelovanju s pristojnimi organi in organizacijami v sodelujočih državah vzpostavi in usklajuje Evropsko informacijsko mrežo na področju drog in odvisnosti od drog (v nadaljnjem besedilu: mreža Reitox) iz člena 32.

3.   Agencija pri izvajanju posebnih nalog iz odstavka 1 ravna pregledno, objektivno, nepristransko in dosledno v skladu z znanstveno metodo.

4.   Agencija podpira in izboljšuje usklajevanje med nacionalnimi ukrepi in ukrepi Unije na svojih področjih delovanja. Agencija omogoča lažjo izmenjavo informacij med nosilci odločanja, raziskovalci, strokovnjaki in osebami v vladnih in nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi z drogami.

5.   Agencija podpira Komisijo, države članice in druge ustrezne deležnike, opredeljene v veljavnih strateških dokumentih Unije, povezanih z drogami, pri izvajanju teh strateških dokumentov, kadar je ustrezno.

6.   Agencija lahko pri izvajanju posebnih nalog iz odstavka 1:

Kadar Agencija organizira srečanja, ustanovi delovne skupine ali financira projekte na podlagi prvega pododstavka, o tem obvesti mrežo Reitox.

7.   Da bi dosegli največjo možno učinkovitost pri spremljanju in ocenjevanju pojava drog ter odzivanju nanj, Agencija pri izvajanju posebnih nalog iz odstavka 1 dejavno sodeluje z ustreznimi deležniki, vključno z:

8.   Agencija na lastno pobudo sodeluje pri dejavnostih komuniciranja na področjih, ki so v okviru njenega mandata. Dodelitev sredstev za dejavnosti komuniciranja ne sme škodljivo vplivati na učinkovito izvajanje posebnih nalog iz odstavka 1. Agencija izvaja dejavnosti komuniciranja v skladu z ustreznimi strategijami komuniciranja in načrti razširjanja informacij, ki jih sprejme upravni odbor. Agencija lahko v pripravo teh strategij in načrtov vključi ustrezne deležnike, vključno z znanstveno skupnostjo in organizacijami civilne družbe.

1.   Agencija:

2.   Agencija zbira relevantne nacionalne podatke prek nacionalnih kontaktnih točk. Agencija o nacionalnem svežnju poročil razpravlja in se o njem dogovori z nacionalnimi kontaktnimi točkami pred zbiranjem podatkov. Agencija lahko uporabi dodatne vire informacij za nacionalne podatke. Kadar Agencija uporabi take dodatne vire, o tem ustrezno obvešča zadevno nacionalno kontaktno točko. Zbrani podatki so, kadar je to mogoče, razčlenjeni po spolu. Taki podatki upoštevajo z vidika spola občutljive politike na področju drog.

3.   Agencija v okviru svojega mandata razvije metode in pristope za zbiranje podatkov, tudi prek projektov z zunanjimi partnerji.

4.   Agencija razvije potrebne digitalne rešitve za zbiranje, potrjevanje, analiziranje, sporočanje, upravljanje in izmenjavo informacij in podatkov, tudi avtomatizirano.

5.   Agencija razširja informacije in podatke tako, da:

6.   Kadar je ustrezno, lahko Agencija razširja informacije in podatke, ki so bili razčlenjeni, zlasti po državah članicah, spolu, starosti, invalidnosti in socialno-ekonomskem statusu, v skladu z ustreznim pravom Unije, zlasti o varstvu podatkov.

7.   Agencija pri razširjanju informacij in podatkov na podlagi odstavka 5 vključi sklicevanja na njihove vire.

8.   Agencija ne razširja ali posreduje informacij in podatkov, ki omogočajo identifikacijo posameznikov ali majhnih skupin posameznikov.

1.   Agencija spremlja:

2.   Agencija na podlagi svojih dejavnosti spremljanja na podlagi odstavka 1 opredeli, podpira ter, kadar je ustrezno, sorazvija z dokazi podprte najboljše prakse in inovativne pristope. Agencija take najboljše prakse in pristope deli z državami članicami ter omogoča lažjo izmenjavo takih najboljših praks in pristopov med njimi.

3.   Agencija razvija orodja in instrumente, s katerimi se državam članicam olajšata spremljanje in ocenjevanje njihovih nacionalnih politik v sodelovanju z nacionalnimi kontaktnimi točkami, Komisiji pa pomaga pri spremljanju in ocenjevanju politik Unije.

4.   Agencija izvaja redne dejavnosti predvidevanja, pri čemer upošteva razpoložljive informacije. Na tej podlagi pripravi ustrezne scenarije za razvoj prihodnjih ukrepov na področju drog.

1.   Vsaka država članica zagotovi, da njena nacionalna kontaktna točka in njena nacionalna enota Europola Agenciji in Europolu v skladu z njunimi mandati pravočasno in brez nepotrebnega odlašanja zagotovita razpoložljive informacije o novih psihoaktivnih snoveh. Informacije so povezane z odkrivanjem in identifikacijo, uporabo in vzorci uporabe, proizvodnjo, ekstrakcijo, distribucijo in distribucijskimi metodami, trgovanjem, komercialno, medicinsko in znanstveno uporabo teh snovi ter z morebitnimi in prepoznanimi tveganji, ki jih te snovi predstavljajo.

2.   Agencija v sodelovanju z Europolom zbira, združuje, analizira in ocenjuje informacije o novih psihoaktivnih snoveh. Te informacije pravočasno sporoči nacionalnim kontaktnim točkam, nacionalnim enotam Europola in Komisiji, da se jim zagotovijo informacije, potrebne za zgodnje opozarjanje.

Agencija na podlagi informacij, zbranih na podlagi prvega pododstavka, pripravi začetna poročila ali skupna začetna poročila na podlagi člena 9.

1.   Kadar Agencija, Komisija ali večina držav članic meni, da informacije o novi psihoaktivni snovi, ki so bile zbrane v eni ali več državah članicah, in izmenjane z njo ali z njimi vzbujajo skrb, da bi lahko nova psihoaktivna snov predstavljala zdravstvena ali socialna tveganja na ravni Unije, Agencija pripravi začetno poročilo o novi psihoaktivni snovi.

Za namene prvega pododstavka države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o svoji želji, da se pripravi začetno poročilo. Kadar je večina držav članic o tem obvestila Komisijo, Komisija pošlje ustrezna navodila Agenciji in o tem obvesti države članice.

2.   Začetno poročilo iz odstavka 1 vsebuje:

3.   Agencija pri pripravi začetnega poročila iz odstavka 1 uporabi informacije, ki so ji na voljo.

4.   Agencija po potrebi zahteva, da nacionalne kontaktne točke zagotovijo dodatne informacije o novi psihoaktivni snovi. Nacionalne kontaktne točke zagotovijo te informacije v roku dveh tednov od prejema take zahteve.

5.   Agencija brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko začne pripravljati začetno poročilo na podlagi odstavka 1, zahteva od Evropske agencije za zdravila, da zagotovi informacije o tem, ali je nova psihoaktivna snov na ravni Unije ali nacionalni ravni zdravilna učinkovina v:

Kadar se informacije, predložene na podlagi prvega pododstavka, nanašajo na dovoljenja za promet, ki jih izdajo države članice, zadevne države članice te informacije posredujejo Evropski agenciji za zdravila na njeno zahtevo.

6.   Agencija po tem, ko začne pripravljati začetno poročilo na podlagi odstavka 1, brez nepotrebnega odlašanja zahteva od Europola, da zagotovi informacije o vpletenosti kriminalnih združb v proizvodnjo, distribucijo in distribucijske metode ter v trgovanje z novo psihoaktivno snovjo in v kakršno koli uporabo te snovi.

7.   Agencija po tem, ko začne pripravljati začetno poročilo na podlagi odstavka 1, brez nepotrebnega odlašanja zahteva od Evropske agencije za kemikalije, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (23), in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter Evropske agencije za varnost hrane, ustanovljene z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (24), da zagotovijo razpoložljive informacije in podatke o novi psihoaktivni snovi.

8.   Podrobnosti sodelovanja med Agencijo in agencijami Unije iz odstavkov 5, 6 in 7 tega člena so določene v delovnih dogovorih. Taki delovni dogovori se sklenejo v skladu s členom 53(2).

9.   Agencija spoštuje pogoje glede uporabe informacij, ki so ji sporočene, tudi pogoje glede dostopa do dokumentov in informacij, varnosti podatkov ter varstva zaupnih podatkov, vključno z občutljivimi podatki in zaupnimi poslovnimi informacijami tretjih oseb.

10.   Agencija predloži začetno poročilo iz odstavka 1 Komisiji in državam članicam v petih tednih od vložitve zahtev za informacije iz odstavkov 5, 6 in 7.

11.   Kadar Agencija zbere informacije o več novih psihoaktivnih snoveh, za katere meni, da imajo podobno kemijsko sestavo, Komisiji in državam članicam v šestih tednih od vložitve zahtev za informacije iz odstavkov 5, 6 in 7 predloži posamezno začetno poročilo iz odstavka 1 o posameznih novih psihoaktivnih snoveh ali skupna začetna poročila v zvezi z več novimi psihoaktivnimi snovmi, če so značilnosti vsake nove psihoaktivne snovi jasno opredeljene.

1.   Komisija lahko v dveh tednih od prejema začetnega poročila iz člena 9(10) zahteva od Agencije, da oceni morebitna tveganja, ki jih predstavlja nova psihoaktivna snov, in pripravi poročilo o oceni tveganja, kadar je iz začetnega poročila razvidno, da bi nova psihoaktivna snov lahko predstavljala resna tveganja za javno zdravje ali, kadar je ustrezno, resna socialna tveganja. Oceno tveganja izvede znanstveni odbor.

2.   Komisija lahko v dveh tednih od prejema posameznih začetnih poročil ali skupnega začetnega poročila iz člena 9(11) od Agencije zahteva, da oceni morebitna tveganja, ki jih predstavlja več novih psihoaktivnih snovi s podobno kemijsko strukturo, in pripravi skupno poročilo o oceni tveganja, kadar je iz skupnega začetnega poročila razvidno, da bi te nove psihoaktivne snovi lahko predstavljale resna tveganja za javno zdravje ali, kadar je ustrezno, resna socialna tveganja. Skupno oceno tveganja izvede znanstveni odbor.

3.   Poročilo o oceni tveganja oziroma skupno poročilo o oceni tveganja vsebuje:

4.   Znanstveni odbor izvede oceno tveganja, da oceni tveganja, ki jih predstavlja nova psihoaktivna snov ali skupina novih psihoaktivnih snovi. Za vsako tako oceno tveganja imajo Komisija, Agencija, Europol in Evropska agencija za zdravila pravico imenovati po dva opazovalca.

5.   Znanstveni odbor izvede ocene tveganja iz odstavka 4 na podlagi razpoložljivih informacij in vseh drugih relevantnih znanstvenih dokazov. Pri tem upošteva mnenja vseh svojih članov. Agencija organizira postopek ocene tveganja, vključno z opredelitvijo prihodnjih potreb po informacijah in relevantnih študijah.

6.   Agencija predloži poročilo o oceni tveganja ali skupno poročilo o oceni tveganja Komisiji in državam članicam v šestih tednih od prejema zahteve Komisije za pripravo poročila o oceni tveganja na podlagi odstavka 1 ali skupno poročilo o oceni tveganja na podlagi odstavka 2.

7.   Komisija lahko po prejemu ustrezno utemeljene prošnje Agenciji podaljša rok za dokončanje ocene tveganja ali skupne ocene tveganja iz odstavka 6, da se omogočijo dodatne raziskave in zbiranje podatkov. Taka prošnja vsebuje informacije o času, ki je potreben za dokončanje ocene tveganja ali skupne ocene tveganja.

8.   Agencija zagotovi pravočasne hitre ocene tveganja v skladu s členom 20 Uredbe (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta (25) v primeru grožnje iz člena 2(1), točka (b), navedene uredbe, kadar grožnja spada v okvir mandata Agencije.

1.   Ocena tveganja se ne izvede, kadar je nova psihoaktivna snov v napredni fazi ocenjevanja v okviru sistema Združenih narodov, tj. ko je strokovni odbor za odvisnost od drog pri Svetovni zdravstveni organizaciji že objavil svoj kritični pregled skupaj s pisnim priporočilom, razen kadar je na voljo dovolj podatkov in informacij, ki kažejo, da je treba pripraviti poročilo o oceni tveganja na ravni Unije, razlogi za to pa so navedeni v začetnem poročilu o tej snovi.

2.   Ocena tveganja se ne izvede, kadar je bilo na podlagi ocene v okviru sistema Združenih narodov odločeno, da se nova psihoaktivna snov ne uvrsti na seznam, razen kadar je na voljo dovolj podatkov in informacij, ki kažejo, da je treba pripraviti poročilo o oceni tveganja na ravni Unije, razlogi za to pa so navedeni v začetnem poročilu o tej snovi.

3.   Ocena tveganja se ne izvede, kadar je nova psihoaktivna snov zdravilna učinkovina v:

1.   Agencija razvije zmogljivost za strateško z dokazi podprto ocenjevanje zdravstvene in varnostne ogroženosti, da bi že v zgodnji fazi opredelila nov razvoj dogodkov v zvezi s pojavom drog, ki bi lahko negativno vplival na zdravje, socialne vidike, varnost ali zaščito v Uniji, ter s tem prispevala k večji pripravljenosti relevantnih deležnikov za uspešen in pravočasen odziv na nove grožnje.

2.   Agencija lahko začne pripravo ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti na lastno pobudo na podlagi notranje ocene signalov, ki izhajajo iz rednega spremljanja, raziskav ali drugih ustreznih virov informacij. Agencija lahko začne pripravo ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti tudi na zahtevo Komisije ali države članice, če so izpolnjena merila iz odstavka 1.

3.   Ocena zdravstvene in varnostne ogroženosti obsega hitro oceno obstoječih informacij ter, kadar je potrebno, zbiranje novih informacij prek informacijskih mrež Agencije. Agencija razvije ustrezne znanstvene metode za hitro ocenjevanje.

4.   Kadar po oceni zdravstvene in varnostne ogroženosti Agencija pripravi poročilo o oceni zdravstvene in varnostne ogroženosti, so v tem poročilu opisani prepoznana grožnja, trenutno stanje na podlagi razpoložljivih dokazov in možni rezultati v primeru neukrepanja. V poročilu o oceni zdravstvene in varnostne ogroženosti so določene možnosti za pripravljenost in odzivanje, ki se lahko sprejmejo za ublažitev prepoznane grožnje in v odziv nanjo, kadar je možno, tudi s pomočjo z dokazi podprtih intervencij glede zmanjševanja povpraševanja, tveganja in škode ter okrevanja. Poročilo o oceni zdravstvene in varnostne ogroženosti lahko vsebuje tudi morebitne nadaljnje ukrepe. Agencija pošlje poročilo o oceni zdravstvene in varnostne ogroženosti Komisiji in, kot je ustrezno, državam članicam.

5.   Agencija pri izvajanju ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti tesno sodeluje z državami članicami, drugimi organi, uradi in agencijami Unije ter mednarodnimi organizacijami, tako da jih vključi v pripravo ocene, kot je ustrezno. Kadar je potencialna grožnja že predmet analize v okviru drugega mehanizma Unije, Agencija ne izvede ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti.

6.   Agencija s soglasjem Komisije izvaja ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti v zvezi z grožnjami, povezanimi z drogami, ki izvirajo iz zunaj Unije ter bi lahko vplivale na zdravje, socialne zadeve, varnost ali zaščito v Uniji.

7.   Agencija spremlja razvoj razmer in po potrebi ustrezno posodablja ocene zdravstvene in varnostne ogroženosti.

1.   Agencija vzpostavi in upravlja evropski sistem hitrega opozarjanja na droge, ki dopolnjuje ustrezne nacionalne sisteme opozarjanja ter ne posega vanje. Evropski sistem opozarjanja na droge dopolnjuje sistem zgodnjega opozarjanja iz člena 8.

2.   Nacionalne kontaktne točke v sodelovanju z ustreznimi pristojnimi nacionalnimi organi Agenciji nemudoma sporočijo vse informacije o pojavu resnega neposrednega ali posrednega tveganja povezanega z drogami za zdravje, socialne vidike, varnost ali zaščito ter vse informacije, ki bi lahko bile koristne za usklajevanje odziva, kadar koli izvejo za informacije, kot so:

3.   Agencija analizira in oceni razpoložljive informacije in podatke o morebitnih resnih tveganjih za zdravje ter jih dopolni z vsemi znanstvenimi in tehničnimi informacijami, ki so na voljo v sistemu zgodnjega opozarjanja iz člena 8 in drugih ocen ogroženosti, pripravljenih v skladu s členom 12, ali od drugih organov, uradov in agencij Unije oziroma od mednarodnih organizacij, zlasti Svetovne zdravstvene organizacije. Agencija upošteva informacije, pridobljene iz odprtih virov in razpoložljive informacije, pridobljene z njenimi orodji za zbiranje podatkov, ter od ustreznih deležnikov, vključno z znanstveno skupnostjo in organizacijami civilne družbe.

4.   Agencija na podlagi informacij in podatkov, prejetih na podlagi odstavka 3, zadevnim nacionalnim organom, vključno z nacionalnimi kontaktnimi točkami, posreduje ciljno usmerjena obvestila o hitrih obvestilih o tveganju. Agencija lahko v teh obvestilih o tveganju predlaga možnosti odzivanja. Države članice take možnosti odzivanja upoštevajo pri načrtovanju pripravljenosti in pri nacionalnih dejavnostih odzivanja.

5.   Nacionalne kontaktne točke v sodelovanju z ustreznimi pristojnimi nacionalnimi organi Agenciji sporočijo dodatne informacije, ki jih imajo na voljo, da se Agenciji omogoči nadaljnja analiza in ocena tveganj iz odstavka 2, ter ukrepe, ki so jih izvedle ali so jih sprejele po prejemu obvestil o hitrih obvestilih o tveganju iz odstavka 4.

6.   Agencija tesno sodeluje s Komisijo in državami članicami, da bi spodbujala potrebno skladnost v procesu obveščanja o tveganju.

7.   Agencija lahko omogoči sodelovanje v evropskem sistemu opozarjanja na droge tudi tretjim državam ali mednarodnim organizacijam. To sodelovanje temelji na vzajemnosti in vključuje pravila o zaupnosti, enakovredna pravilom, ki veljajo v Agenciji.

8.   Agencija v tesnem sodelovanju z ustreznimi pristojnimi nacionalnimi organi, zlasti nacionalnimi kontaktnimi točkami, po potrebi razvije sistem opozarjanja, prek katerega so informacije o specifičnem tveganju, kadar je ustrezno, na voljo osebam, ki uporabljajo ali potencialno uporabljajo specifične droge.

9.   Agencija, kadar je to potrebno, posodobi svoja opozorila o drogah.

1.   Agencija pomaga Komisiji pri spremljanju razvoja v zvezi s preusmerjanjem predhodnih sestavin in trgovanjem z njimi ter pri ocenjevanju potrebe po dodajanju predhodnih sestavin med snovi s seznama ali med snovi, ki niso na seznamu, kot so opredeljene v uredbah (ES) št. 273/2004 in (ES) št. 111/2005, njihovem črtanju z zadevnega seznama ali spremembi njihove kategorije, vključno z opredeljevanjem in ocenjevanjem njihove dovoljene in nedovoljene uporabe.

2.   Agencija na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije pripravi poročilo o oceni ogroženosti v zvezi s predhodnimi sestavinami.

1.   Agencija vzpostavi mrežo forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, ki so dejavni na področju forenzičnih in toksikoloških preiskav drog in škode, povezane z drogami (v nadaljnjem besedilu: mreža).

2.   Mreža deluje prvenstveno kot forum za:

Nacionalne kontaktne točke so redno, vsaj enkrat letno, obveščene o dejavnostih mreže. Nacionalne kontaktne točke imajo dostop do informacij in podatkov, ki jih mreža ustvari.

3.   Vsaka država članica ima pravico, da prek svojega predstavnika v upravnem odboru v mrežo imenuje do tri laboratorije, ki so specializirani za forenzično analizo, toksikologijo ali druga ustrezna področja, povezana z drogami, da zastopajo nacionalne laboratorije. Agencija lahko za posebne projekte izbere dodatne laboratorije ali strokovnjake, ki so zlasti dejavni na področju forenzičnih in toksikoloških preiskav drog in škode, povezane z drogami.

4.   Skupno raziskovalno središče Komisije je član mreže in v njej zastopa Komisijo.

5.   Mreža tesno sodeluje z obstoječimi mrežami in organizacijami, dejavnimi na istih področjih kot mreža, ter upošteva njihovo delo, da se prepreči prekrivanje. Mreža Reitox je redno in vsaj enkrat letno obveščena o delu mreže.

6.   Agencija predseduje mreži in skliče vsaj eno srečanje mreže na leto. Mreža se lahko odloči za ustanovitev delovnih skupin, ki jim lahko predsedujejo člani mreže.

7.   Mreža omogoča Agenciji dostop do forenzičnih in toksikoloških podatkov, ki jih ustvarijo ali zberejo laboratoriji mreže, kadar je potrebno, tudi za analizo novih psihoaktivnih snovi.

8.   Agencija, kot je ustrezno ter na podlagi jasnih in preglednih pravil in postopkov, opredeli in financira posebne projekte za spodbujanje dela mreže. Agencija vzpostavi ta pravila in postopke pred opredelitvijo takih projektov.

9.   Agencija vzpostavi podatkovno zbirko za shranjevanje, analizo in dajanje na voljo informacij in podatkov, ki jih je zbrala ali ustvarila mreža, v skladu z ustreznimi določbami te uredbe, vključno s členom 6(8) in členom 49.

1.   Agencija razvija in spodbuja z dokazi podprte intervencije in najboljše prakse ter ozavešča o škodljivih učinkih drog, preventivi, zdravljenju, oskrbi, ukrepih za zmanjševanje tveganja in škode, rehabilitaciji, socialni reintegraciji in okrevanju. Kadar je ustrezno, Agencija uporabi pristop, ki upošteva vidik spola in vidik starosti. Dejavnosti z dokazi podprtih intervencij, najboljših praks in ozaveščanja se lahko prilagodijo nacionalnemu okviru in izvajajo na nacionalni ravni ter so, kadar je potrebno, ciljno usmerjene na posebne skupine.

2.   Dejavnosti z dokazi podprtih intervencij, najboljših praks in ozaveščanja iz odstavka 1 so v skladu z normami na področju človekovih pravic in političnimi usmeritvami iz veljavnih strateških dokumentov Unije, povezanih z drogami.

3.   Agencija spodbuja izvajanje veljavnih standardov kakovosti za preprečevanje uporabe drog in jih po potrebi posodablja. Agencija zagotavlja ali podpira usposabljanje na podlagi člena 19. Kadar je potrebno oblikuje standarde kakovosti za zmanjšanje tveganja in škode, zdravljenje, okrevanje, oskrbo in rehabilitacijo.

4.   Agencija lahko državam članicam ponudi podporo in jim na podlagi njihovega soglasja pomaga pri razvoju nacionalnih intervencij na področju svojega mandata.

1.   Agencija na zahtevo nacionalnega organa sodelujoče države oceni nacionalne ukrepe v skladu s standardnim operativnim protokolom iz odstavka 3.

2.   Agencija nacionalni ukrep pred ocenjevanjem ovrednoti in analizira, ali je skladen z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji in ali se je izkazal za koristnega pri uresničevanju zastavljenih ciljev.

3.   Agencija razvije postopek ocenjevanja. Agencija postopek ocenjevanja na pregleden način določi v standardnem operativnem protokolu. Upravni odbor odobri standardni operativni protokol in njegove morebitne spremembe, preden ga Agencija začne uporabljati.

4.   Agencija redno obvešča upravni odbor o opravljenih ocenah na podlagi tega člena.

1.   Agencija lahko na zahtevo države članice podpre neodvisno oceno njenih nacionalnih politik na področju drog in razvoj z dokazi podprtih politik na področju drog v skladu z veljavnimi strateškimi dokumenti Unije, povezanimi z drogami.

2.   Agencija lahko državam članicam ponudi podporo in jim na podlagi njihovega soglasja pomaga pri izvajanju nacionalnih politik, standardov kakovosti, najboljših praks in inovativnih pristopov na področju drog. Agencija omogoča lažjo izmenjavo informacij, tudi o ustreznem pravu in najboljših praksah, med nacionalnimi organi in strokovnjaki.

3.   Ko Agencija podpira ocenjevanje politik na področju drog, deluje neodvisno in se ravna po svojih znanstvenih standardih ter z dokazi podprtem pristopu.

1.   Agencija:

2.   Okvir za mednarodno sodelovanje iz odstavka 1, točka (a), si prizadeva za nadaljnjo krepitev in podpiranje prizadevanj tretjih držav za obravnavanje vprašanj, povezanih z drogami, na način, ki je podprt z dokazi, celovit, uravnotežen in večdisciplinaren, ter ob popolnem spoštovanju pravil na področju človekovih pravic. Ta okvir za mednarodno sodelovanje upošteva relevantne dokumente politike Unije in razvoj pojava drog. Določa prednostne države ali regije za sodelovanje in ključne rezultate sodelovanja. Upošteva tudi izkušnje in dejavnosti, ki jih izvajajo države članice. Agencija redno ocenjuje in pregleduje okvir za mednarodno sodelovanje.

3.   Agencija na zahtevo Komisije in ob odobritvi upravnega odbora tretjim državam, zlasti državam kandidatkam, v skladu z okvirom za mednarodno sodelovanje iz odstavka 1, točka (a), prenese svoje strokovno znanje in izkušnje ter zagotavlja tehnično pomoč.

Tehnična pomoč se osredotoča zlasti na vzpostavitev ali utrditev nacionalnih kontaktnih točk, nacionalnih sistemov za zbiranje podatkov in nacionalnih sistemov zgodnjega opozarjanja ter na spodbujanje najboljših praks na področjih preventive, zdravljenja, oskrbe, zmanjševanja tveganja in škode, rehabilitacije, socialne reintegracije in okrevanja ter posledično pomaga pri vzpostavljanju in krepitvi strukturnih povezav s sistemom zgodnjega opozarjanja iz člena 8 in z mrežo Reitox. Agencija lahko na zahtevo navedene tretje države oceni nacionalne organe tretje države.

4.   Agencija sodeluje z mednarodnimi organizacijami in s tretjimi državami v skladu s členoma 53 in 54.

1.   Agencija pomaga Komisiji in državam članicam pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem ter pri pripravi in izvajanju okvirnih programov Unije za raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki so pomembni za opravljanje njene splošne in posebnih nalog iz členov 4 in 5. Pri svojih dejavnostih, povezanih z raziskavami, ustrezno pozornost nameni presečnosti kot horizontalnemu načelu. Kadar Agencija pomaga Komisiji pri opredelitvi ključnih raziskovalnih tem ali pri pripravi in izvajanju okvirnega programa Unije, iz tega programa ne prejema sredstev.

2.   Agencija proaktivno spremlja raziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki so pomembne za doseganje njene splošne in posebnih nalog iz členov 4 in 5, ter prispeva k njim, podpira s tem povezane dejavnosti držav članic in izvaja svoje raziskovalne in inovacijske dejavnosti v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba, vključno z razvojem, usposabljanjem, testiranjem in potrjevanjem algoritmov za razvoj orodij. Agencija posreduje rezultate takih raziskav in inovacijskih dejavnosti Evropskemu parlamentu, državam članicam in Komisiji v skladu z varnostnimi pravili iz člena 49.

3.   Agencija prispeva k dejavnostim, ki se izvajajo v okviru raziskovalnega in inovacijskega cikla, kot sta inovacijsko vozlišče EU za notranjo varnost ter organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere, ustanovljen s Sklepom Komisije z dne 16. septembra 2021 (26), in v njih sodeluje.

4.   Agencija lahko načrtuje in izvaja pilotne projekte, ki se nanašajo na zadeve, zajete v tej uredbi.

5.   Agencija sprejme vse potrebne ukrepe, da se prepreči nasprotja interesov pri izvajanju pilotnih projektov iz odstavka 4. Objavi informacije o svojih raziskovalnih projektih, ki vključujejo predstavitvene projekte. Take informacije vključujejo partnerje, ki sodelujejo pri projektih, in proračun za projekt.

6.   Agencija ustvari podatkovno zbirko za shranjevanje, analizo in dajanje na voljo raziskovalnih programov, ki so povezani z drogami.

1.   Upravno in vodstveno strukturo Agencije sestavljajo:

2.   Člani upravne in vodstvene strukture Agencije nimajo finančnih ali drugih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo nepristranskost. Delujejo v javnem interesu in svoje dejavnosti izvajajo neodvisno, nepristransko in pregledno. Predložijo letno izjavo o svojih interesih, do katere se lahko dostopa na zahtevo.

1.   Upravni odbor je sestavljen iz:

2.   Upravni odbor vključuje tudi:

3.   Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana v primeru njegove odsotnosti in se lahko udeležuje sej upravnega odbora.

4.   Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani zaradi svojega znanja na področjih iz člena 4(1), točka (a), pri čemer se upoštevajo ustrezne vodstvene, upravne in proračunske kompetence. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da bi zagotovile stalnost dela upravnega odbora. Prizadevajo si tudi za uravnoteženo zastopanost spolov v upravnem odboru.

5.   Upravni odbor lahko kot opazovalce povabi predstavnike mednarodnih organizacij, s katerimi sodeluje Agencija v skladu s členom 53.

6.   Mandat članov in njihovih namestnikov traja štiri leta. Ta mandat se lahko podaljša.

1.   Upravni odbor:

2.   Upravni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme odločitev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in o določitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Zaradi izjemnih okoliščin lahko upravni odbor z odločitvijo začasno umakne prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, ki ni izvršni direktor.

1.   Upravni odbor izmed svojih članov z glasovalno pravico izvoli predsednika in podpredsednika. Predsednika in podpredsednika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravnega odbora z glasovalno pravico.

2.   Podpredsednik po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

3.   Mandat predsednika in podpredsednika traja štiri leta. Lahko se enkrat podaljša. Če pa njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

4.   Podroben postopek za izvolitev predsednika in podpredsednika se določi v poslovniku upravnega odbora.

1.   Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.   Izvršni direktor se udeležuje razprav upravnega odbora.

3.   Upravni odbor ima vsaj eno redno sejo na leto. Poleg tega se sestane na pobudo svojega predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

4.   Upravni odbor lahko na sejo kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo koristno, tudi predstavnike organizacij civilne družbe.

5.   Članom upravnega odbora lahko na sejah pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, če je tako določeno v poslovniku.

6.   Agencija zagotovi sekretariat za upravni odbor.

1.   Brez poseganja v člen 24(1), točki (c) in (d), člen 25(1), člen 35(6), člen 29(8) in člen 53(2) upravni odbor sprejema odločitve z večino glasov svojih članov z glasovalno pravico.

2.   Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. V primeru odsotnosti člana z glasovalno pravico ima pravico do glasovanja njegov namestnik.

3.   Predsednik in podpredsednik sodelujeta pri glasovanju.

4.   Izvršni direktor pri glasovanju ne sodeluje.

5.   Podrobnejša pravila glasovanja, zlasti okoliščine, v katerih lahko član deluje v imenu drugega člana, so določena v poslovniku upravnega odbora.

1.   Izvršni odbor:

2.   V nujnih primerih lahko izvršni odbor sprejme določene začasne odločitve namesto upravnega odbora, zlasti o zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem, vključno z začasnim preklicem prenosa pooblastil organa za imenovanja, in o proračunskih zadevah. Pogoji za sprejemanje takih začasnih odločitev se določijo v poslovniku upravnega odbora.

3.   Izvršni odbor sestavljajo predsednik in podpredsednik upravnega odbora, dva druga člana, ki ju izmed svojih članov z glasovalno pravico imenuje upravni odbor, in dva predstavnika Komisije v upravnem odboru.

Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora.

Izvršni direktor sodeluje na sejah izvršnega odbora kot opazovalec. Izvršni odbor lahko na seje povabi tudi druge opazovalce.

4.   Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta. Njihov mandat se lahko enkrat podaljša. Če pa njihovo članstvo v upravnem odboru preneha kadar koli med njihovim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njihov mandat v izvršnem odboru.

5.   Izvršni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika ali na zahtevo svojih članov.

6.   Izvršni odbor sprejema odločitve s soglasjem svojih članov. Če ne more sprejeti odločitve s soglasjem, se zadeva predloži upravnemu odboru.

7.   Upravni odbor določi pravila poslovnika izvršnega odbora.

1.   Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije na podlagi člena 2, točka (a), pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja s seznama vsaj treh kandidatov, ki jih predlaga Komisija, na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka. Izbirni postopek vsebuje objavo razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije in drugih ustreznih medijih. Komisija se o osnutku razpisa za prijavo interesa posvetuje z upravnim odborom. V izbirni postopek lahko kot opazovalca vključi predstavnika upravnega odbora.

Pred imenovanjem na mesto izvršnega direktorja s strani upravnega odbora se lahko kandidati iz ožjega izbora, ki jih predlaga Komisija, brez odlašanja pozovejo, da pred pristojnim odborom ali odbori Evropskega parlamenta podajo izjavo in odgovorijo na vprašanja članov odbora. Evropski parlament lahko na podlagi take izjave in odgovorov sprejme mnenje, v katerem izrazi svoje stališče, in ga predloži upravnemu odboru.

3.   Za namen sklenitve pogodbe z izvršnim direktorjem Agencijo zastopa predsednik upravnega odbora.

4.   Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Komisija ob koncu tega obdobja izvede oceno, v kateri upošteva oceno delovne uspešnosti izvršnega direktorja, vključno s predhodnim prispevkom upravnega odbora, ter prihodnje naloge in izzive Agencije.

5.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 4, mandat izvršnemu direktorju enkrat podaljša za obdobje največ pet let.

Upravni odbor obvesti Evropski parlament, če namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Preden upravni odbor sprejme odločitev o podaljšanju mandata izvršnega direktorja, se lahko izvršni direktor pozove, da brez odlašanja poda izjavo pred pristojnim odborom ali odbori Evropskega parlamenta in odgovori na vprašanja članov odbora.

6.   Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sodeluje v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7.   Izvršni direktor je lahko odstavljen samo na podlagi sklepa, ki ga sprejme upravni odbor na predlog Komisije. Ob upoštevanju veljavnih zahtev glede zaupnosti sta Evropski parlament in Svet obveščena o razlogih za tak sklep.

8.   Upravni odbor odločitev o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine glasov članov z glasovalno pravico.

1.   Izvršni direktor je odgovoren za upravljanje Agencije. Za svoje ravnanje je odgovoren upravnemu odboru.

2.   Brez poseganja v pooblastila Komisije, upravnega odbora in izvršnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih dolžnosti in ne zahteva niti ne sprejema navodil od nobene vlade ali drugega organa.

3.   Izvršni direktor o opravljanju svojih dolžnosti poroča Evropskemu parlamentu, kadar ga ta k temu pozove. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

4.   Izvršni direktor je zakoniti zastopnik Agencije.

5.   Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje posebnih nalog Agencije iz člena 5. Izvršni direktor je odgovoren zlasti za:

6.   Izvršni direktor lahko odloči, da se za učinkovito in uspešno opravljanje nalog Agencije napoti enega ali več uradnikov za zvezo v institucije Unije ter v ustrezne organe, urade in agencije Unije. V ta namen pridobi predhodno soglasje Komisije in upravnega odbora. Odločitve o napotitvi uradnikov za zvezo na način, ki preprečuje nepotrebne stroške in podvajanje upravnih nalog Agencije, določajo obseg dejavnosti, ki jih bodo izvajali uradniki za zvezo.

7.   Izvršni direktor se na poziv Evropskega parlamenta ali Sveta brez nepotrebnega odlašanja udeleži sej, ki jih organizira bodisi Evropski parlament bodisi Svet, na katero koli temo, povezano z mandatom Agencije.

1.   Znanstveni odbor sestavlja najmanj sedem in največ 15 znanstvenikov, ki jih zaradi njihove znanstvene odličnosti in neodvisnosti imenuje upravni odbor na podlagi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije in drugih ustreznih medijih. Agencija obvesti pristojni odbor ali odbore Evropskega parlamenta o imenovanjih v znanstveni odbor in o njegovem delu. Postopek za izbor članov znanstvenega odbora zagotavlja, da specialistična področja članov znanstvenega odbora zajemajo najpomembnejša področja, povezana s cilji Agencije. Strani, ki sodelujejo pri imenovanju članov v znanstveni odbor, si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost spolov v njem.

2.   Člani znanstvenega odbora so imenovani osebno za obdobje štirih let, ki se lahko enkrat podaljša.

3.   Člani znanstvenega odbora so neodvisni in delujejo v javnem interesu. Ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobene vlade ali katerega koli drugega organa.

4.   Kadar član ne izpolnjuje več meril neodvisnosti, o tem obvesti upravni odbor. Poleg tega lahko upravni odbor na predlog vsaj ene tretjine svojih članov ali Komisije izjavi, da član ni neodvisen, in njegovo imenovanje prekliče. Upravni odbor imenuje novega člana za preostanek mandata navedenega člana v skladu z rednim postopkom za imenovanje članov.

5.   Znanstveni odbor pripravi mnenje v vseh primerih, predvidenih s to uredbo, ali o znanstvenih vprašanjih v zvezi z dejavnostmi Agencije, ki mu jih lahko predloži upravni odbor ali izvršni direktor. Mnenja znanstvenega odbora se objavijo na spletišču Agencije.

6.   Za namene ocene tveganj, ki jih predstavlja nova psihoaktivna snov ali skupina novih psihoaktivnih snovi, lahko izvršni direktor, če se mu to zdi potrebno, na podlagi mnenja predsednika znanstvenega odbora ta odbor razširi z vključitvijo strokovnjakov z znanstvenih področij, relevantnih za pripravo uravnotežene ocene tveganj, ki jih predstavljajo nova psihoaktivna snov ali skupina novih psihoaktivnih snovi. Izvršni direktor te strokovnjake imenuje s seznama strokovnjakov. Upravni odbor seznam strokovnjakov odobri vsaka štiri leta.

7.   Znanstveni odbor izvoli predsednika in njegovega namestnika za čas trajanja mandata znanstvenega odbora. Predsednik lahko kot opazovalec sodeluje na sejah upravnega odbora.

8.   Znanstveni odbor se sestane vsaj enkrat letno.

9.   Agencija na svojem spletišču objavi seznam članov znanstvenega odbora, ki ga redno posodablja.

1.   Države članice prek Evropske informacijske mreže na področju drog in odvisnosti od drog (mreža Reitox) prispevajo k nalogi Agencije, da zbira in sporoča dosledne in standardizirane informacije o pojavu drog po vsej Uniji. Mrežo Reitox sestavljajo nacionalne kontaktne točke, imenovane v skladu s členom 33, in kontaktna točka za Komisijo.

2.   Mreža Reitox izmed svojih članov izvoli uradnega govorca in od enega do tri njegove namestnike. Uradni govorec zastopa mrežo Reitox v razmerju do Agencije in lahko sodeluje na sejah upravnega odbora kot opazovalec.

3.   Mreža Reitox ima vsaj eno redno srečanje na leto. Srečanja skliče in jim predseduje Agencija. Poleg tega se mreža sestane tudi na pobudo svojega uradnega govorca ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

1.   Vsaka sodelujoča država z ustreznimi nacionalnimi pravnimi ali upravnimi ukrepi imenuje enotno nacionalno kontaktno točko, ki je trajno vzpostavljena in ima jasen mandat. Nacionalni član upravnega odbora obvesti Agencijo o imenovanju nacionalne kontaktne točke in imenovanju vodje nacionalne kontaktne točke ter o vsaki s tem povezani spremembi.

2.   Pristojni nacionalni organ zagotovi, da se nacionalni kontaktni točki zaupajo naloge iz člena 34(2). Vodja nacionalne kontaktne točke ali njegov namestnik zastopa nacionalno kontaktno točko v mreži Reitox.

3.   Nacionalne kontaktne točke so znanstveno neodvisne in skrbijo za kakovost svojih podatkov.

4.   Nacionalne kontaktne točke svoje dejavnosti načrtujejo vnaprej, pri čemer imajo zadostne proračunske in človeške vire, ki se dodelijo iz nacionalnih proračunov in jih sofinancira Agencija v skladu z odstavkom 5 tega člena, da lahko izpolnjujejo svoj mandat in izvajajo svoje naloge iz člena 34(2), ter imajo zadostno opremo in prostore za podporo svojim vsakodnevnim dejavnostim.

5.   Osnovni stroški nacionalne kontaktne točke vsake države članice se sofinancirajo z nepovratnimi sredstvi, ki jih zagotovi Agencija, pod pogojem, da izpolnjuje pogoje iz odstavkov 1 do 4. Za pridobitev tega sofinanciranja vsako leto z Agencijo podpiše sporazum o dodelitvi nepovratnih sredstev. Raven sofinanciranja predlaga izvršni direktor, odobri jo upravni odbor in je predmet rednega pregleda. Agencija lahko na ad hoc osnovi nacionalnim kontaktnim točkam zagotovi dodatno financiranje za sodelovanje pri posebnih projektih in njihovo izvedbo.

6.   Agencija oceni nacionalne kontaktne točke v skladu s členom 35.

1.   Nacionalne kontaktne točke predstavljajo vmesnik med sodelujočimi državami in Agencijo ter podpirajo njihovo medsebojno interakcijo.

2.   Da bi Agencijo podprla pri izvajanju njene splošne in posebnih nalog iz členov 4 in 5 ter tako prispevala k usklajenemu ukrepanju Unije, vsaka nacionalna kontaktna točka izvaja naslednje naloge:

3.   V skladu s svojimi zmogljivostmi nacionalne kontaktne točke spremljajo, analizirajo in razlagajo ustrezne informacije s področij zajetih v členu 4. Nacionalne kontaktne točke te informacije ter informacije o uporabljenih politikah in rešitvah zagotavljajo Agenciji.

4.   Nacionalne kontaktne točke vzpostavijo in ohranjajo potrebno sodelovanje z ustreznimi nacionalnimi in regionalnimi organi, telesi, agencijami in organizacijami za zbiranje informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog na podlagi odstavka 2.

5.   Nacionalne kontaktne točke pri zbiranju podatkov na podlagi tega člena, kjer je mogoče, zagotovijo, da so zbrani podatki razčlenjeni po biološkem ali družbenem spolu. Pri zbiranju in predstavitvi podatkov v skladu s tem členom upoštevajo z vidika spola občutljive vidike politike na področju drog. Ne posredujejo podatkov, ki omogočajo identifikacijo posameznikov ali majhnih skupin posameznikov. Vzdržijo se posredovanja kakršnih koli informacij, ki se nanašajo na konkretne posameznike.

1.   Agencija za vsako nacionalno kontaktno točko oceni, ali z izvajanjem nalog iz člena 34(2) prispeva k izpolnjevanju nalog Agencije. Taka ocenjevanja ne zadevajo drugih funkcij organa, ki gosti nacionalno kontaktno točko, ali splošne strukture, v katero je nacionalna kontaktna točka umeščena.

2.   Ocena iz odstavka 1 temelji na relevantnih informacijah, ki jih deli nacionalna kontaktna točka. Agencija lahko slednjo po potrebi obišče.

3.   Agencija vsako oceno, ki jo izvede na podlagi odstavka 1 predstavi zadevni nacionalni kontaktni točki in pristojnemu nacionalnemu organu. Ocene lahko vključujejo priporočila za izpolnjevanje nalog iz člena 34(2), določijo časovni okvir za njihovo izvajanje ter nudijo podporo Agencije nacionalnim kontaktnim točkam za namene krepitev zmogljivosti.

4.   Kadar so priporočila izdana skupaj s časovnim okvirom za njihovo izvajanje na podlagi odstavka 3, zadevna nacionalna kontaktna točka bodisi Agencijo obvesti, da je sprejela priporočila, bodisi, če se z njimi ne strinja, Agenciji predloži pisno obrazloženo mnenje.

5.   Agencija obvesti upravni odbor o izidu ocen, izvedenih na podlagi odstavka 1, na svoji prvi seji po dokončanju ocene s strani Agencije. Agencija v primeru nestrinjanja z nacionalno kontaktno točko iz odstavka 4 tega člena oceno, priporočila in časovni okvir za njihovo izvajanje predloži upravnemu odboru, da jih ta na svoji naslednji seji odobri z večino svojih članov z glasovalno pravico v skladu s členom 23. Predstavnik zadevne države članice pri tem glasovanju ne sodeluje.

6.   Če nacionalna kontaktna točka do roka, določenega v oceni, iz odstavka 1 ne izpolni nalog iz člena 34(2), upravni odbor na svoji prvi seji po roku, določenem v oceni, z dvotretjinsko večino članov z glasovalno pravico v skladu s členom 23, odloči, da se sofinanciranje ne zagotovi, dokler nacionalna kontaktna točka ne izpolni nalog iz člena 34(2). Predstavnik zadevne države članice pri tem glasovanju ne sodeluje.

7.   Prvo oceno na podlagi odstavka 1 vsake nacionalne kontaktne točke Agencija izvede do 3. julija 2026. Agencija nato oceni nacionalne kontaktne točke po potrebi v rednih časovnih presledkih.

1.   Upravni odbor vsako leto do 15. decembra sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta, ki vsebuje večletno in letno načrtovanje programov ter dokumente iz člena 32 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 (30), in sicer na podlagi osnutka, ki ga predloži izvršni direktor, po posvetovanju z znanstvenim odborom, ob upoštevanju mnenja Komisije, v zvezi z večletnim načrtovanjem programov pa tudi po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Kadar se upravni odbor odloči, da ne bo upošteval elementov iz mnenja Komisije ali elementov, ki izhajajo iz posvetovanja z Evropskim parlamentom ali znanstvenim odborom, to utemelji. Do 31. januarja naslednjega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži enotni programski dokument.

Enotni programski dokument postane dokončen, ko je splošni proračun Unije dokončno sprejet, in se po potrebi ustrezno prilagodi.

2.   Letni delovni program vsebuje podrobno opredeljene cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki smotrnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter navedbo finančnih in človeških virov, dodeljenih posameznemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Skladen je z večletnim delovnim programom iz odstavka 4. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.

Večletno ali letno načrtovanje programov vključuje informacije o izvajanju okvira mednarodnega sodelovanja iz člena 20(1), točka (a), in o ukrepih, povezanih s tem okvirom. Vključuje tudi načrtovane raziskovalne in inovacijske dejavnosti Agencije iz člena 21.

3.   Upravni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar se Agenciji dodeli nova naloga.

Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

4.   V večletnem delovnem programu je določeno splošno strateško načrtovanje, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki smotrnosti. Določeno je tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem.

Načrtovanje virov se letno posodablja. Strateško načrtovanje se posodablja po potrebi, zlasti pa zaradi upoštevanja rezultatov ocene iz člena 51.

5.   Večletni in letni delovni programi se pripravijo v skladu s členom 32 Delegirane uredbe (EU) 2019/715.

1.   Za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Agencije ter se prikažejo v njenem proračunu.

2.   Proračun Agencije je uravnotežen z vidika prihodkov in odhodkov.

3.   Brez poseganja v druge vire prihodki Agencije zajemajo:

4.   Znesek in vir vseh prihodkov iz odstavka 3, točke (b) do (e), se vključita v letne računovodske izkaze Agencije ter sta jasno navedena v letnem poročilu o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju Agencije iz člena 41(3).

5.   Odhodki Agencije vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške. Slednji lahko vključujejo odhodke v podporo nacionalnim kontaktnim točkam iz člena 33(5).

1.   Agencija lahko na zahtevo opravi naslednje dodatne storitve:

2.   Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja in po posvetovanju s Komisijo na pregleden način določi metodo za izračun pristojbin in način njihovega plačila.

3.   Pristojbine so sorazmerne s stroški opravljenih storitev, zagotovljenih na stroškovno učinkovit način, in zadostujejo za kritje teh stroškov. Določijo se na taki ravni, da se zagotovi njihova nediskriminatornost in prepreči nepotrebno finančno ali upravno breme za deležnike.

4.   Pristojbine so določene na taki ravni, da bi se izognili primanjkljaju ali znatnemu kopičenju presežka v proračunu Agencije. Če se znatno pozitivno stanje proračuna, ki je posledica zagotavljanja storitev, kritih s pristojbinami, ponavlja ali če je znatno negativno stanje posledica zagotavljanja storitev, kritih s pristojbinami, upravni odbor opravi revizijo metode izračuna pristojbin v skladu s postopkom iz odstavka 2.

5.   Kadar je ustrezno, Agencija v okviru postopka za pripravo zaključnega računa iz člena 41 vključi poročilo o zaračunanih pristojbinah in njihovem vplivu na proračun Agencije.

1.   Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravnemu odboru.

2.   Upravni odbor na podlagi osnutka iz odstavka 1 sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.

3.   Začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Agencije se pošlje Komisiji vsako leto do 31. januarja. Upravni odbor pošlje končni osnutek načrta Komisiji do 31. marca.

4.   Komisija načrt prihodkov in odhodkov Agencije skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije pošlje proračunskemu organu.

5.   Komisija na podlagi načrta prihodkov in odhodkov Agencije v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt, in znesek subvencije v breme splošnega proračuna ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

6.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek Agenciji.

7.   Proračunski organ sprejme kadrovski načrt Agencije.

8.   Upravni odbor sprejme proračun Agencije z dvotretjinsko večino glasov članov z glasovalno pravico. Proračun postane dokončen, ko je splošni proračun Unije dokončno sprejet. Kadar je potrebno, se proračun ustrezno prilagodi.

9.   Delegirana uredba (EU) 2019/715 se uporablja za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun Agencije.

1.   Proračun Agencije izvršuje izvršni direktor.

2.   Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki so relevantne za postopke ocenjevanja iz člena 51.

1.   Računovodja Agencije do 1. marca naslednjega proračunskega leta računovodji Komisije in Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun.

2.   Računovodja Komisije do 31. marca naslednjega proračunskega leta Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun Agencije, konsolidiran z zaključnim računom Komisije.

3.   Agencija do 31. marca naslednjega proračunskega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju.

4.   Izvršni direktor po prejemu opažanj Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Agencije na podlagi člena 246 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (31) pripravi končni zaključni račun Agencije na lastno odgovornost in ga predloži upravnemu odboru v mnenje.

5.   Izvršni direktor Računskemu sodišču pošlje odgovor na njegova opažanja do 30. septembra. Izvršni direktor pošlje ta odgovor tudi upravnemu odboru.

6.   Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Agencije.

7.   Računovodja do 1. julija, ki sledi vsakemu proračunskemu letu, končni zaključni račun, skupaj z mnenjem upravnega odbora, pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

8.   Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

9.   Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na zahtevo Evropskega parlamenta predloži vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 261(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

10.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju podeli razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

1.   Za osebje Agencije se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Agencija pri zaposlovanju osebja iz tretjih držav po sklenitvi sporazumov iz člena 54 ravna v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

1.   Agencija lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno pri Agenciji. Za napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno pri Agenciji, ne veljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.   Upravni odbor sprejme sklep, v katerem določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v Agencijo.

1.   Za dokumente Agencije se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

2.   Za obdelovanje osebnih podatkov Agencije se uporablja Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (33).

3.   Upravni odbor v šestih mesecih od datuma svoje prve seje po 2. juliju 2024 določi ukrepe, na podlagi katerih Agencija uporablja Uredbo (EU) 2018/1725, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem pooblaščene osebe za varstvo podatkov pri Agenciji. Ti ukrepi se določijo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

1.   Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se za Agencijo uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013.

2.   Agencija do 1. oktobra 2023 pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah OLAF in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence Agencije, pri čemer uporabi predlogo, določeno v Prilogi k navedenemu sporazumu.

3.   Računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem, pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so sredstva Unije prejeli od Agencije.

4.   OLAF in EJT lahko v okviru svojih mandatov ter v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (34) izvajata preiskave, pri čemer lahko OLAF izvaja tudi preglede in inšpekcije na kraju samem, da ugotovita, ali je v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira Agencija, prišlo do goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije.

5.   Brez poseganja v odstavke 1 do 4 tega člena delovni sporazumi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami iz členov 53 in 54 ter pogodbe, sporazumi in sklepi Agencije o nepovratnih sredstvih vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje revizij in preiskav iz odstavkov 3 in 4 tega člena v skladu z njunimi pristojnostmi.

1.   Agencija sprejme svoja varnostna pravila, enakovredna varnostnim pravilom Komisije za varovanje tajnih podatkov EU in občutljivih netajnih podatkov, kot so določena v sklepih (EU, Euratom) 2015/443 in (EU, Euratom) 2015/444. Varnostna pravila Agencije med drugim zajemajo določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takih podatkov.

2.   Agencija lahko izmenjuje tajne informacije z ustreznimi organi tretje države ali mednarodne organizacije ali deli tajne podatke EU z drugim organom, uradom ali agencijo Unije le v okviru upravnih dogovorov. Upravne dogovore odobri upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Če upravni dogovor ne obstaja, o vsakem izrednem ad hoc posredovanju tajnih podatkov EU drugemu organu, uradu ali agenciji Unije odloči izvršni direktor po posvetovanju s Komisijo.

1.   Pogodbene obveznosti Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Agencija, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.   V primeru nepogodbene odgovornosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene službe ali njeno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti.

4.   Za reševanje odškodninskih sporov iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.   Osebno odgovornost osebja do Agencije urejajo kadrovski predpisi ali pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

1.   Komisija do 3. julija 2029 in nato vsakih pet let v skladu s svojimi smernicami oceni uspešnost Agencije z vidika njenih ciljev, mandata, nalog in lokacije. V takih ocenah so obravnavane zlasti morebitna potreba po spremembi mandata Agencije in finančne posledice take spremembe. Komisija v svoji prvi oceni posebno pozornost nameni spremembam mandata in nalog Agencije, ki jih uvaja ta uredba.

2.   Med vsako drugo oceno Komisija oceni tudi rezultate Agencije glede na njene cilje, mandat in naloge, vključno s tem, ali je glede na te cilje, mandat in naloge nadaljnji obstoj Agencije upravičen.

3.   Komisija o ugotovitvah ocene na podlagi tega člena poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in upravnemu odboru. Ugotovitve iz ocene se objavijo.

1.   Agencija si dejavno prizadeva za sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in drugimi organi, zlasti z organi Unije, vladnimi in nevladnimi ter tehničnimi organi, ki so pristojni za zadeve, zajete v tej uredbi, v okviru delovnih dogovorov, sklenjenih s takimi organi, v skladu s PDEU in določbami o pristojnostih teh organov. Ti delovni dogovori ne zajemajo izmenjave tajnih podatkov.

2.   Upravni odbor sprejme delovne dogovore iz prvega odstavka na podlagi osnutkov, ki jih predloži izvršni direktor, in po predhodni odobritvi Komisije. Kadar Komisija izrazi nestrinjanje s temi delovnimi dogovori, jih upravni odbor sprejme s tričetrtinsko večino članov s pravico glasovanja.

3.   Upravni odbor sprejme dopolnitve ali spremembe obstoječih delovnih dogovorov, ki so po obsegu omejene ter ne spreminjajo splošnega področja uporabe in namena delovnih dogovorov, ali tehnične delovne dogovore z drugimi tehničnimi organi na podlagi osnutkov, ki jih predloži izvršni direktor, in po predhodnem obvestilu Komisiji.

4.   Agencija delovne dogovore, ki jih sklene na podlagi tega člena, objavi na svojem spletišču.

1.   Pri delu Agencije lahko sodelujejo tretje države, ki so z Unijo v ta namen sklenile sporazum.

2.   Na podlagi ustreznih določb sporazumov iz odstavka 1 se dosežejo dogovori, v katerih so navedeni zlasti značaj, obseg in način sodelovanja zadevnih tretjih držav pri delu Agencije, vključno z določbami o udeležbi pri pobudah Agencije, finančnih prispevkih in osebju.

Kar zadeva kadrovska vprašanja, so dogovori iz prvega pododstavka v vseh pogledih skladni s kadrovskimi predpisi.

1.   Agencija ohranja sodelovanje z ustreznimi organizacijami civilne družbe, dejavnimi na področjih, ki jih zajema ta uredba, na nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni, za namene posvetovanja, izmenjave informacij in združevanja znanja s sodelovanjem s temi organizacijami civilne družbe. V ta namen imenuje enotno kontaktno točko, ki pod vodstvom izvršnega direktorja zagotavlja redno obveščanje organizacij civilne družbe o njenih dejavnostih, tudi s postavitvijo namenske spletne strani ali na druge ustrezne načine. Poleg tega omogoči, da organizacije civilne družbe predložijo podatke in informacije, pomembne za njene dejavnosti.

2.   Agencija pri obravnavi posebnih tem, kadar je ustrezno, opravi namenske izmenjave z organizacijami civilne družbe z ustreznimi kvalifikacijami in izkušnjami v zvezi z zadevno temo.

3.   Organizacije civilne družbe iz odstavkov 1 in 2 se vpišejo v register za preglednost, vzpostavljen z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost (35). Agencija seznam teh organizacij civilne družbe objavi.

1.   Potrebne določbe glede umestitve Agencije v državi članici, v kateri ima Agencija sedež, opreme, ki jo da ta država članica na voljo, in posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za člane upravnega odbora, osebje Agencije, vključno z izvršnim direktorjem, in njihove družinske člane, se določijo v sporazumu o sedežu med Agencijo in to državo članico.

2.   Država članica, v kateri ima Agencija sedež, zagotovi najboljše možne pogoje za nemoteno in učinkovito delovanje Agencije, vključno z večjezičnim evropsko usmerjenim izobraževanjem in ustreznimi prometnimi povezavami.

1.   Agencija je pravna naslednica vseh pogodb, ki jih je sklenil EMCDDA, ter vseh njegovih obveznosti in pridobljene lastnine.

2.   Ta uredba ne vpliva na pravno veljavnost sporazumov in dogovorov, ki jih je EMCDDA sklenil pred 2. julijem 2024.

1.   Upravni odbor EMCDDA nadaljuje svoje delo in delovanje na podlagi Uredbe (ES) št. 1920/2006 in pravil iz navedene uredbe, dokler niso v skladu s členom 23 te uredbe imenovani vsi predstavniki upravnega odbora.

2.   Države članice do 1. aprila 2024 Komisijo uradno obvestijo o imenih oseb, ki so jih v skladu s členom 23 imenovale za člane in namestnike članov upravnega odbora.

3.   Upravni odbor, ustanovljen v skladu s členom 23, se sestane na prvi seji do 3. avgusta 2024. Ob tej priložnosti lahko upravni odbor sprejme svoj poslovnik.

1.   Direktorju EMCDDA, imenovanemu na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 1920/2006, se za preostanek njegovega mandata dodelijo odgovornosti izvršnega direktorja, kot so določene v členu 30 te uredbe. Drugi pogoji njegove pogodbe ostanejo nespremenjeni.

Če se mandat direktorja EMCDDA izteče med 1. julijem 2023 in 2. julijem 2024 ter če ta mandat še ni bil podaljšan na podlagi Uredbe (ES) št. 1920/2006, se samodejno podaljša do 3. julija 2025.

2.   Kadar direktor, imenovan na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 1920/2006, ne želi ali ne more delovati v skladu z odstavkom 1 tega člena, upravni odbor imenuje začasnega izvršnega direktorja, ki opravlja dolžnosti, dodeljene izvršnemu direktorju, za obdobje največ 18 mesecev do imenovanja izvršnega direktorja v skladu s členom 29(2).

1.   Uredba (ES) št. 1920/2006 se razveljavi z učinkom od 2. julija 2024. Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

2.   Notranja pravila in ukrepi, ki jih sprejme upravni odbor na podlagi Uredbe (ES) št. 1920/2006, ostanejo v veljavi po 2. juliju 2024, razen če upravni odbor pri uporabi te uredbe odloči drugače.