(1)

Unija je 5. oktobra 2016 ratificirala Pariški sporazum, sprejet v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum). Pariški sporazum pogodbenice, ki so ga ratificirale, poziva, naj okrepijo globalni odziv na grožnje podnebnih sprememb z namenom omejitve povišanja svetovne temperature na precej manj kot 2 °C.

(2)

Skladno s Pariškim sporazumom je Komisija 11. decembra 2019 objavila sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem zelenem dogovoru, ki zavezuje k spopadanju s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter preobrazbi Unije v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, ki določa novo strategijo za rast, je poudarjeno, da je treba podpreti tehnološke preboje na področju pridobivanja čistega jekla, ki bodo privedli do postopka brezogljične proizvodnje jekla do leta 2030, ter proučiti, ali bi bilo mogoče v ta namen uporabiti del finančnih sredstev, ki se bodo sprostila iz naslova Evropske skupnosti za premog in jeklo. V sporočilu je prav tako navedeno, da bi vsi ukrepi in politike Unije morali skupaj pomagati Uniji pri doseganju uspešnega in pravičnega prehoda v trajnostno prihodnost. Raziskovalni cilji raziskovalnega programa Raziskovalnega sklada za premog in jeklo se v skladu z načelom „ne škodujmo“, zapisanim v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru, pregledajo, tako da ne bi več zajemali dejavnosti, ki podaljšujejo pridobivanje, predelavo in nezmanjšano uporabo premoga.

(3)

Unija si prizadeva za ambiciozno politiko na področju podnebnih ukrepov in je vzpostavila regulativni okvir za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Zlasti Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa zakonodajno podlago za zanesljivo, vključujočo, stroškovno učinkovito, pregledno in predvidljivo upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, kar zagotavlja doseganje ciljev za leto 2030 ter dolgoročnih ciljev energetske unije v skladu s Pariškim sporazumom.

(4)

Komisija je v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo in naložbenem načrtu za evropski zeleni dogovor napovedala, da namerava predlagati revizijo Odločbe Sveta 2008/376/ES (3), z namenom omogočiti financiranje velikih prebojnih raziskovalnih in razvojnih projektov na področju pridobivanja čistega jekla ter raziskovalnih dejavnosti v premogovništvu po načelih Mehanizma za pravični prehod.

(5)

Poleg tega je v poročilu o spremljanju in ocenjevanju raziskovalnega programa Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (v nadaljnjem besedilu: raziskovalni program) priporočeno, da se spremenijo raziskovalni cilji za premog in jeklo iz poglavja II, oddelka 3 in 4 Odločbe 2008/376/ES ter da se podprejo prebojne raziskave v jeklarstvu in simbolični projekti v premogovništvu.

(6)

Zato je treba uskladiti cilje raziskovalnega programa Raziskovalnega sklada za premog in jeklo z mednarodnimi sporazumi, kakršen je Pariški sporazum, ter z znanstvenimi, tehnološkimi in političnimi cilji Unije o podnebni nevtralnosti do leta 2050.

(7)

Izkazalo se je, da so skupaj načrtovana partnerstva učinkovita pri združevanju virov za skupni evropski cilj na področju raziskav. Da bi pripomogli k doseganju podnebno nevtralnega gospodarstva do leta 2050, je treba določiti možnost, da se zagotovi podpora prek skupaj načrtovanih evropskih partnerstev v sinergiji in zaporedju z drugimi programi. Evropsko partnerstvo bi lahko bilo idealen instrument za združevanje virov, da se podprejo raziskave o tehnoloških prebojih za zmanjšanje emisij CO2 v sektorju jeklarstva.

(8)

Odločbo 2008/376/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –