EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 12.6.2018

COM(2018) 473 final

2018/0249(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja

{SEC(2018) 315 final}
{SWD(2018) 347 final}
{SWD(2018) 348 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Učinkovito varovanje naših zunanjih meja je pogoj za zagotavljanje varnega prostora za prosti pretok oseb in blaga znotraj Unije in eden glavnih ciljev odziva Unije na izzive, s katerimi se soočamo na področju migracij in varnosti, kot je navedeno v sporočilu Komisije o evropski agendi o migracijah 1 . Cilj Unije (na podlagi člena 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU)) zagotoviti visoko raven varnosti v območju svobode, varnosti in pravice bi bilo treba med drugim doseči s skupnimi ukrepi v zvezi s prehajanjem oseb prek notranjih meja in nadzorom na zunanjih mejah Unije ter skupno vizumsko politiko. Vzpostavitev prostora brez notranjih meja, v katerem je zagotovljen prosti pretok oseb in blaga, prinaša pomembne koristi evropskim državljanom in podjetjem. Schengensko območje je eno najpomembnejših sredstev, s katerimi lahko evropski državljani uveljavljajo svoje svoboščine, notranji trg pa lahko uspeva in se razvija. Je eden od najoprijemljivejših dosežkov Unije, zato je še toliko pomembneje, da okrepimo prizadevanja in zaščitimo njegovo celovitost, zlasti v času izzivov, ki jih prinaša migracijski pritisk.

Proračun Unije je imel ključno vlogo pri financiranju skupnega odziva na različne razsežnosti migracijske krize in ohranitvi schengenskega območja. Komisija predlaga, da se poveča podpora za varovanje naših zunanjih meja. To vključuje ustrezno upravljanje tokov blaga in oseb s krepitvijo nadzora na zunanjih mejah in zagotavljanje, da imajo države članice primerno opremo za izvajanje carinskih kontrol.

Komisija je 2. maja 2018 sprejela predlog za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, v katerem je zato predlagala, da se vzpostavi nov Sklad za integrirano upravljanje meja, ki bo državam članicam zagotavljal nujno potrebno in okrepljeno podporo za varovanje skupnih zunanjih meja Unije, s skupnimi sredstvi v višini 9 318 000 000 EUR (v tekočih cenah). Za naslednje obdobje je tako predvideno petkratno povečanje skupnih sredstev za upravljanje meja v primerjavi z veljavnim večletnim finančnim okvirom. Sklad za integrirano upravljanje meja bo prispeval k nadaljnjemu razvoju skupne vizumske politike in zagotavljal izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja na zunanjih mejah, da bi se upravljalo učinkovito prehajanje zunanjih meja. To vključuje obravnavanje migracijskih izzivov in potencialnih prihodnjih groženj na teh mejah, s čimer bo prispeval k obravnavanju hudih kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo in zagotavljanju visoke ravni notranje varnosti v Uniji ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic in ohranjanju prostega gibanja oseb znotraj Unije. Državam članicam bi se morala še naprej zagotavljati finančna sredstva, da bi lahko izgradile in okrepile svoje zmogljivosti na teh področjih ter izboljšale sodelovanje, med drugim z ustreznimi agencijami Unije. Sklad bo imel pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju večje enotnosti pri izvajanju carinskih kontrol na zunanjih mejah, saj bo odpravljal sedanja neravnovesja med državami članicami zaradi geografskih razlik ter razlik v zmogljivostih in virih, ki so jim na voljo. V tem okviru bo predlagani Sklad za integrirano upravljanje meja sestavljen iz dveh instrumentov, tj. instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume in instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole 2 . Ta predlog zadeva le instrument za upravljanje meja in vizume. Komisija je vzporedno s tem pripravila ločen predlog, ki zajema instrument za opremo za carinske kontrole.

Krepitev evropskega integriranega upravljanja meja na zunanjih mejah, kakor je opredeljeno v Uredbi (EU) 2016/1624 o ustanovitvi evropske mejne in obalne straže 3 , je ključni steber ukrepanja EU in pogoj za normalno delovanje schengenskega sistema. Koncept evropskega integriranega upravljanja meja združuje vrsto elementov, ki jih je treba obravnavati celovito in usklajeno, in sicer od nadzora meja, vključno z napotitvijo državljanov tretjih držav, ki potrebujejo zaščito, preprečevanja in odkrivanja čezmejnih kaznivih dejanj ter operacij iskanja in reševanja do analiz tveganja. Pomemben element evropskega integriranega upravljanja meja so tudi medagencijsko sodelovanje in mehanizmi solidarnosti, vključno z instrumenti financiranja Unije, kot sta novi Sklad za integrirano upravljanje meja in zlasti instrument za upravljanje meja in vizume.

Zunanje meje EU so skupne meje, ki zahtevajo skupne in usklajene ukrepe pristojnih nacionalnih organov in akterjev EU ter Unije kot celote. Upravljanje teh skupnih zunanjih meja je zato skupna odgovornost držav članic in Evropske agencije za mejno in obalno stražo, ki predstavljajo stebra evropske mejne in obalne straže. Da bi lahko evropska mejna in obalna straža učinkovito izvajala evropsko integrirano upravljanje meja, je tesno sodelovanje med njenima sestavnima deloma ključnega pomena. Potrebna je ustrezna porazdelitev namenskih finančnih sredstev EU za zagotovitev, da imajo države članice, ki so jih migracije najbolj prizadele, zadostno zmogljivost za obravnavanje izzivov, s katerimi se soočajo, v korist celotne Unije. K temu bo prispeval instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume.

Prizadevanja nacionalnih mejnih policij in organov za carinske kontrole, ki jih bo podpiral instrument, je treba dopolniti z močno in popolnoma operativno Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ki bo jedro v celoti integriranega sistema EU za upravljanje meja. Zato namerava Komisija predlagati znatno okrepitev agencije, da bi ta postala popolnoma operativna, njena stalna enota pa bi štela okoli 10 000 mejnih policistov 4 . To zahteva tudi dobro delujočo Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA).

V naslednjem večletnem finančnem okviru bo financiranje Unije prek instrumentov za zunanje delovanje zagotavljalo tudi dodatno podporo za sodelovanje s tretjimi državami, namenjeno izboljšanju upravljanja njihovih meja, preprečevanju nedovoljenih migracij in boljšemu upravljanju migracijskih tokov.

Glavni izziv, ki naj bi ga predlog obravnaval, je potreba po večji prožnosti pri upravljanju prihodnjega instrumenta v primerjavi s sedanjim programskim obdobjem, pa tudi potreba po orodjih za zagotavljanje, da so sredstva namenjena prednostnim nalogam in ukrepom EU, ki imajo znatno dodano vrednost za Unijo. Za obravnavanje novih izzivov in prednostnih nalog so potrebni novi mehanizmi za dodeljevanje sredstev v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja.

–podpora za posebne ukrepe, ki zagotavlja dodatna finančna sredstva za namenske ukrepe z visoko dodano vrednostjo za EU v okviru nacionalnih programov držav članic,

–podpora za ukrepe Unije, ki se upravlja v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, in

–nujna pomoč.

Pri izvajanju instrumenta se bo zagotovila nadaljnja poenostavitev, zlasti s pristopom, skladnim s pravili, ki se uporabljajo za upravljanje drugih skladov Unije (enotna pravila), boljšimi usmeritvami za upravljavske in kontrolne sisteme ter zahtevami glede revizije in z zagotavljanjem, da se pri pravilih o upravičenosti v okviru deljenega upravljanja v celoti upoštevajo možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov. Prav tako je pomembno, da se čim bolj poveča dodana vrednost EU pri ukrepih, ki jih podpira instrument, ter uvede izboljšan okvir za spremljanje in ocenjevanje, da bi se okrepilo upravljanje skladov, ki temelji na smotrnosti.

V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume nadgrajuje naložbe in rezultate, dosežene s podporo njegovih predhodnikov, tj. Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013, vzpostavljenega z Odločbo št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta 5 , in instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 6 .

Instrument za upravljanje meja in vizume bo še naprej podpiral splošne politike EU na področju upravljanja zunanjih meja in vizumov, na primer okrepitev evropskega integriranega upravljanja meja, nakup opreme za upravljanje meja, ki jo bo uporabljala Evropska agencija za mejno in obalno stražo, skupno vizumsko politiko in ustrezne informacijske sisteme.

Agencije Unije, dejavne na področju upravljanja meja, zlasti Evropska agencija za mejno in obalno stražo, eu-LISA, pa tudi Agencija Evropske unije za azil (EUAA), so ključnega pomena za zagotavljanje varnosti meja in prostega gibanja oseb v Uniji, pri čemer tesno sodelujejo z organi držav članic. Države članice na primer zagotovijo, da so informacijski sistemi na nacionalni ravni interoperabilni in tako omogočajo izmenjavo informacij med različnimi organi, agencija za obsežne sisteme (eu-Lisa) pa zagotavlja, da je mogoča izmenjava informacij med vsemi informacijskimi sistemi v Uniji. Zato se bosta tudi pri podpori tem agencijam in državam članicam iz proračuna Unije v okviru instrumenta za upravljanje meja in vizume zagotovila popolna skladnost in dopolnjevanje. Prav tako je pomembno, da se zagotovi dopolnjevanje z ukrepi Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) in Evropske agencije za nadzor ribištva (EFCA), na primer s skupno opremo za pomorski nadzor in varovanje meje, s čimer se bo zagotovila čim boljša uporaba virov za okrepitev pomorske varnosti.

Za odziv na ključne izzive na področju upravljanja meja so potrebni odločni ukrepi držav članic in ustreznih agencij. Zato Komisija predlaga znatno povečanje proračuna, zlasti za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo. Skupaj s predvidenim proračunom za agencijo eu-LISA bodo proračunski prispevki za naslednji večletni finančni okvir znašali 12 013 000 000 EUR (v tekočih cenah). To bo omogočalo bistveno okrepitev vloge in dosega zlasti Evropske agencije za mejno in obalno stražo, predvsem prek stalne enote, ki bo štela približno 10 000 mejnih policistov 7 . Vendar pa dva instrumenta, iz katerih je sestavljen Sklad za integrirano upravljanje meja, ne zajemata sredstev, dodeljenih agencijam. Zato ta predlog ureja le instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume, ki bo zagotavljal podporo za izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja na zunanjih mejah s strani držav članic v popolni sinergiji z delom agencij Unije na tem področju.

 •    Skladnost z drugimi politikami Unije

Cilj politike Unije glede približevanja evropskemu integriranemu upravljanju meja zadeva področje, na katerem se medsebojno dopolnjujejo in krepijo različne druge politike EU. Ker upravljanje meja poteka na zunanjih mejah, je nujno potrebno sodelovanje in usklajevanje med organi za upravljanje meja in drugimi ustreznimi organi, zlasti carinskimi organi. V novem večletnem finančnem okviru bodo zagotovljene trdne sinergije med finančnimi instrumenti, ki podpirajo te organe, da bi se čim bolj povečal učinek proračuna EU na področju migracij in meja.

Z zagotovitvijo, da imajo organi, odgovorni za upravljanje meja in carinske kontrole, na voljo potrebno opremo in strokovno znanje ter da lahko nemoteno sodelujejo med seboj, lahko prispevamo k zmanjšanju obsega nedovoljenih migracij in dotoka nevarnega ali neželenega blaga v Unijo. K temu bosta prispevali komponenti Sklada za integrirano upravljanje meja, tj. instrument za upravljanje meja in vizume ter novo vzpostavljeni instrument za opremo za carinske kontrole. Prvi instrument bo zagotavljal dobro in učinkovito upravljanje meja, obenem pa zagotavljal, da se ohrani prosto gibanje oseb, medtem ko bo drugi podpiral dobro delovanje carinske unije. Prvi instrument se bo osredotočal izključno na ukrepe, ki se nanašajo na kontrolo oseb v okviru nadzora meja, medtem ko bo drugi instrument usmerjen v ukrepe, ki se nanašajo na nakup, vzdrževanje in posodabljanje opreme za carinski nadzor. Zajemal bo opremo, ki se lahko uporablja za kontrolo tako blaga kot tudi oseb. Tako se bodo v celoti zagotovile sinergije med instrumentoma, ki sta del Sklada za integrirano upravljanje meja.

Za uspeh integriranega upravljanja meja sta pomembna sodelovanje in usklajevanje z drugimi organi na področju migracij in varnosti. To so organi, pristojni za azil, upravljanje migracij, vračanje in čezmejna kazniva dejanja, ter akterji na področju pomorske varnosti in nadzora.

Kot prihodnji instrument financiranja, ki naj bi podpiral delo nacionalnih organov pri sprejemu prosilcev za azil in migrantov, ko prispejo na ozemlje EU, ter pri vračanju oseb, ki nimajo pravice do prebivanja v EU, se predlaga Sklad za azil in migracije. Sklad za azil in migracije ter instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume bosta delovala v popolni sinergiji, da bi oba sklada s področja migracij in upravljanja meja dosegla večji učinek. To je na primer pomembno za zmanjšanje števila migrantov brez urejenega statusa, ki prihajajo v Unijo, in za zagotovitev, da se osebe, ki nimajo pravice do prebivanja, vrnejo v svoje izvorne države.

Novi Sklad za notranjo varnost je prihodnji instrument financiranja, ki naj bi prispeval k zagotavljanju visoke ravni varnosti v Uniji, zlasti z bojem proti terorizmu in radikalizaciji, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti ter s pomočjo žrtvam kaznivih dejanj in njihovo zaščito, v popolni skladnosti z ukrepi, ki jih bo podpiral prihodnji instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume.

Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume bo omogočil nakup večnamenske opreme za pomorski nadzor, da bi se tudi na tem področju dosegle čim večje sinergije.

Ukrepi v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki jih podpira instrument, se bodo izvajali ob popolni sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije za zunanje financiranje, poleg tega pa bodo ti ukrepi dopolnjevali navedene druge ukrepe. Pri izvajanju takih ukrepov se bodo zlasti dosledno upoštevala načela in splošni cilji zunanjega delovanja ter zunanje politike Unije, ki se nanašajo na posamezno državo ali regijo. V zvezi z zunanjo razsežnostjo bo instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume zagotavljal ciljno podporo, namenjeno izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami in okrepitvi ključnih vidikov varovanja njihovih meja ter zmogljivosti upravljanja meja na interesnih področjih migracijske politike Unije in področjih ciljev Unije v zvezi z varnostjo.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 3(2) Pogodbe o Evropski uniji določa, da „Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb“.

Pravna podlaga za predlagani ukrep Unije je seznam ukrepov iz člena 77(2) in člena 79(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), kot so skupna vizumska politika, kontrole oseb na zunanjih mejah, ukrepi za postopno vzpostavitev integriranega sistema upravljanja zunanjih meja in boj proti trgovini z ljudmi.

Upoštevati je treba tudi člen 80 PDEU, ki poudarja, da za te politike Unije, navedene v poglavju 2 naslova V tretjega dela PDEU in njihovo izvajanje velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, tudi na finančnem področju.

Poleg tega je Komisija 29. maja 2018 sprejela predlog uredbe o skupnih določbah 8 , da bi se izboljšalo usklajevanje in harmoniziralo izvajanje podpore v okviru deljenega upravljanja z glavnim namenom poenostavitve izvajanja politike 9 . Ta uredba bo zajemala tudi instrument za upravljanje meja in vizume, kar zadeva deljeno upravljanje.

Različni skladi Unije, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, služijo ciljem, ki se med sabo dopolnjujejo, in se upravljajo na enak način, zato Uredba (EU) .../... [uredba o skupnih določbah] določa vrsto skupnih načel, kot je partnerstvo. Navedena uredba vsebuje tudi skupne elemente strateškega načrtovanja in načrtovanja programov, vključno z določbami o partnerskem sporazumu, ki se sklene z vsako državo članico, in določa skupno usmerjenost skladov k smotrnosti. V skladu s tem vključuje omogočitvene pogoje ter ureditve za spremljanje, poročanje in ocenjevanje. Skupne določbe določajo tudi pravila o upravičenosti in finančnem poslovodenju ter ureditve upravljanja in kontrole.

•Načelo neobveznega sodelovanja

Predlagani ukrepi temeljijo na členu 77(2) PDEU in pomenijo razvoj schengenskega pravnega reda. Zato se za Dansko uporablja člen 4 Protokola št. 22 o stališču Danske ter za Irsko člen 4 Protokola št. 19 o schengenskem pravnem redu, vključenega v okvir Evropske unije.

Predlagani ukrepi pomenijo razvoj schengenskega pravnega reda v zvezi z mejami in vizumi, h kateremu so se na podlagi sporazumov z Unijo pridružile štiri države, ki niso države članice. Ko bodo predlagani ukrepi sprejeti in uradno priglašeni ter sprejeti v teh štirih državah, bodo veljali tudi za njih.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Na splošno je upravljanje zunanjih meja področje, na katerem ima intervencija Unije očitno dodano vrednost v primerjavi z ukrepanjem posameznih držav članic. Unija je v boljšem položaju kot države članice, da zagotovi okvir za solidarnost Unije na področjih nadzora meja, vizumske politike in upravljanja migracijskih tokov ter da vzpostavi platformo za oblikovanje skupnih informacijskih sistemov za podporo izvajanju teh politik.

V tem okviru finančna podpora na podlagi te uredbe torej prispeva zlasti h krepitvi nacionalnih in evropskih zmogljivosti na teh področjih. Zato je namen Uredbe med drugim:

–bolj sistematično podpirati storitve, ki jih izvajajo posamezne države članice za zavarovanje območja brez notranjih meja,

–okrepiti sodelovanje med mejnimi organi in drugimi organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in

–zagotoviti, da imajo države članice več specializirane opreme, ki jo lahko dajo na voljo Evropski agenciji za mejno in obalno stražo za izvajanje skupnih operacij, namenjenih varovanju območja brez notranjih meja.

V celoti se priznava, da je treba intervencije izvajati na ustrezni ravni in da vloga Unije ne bi smela presegati tistega, kar je nujno potrebno.

•Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti in spada na področje ukrepanja v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice, kot je določeno v naslovu V PDEU. Cilji in ustrezne ravni financiranja so sorazmerni z namenom instrumenta. Ukrepi, predvideni v tem predlogu, obravnavajo evropsko razsežnost upravljanja meja in skupno vizumsko politiko.

•Izbira instrumenta

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Predlog upošteva rezultate ocen prejšnjega instrumenta financiranja na področju upravljanja meja in vizumov. Temelji na naknadni oceni Sklada za zunanje meje, ki je bil sklad v programskem obdobju 2007–2013, in vmesni oceni instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: instrument ISF za meje in vizume), ki je sklad v sedanjem obdobju (2014–2020).

Kar zadeva uspešnost, se instrument ISF za meje in vizume šteje za uspešnega na njegovih področjih intervencije, tj. skupna vizumska politika in upravljanje meja. Sklad je prispeval k omogočanju zakonitega potovanja in okrepitvi nacionalnih zmogljivosti držav članic za izdajanje vizumov. Njegov prispevek h konzularnemu sodelovanju in krepitvi sodelovanja s tretjimi državami je bil v številnih državah članicah doslej omejen. Razvoj skupne vizumske politike je bil podprt z vzpostavitvijo in delovanjem informacijskih sistemov, posebej kar zadeva nacionalne vizumske informacijske sisteme. Z okrepitvijo zmogljivosti za upravljanje meja na zunanjih mejah Unije je sklad prispeval k ohranitvi prostega gibanja oseb v schengenskem območju. Prispeval je k učinkovitosti nadzora na zunanjih mejah, saj je podprl ukrepe za nakup, posodobitev, nadgradnjo in zamenjavo opreme za nadzor in varovanje meja. Predvsem zaradi zunanjih dejavnikov je bil zabeležen omejen napredek pri spodbujanju oblikovanja, izvajanja in izvrševanja politik, ki zagotavljajo odsotnost kakršnih koli kontrol oseb. Sklad je spodbujal sodelovanje med državami članicami ter med njimi in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, vključno z nakupom opreme za skupne operacije s podporo sklada, s čimer je prispeval k solidarnosti in delitvi odgovornosti.

Na splošno ocena glede na razpoložljive podatke kaže, da so bili rezultati intervencij doseženi z razumnimi stroški v smislu človeških in finančnih virov. Vendar večina držav članic opozarja, da bi morala Komisija zagotovitvi dodatne usmeritve za izvajanje sklada. Zaznano upravno breme se lahko šteje za dejavnik, ki vpliva na učinkovitost. Kljub številnim ukrepom, namenjenim poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena, države članice še vedno menijo, da je upravno breme veliko, uporaba možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov pa težavna. V okviru neposrednega upravljanja je bila zabeležena večja poenostavitev.

Prvotni razlogi za vzpostavitev sklada in njegovi cilji so še vedno relevantni v obdobju po migracijski krizi. Za fazo načrtovanja in fazo izvajanja so bili vzpostavljeni ustrezni mehanizmi za obravnavo spreminjajočih se potreb. Prožnost, ki jo je omogočal instrument ISF za meje in vizume s prenosom sredstev med različnimi cilji, je pomagala pri obravnavi spreminjajočih se potreb. Vendar bi si države članice želele še več prožnosti, ki bi jo bilo mogoče doseči z odpravo minimalnih sredstev, dodeljenih ciljem, in zmanjšanjem števila nacionalnih ciljev.

Sklad se šteje za skladnega z drugimi intervencijami EU in nacionalnimi intervencijami. V fazi načrtovanja je bila zagotovljena skladnost z drugimi instrumenti financiranja EU. Vzpostavljeni so bili usklajevalni mehanizmi za zagotavljanje nadaljnje skladnosti v fazi izvajanja. Spremljevalni odbori in odgovorni organi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju skladnosti. Cilji sklada dopolnjujejo cilje drugih nacionalnih politik. V fazi načrtovanja je bilo predvideno dopolnjevanje z drugimi instrumenti financiranja EU. Vzpostavljeni so bili usklajevalni mehanizmi za zagotavljanje dopolnjevanja v fazi izvajanja, ki pa bi jih bilo mogoče nadalje izboljšati. Različni načini izvajanja se medsebojno dopolnjujejo.

Sklad je dodano vrednost EU zagotovil z inovativnimi naložbami v infrastrukturo in opremo. Spodbujal je sodelovanje med državami članicami. Dejavnosti usposabljanja, ki jih je omogočil sklad, so prispevale k harmonizaciji praks držav članic. Na področjih konzularnega sodelovanja, sodelovanja s tretjimi državami in informacijskih sistemov bi lahko bila pričakovana večja dodana vrednost EU.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

V poročilu o oceni učinka so obravnavana priporočila Odbora za regulativni nadzor. Spodnja razpredelnica vsebuje glavne premisleke in priporočila za izboljšave v zvezi s Skladom za azil in migracije, instrumentom za upravljanje meja in vizume (v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja) in Skladom za notranjo varnost ter opis, kako je bilo poročilo o oceni učinka spremenjeno, da bi odražalo te premisleke in priporočila.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2018/0249 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2) in člena 79(2)(d) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 11 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 12 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Glede na naraščajoče migracijske izzive v Evropski uniji ter varnostna vprašanja je ohranjanje pravega ravnovesja med prostim gibanjem oseb na eni strani ter varnostjo na drugi izredno pomembno. Cilj Unije zagotoviti visoko raven varnosti v območju svobode, varnosti in pravice na podlagi člena 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi bilo treba med drugim doseči s skupnimi ukrepi v zvezi s prehajanjem notranjih meja in nadzorom na zunanjih mejah ter skupno vizumsko politiko.

(2)V skladu s členom 80 PDEU bi moralo za te politike in njihovo izvajanje veljati načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, tudi na finančnem področju.

(3)V Rimski izjavi, podpisani 25. septembra 2017, so voditelji 27 držav članic potrdili svojo zavezanost varni Evropi in odločenost, da si bodo prizadevali za Unijo, v kateri se bodo vsi državljani počutili varne in se bodo lahko prosto gibali, z varnimi zunanjimi mejami, z učinkovito, odgovorno in trajnostno migracijsko politiko, ki bo spoštovala mednarodne standarde, ter Evropo, ki je odločena boriti se proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

(4)Cilj politike Unije na področju upravljanja zunanjih meja je razviti in izvajati evropsko integrirano upravljanje meja na nacionalni ravni in na ravni Unije, kar je pogoj za prosto gibanje oseb v Uniji in temeljni sestavni del območja svobode, varnosti in pravice.

(5)Za boljše upravljanje migracij in varnosti je nujno evropsko integrirano upravljanje meja, kot ga izvaja evropska mejna in obalna straža, ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta 13 in sestavljena iz Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, vključno z obalnimi stražami, kolikor izvajajo naloge nadzora meja.

(6)Omogočanje zakonitega potovanja in obenem preprečevanje nedovoljenih migracij ter varnostnih tveganj je bilo v sporočilu Komisije o evropski agendi o migracijah 14 opredeljeno kot eden od glavnih ciljev odziva Unije na izzive na teh področjih.

(7)Evropski svet je na zasedanju 15. decembra 2016 15 pozval k nadaljnjemu napredku glede interoperabilnosti informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk EU. Na zasedanju 23. junija 2017 16 je Evropski svet poudaril, da je treba izboljšati interoperabilnost med zbirkami podatkov, 12. decembra 2017 pa je Komisija sprejela predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU 17 .

(8)Države članice so zaradi ohranitve celovitosti schengenskega območja in okrepitve njegovega delovanja od 6. aprila 2017 dolžne sistematično preverjati podatke o državljanih EU, ki prehajajo zunanje meje EU, v ustreznih zbirkah podatkov. Komisija je prav tako izdala priporočilo državam članicam, naj bolje izkoristijo policijske kontrole in čezmejno sodelovanje.

(9)Za izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja je nujna finančna podpora iz proračuna Unije, da bi države članice lahko učinkovito upravljale prehajanje zunanjih meja ter obravnavale migracijske izzive in morebitne prihodnje grožnje na teh mejah, s tem pa prispevale k obravnavanju hudih kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic.

(10)Da bi se spodbudilo izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja, ki v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2016/1624 obsega nadzor meja, iskanje in reševanje med izvajanjem nadzora meja, analizo tveganj, sodelovanje med državami članicami, ki ga podpira in usklajuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo, medagencijsko sodelovanje, vključno z redno izmenjavo informacij, sodelovanje s tretjimi državami, tehnične in operativne ukrepe na schengenskem območju, ki so povezani z nadzorom meja ter namenjeni boljšemu ukrepanju proti nezakonitemu priseljevanju in čezmejnim kaznivim dejanjem, uporabo najsodobnejše tehnologije, mehanizme za nadzor kakovosti in mehanizme solidarnosti, ter da bi se zagotovilo delovanje evropskega integriranega upravljanja meja v praksi, bi bilo treba državam članicam zagotoviti ustrezno finančno podporo Unije.

(11)Carinski organi držav članic prevzemajo vse več nalog, ki pogosto segajo tudi na področje varnosti in se izvajajo na zunanji meji, zato je treba z ustrezno finančno podporo Unije državam članicam zagotoviti enotnost pri izvajanju nadzora meja in carinskega nadzora na zunanjih mejah. S tem se bodo ne le okrepile carinske kontrole, temveč tudi omogočala zakonita trgovina, kar bo prispevalo k varni in učinkoviti carinski uniji.

(12)Zato je treba vzpostaviti naslednika Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 18 , z vzpostavitvijo Sklada za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: sklad).

(13)Zaradi pravnih posebnosti, ki veljajo za naslov V PDEU, in zaradi različnih pravnih podlag, ki se uporabljajo za politike na področju zunanjih meja in carinskega nadzora, vzpostavitev sklada kot enega samega instrumenta pravno ni mogoča.

(14)Sklad bi bilo zato treba vzpostaviti v obliki celovitega okvira za finančno podporo Unije na področju upravljanja meja in vizumov, ki zajema instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: instrument), vzpostavljen s to uredbo, in instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole, vzpostavljen z Uredbo (EU) .../... 19 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta okvir bi morala dopolnjevati Uredba (EU) .../... [uredba o skupnih določbah] Evropskega parlamenta in Sveta 20 , na katero bi se morala ta uredba sklicevati, kar zadeva pravila o deljenem upravljanju.

(15)Instrument bi se moral izvajati ob doslednem spoštovanju pravic in načel Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih obveznosti Unije v zvezi s temeljnimi pravicami.

(16)Instrument bi moral nadgrajevati rezultate in naložbe, dosežene s podporo njegovih predhodnikov, tj. Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013, vzpostavljenega z Odločbo št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta 21 , in instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 515/2014 22 , ter jih razširiti, da bi se upoštevali novi dogodki.

(17)Za zagotovitev enotnega in visokokakovostnega nadzora na zunanjih mejah ter omogočanje zakonitega potovanja prek zunanjih meja bi moral instrument prispevati k razvoju evropskega integriranega upravljanja meja, ki vključuje vse ukrepe, ki jih na različnih ravneh ter v zvezi s politiko, zakonodajo, sistematičnim sodelovanjem, delitvijo bremena, oceno razmer in spreminjajočih se okoliščin glede mest, kjer mejo prehajajo migranti brez urejenega statusa, osebja, opreme in tehnologije sprejmejo pristojni organi držav članic in Evropska agencija za mejno in obalno stražo v sodelovanju z drugimi akterji, kot so tretje države in drugi organi EU, zlasti Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) in Europol, ter mednarodne organizacije.

(18)Instrument bi moral prispevati k izboljšanju učinkovitosti obravnave vizumskih vlog v smislu odkrivanja in ocene tveganj za varnost in nedovoljene migracije ter olajšanju vizumskih postopkov za dobroverne potnike. Zlasti bi moral nuditi finančno pomoč v podporo digitalizaciji obravnave vizumskih vlog, da bi se zagotovili hitri, varni in strankam prijazni vizumski postopki, ki bi koristili tako prosilcem za vizum kot tudi konzulatom. Instrument bi moral prav tako prispevati k zagotavljanju široke konzularne zastopanosti po vsem svetu. Zajemati bi moral tudi enotno izvajanje skupne vizumske politike in njeno posodobitev.

(19)Instrument bi moral podpirati ukrepe na ozemlju schengenskih držav, povezane z nadzorom meja, kot del razvoja skupnega sistema integriranega upravljanja meja, ki krepi celotno delovanje schengenskega območja.

(20)Da bi se izboljšalo upravljanje zunanjih meja, okrepilo preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti njim ter prispevalo k visoki ravni varnosti v območju svobode, varnosti in pravice Unije, bi moral instrument podpirati razvoj obsežnih informacijskih sistemov, ki temeljijo na obstoječih ali novih informacijskih sistemih. Prav tako bi moral podpirati vzpostavitev interoperabilnosti med temi informacijskimi sistemi EU (sistemom vstopa/izstopa (SVI) 23 , vizumskim informacijskim sistemom (VIS) 24 , evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 25 , sistemom Eurodac 26 , schengenskim informacijskim sistemom (SIS) 27 in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN) 28 ) v državah članicah, da bi se ti sistemi in njihovi podatki medsebojno dopolnjevali. Instrument bi moral prispevati tudi k potrebnemu razvoju na nacionalni ravni po izvedbi sestavnih delov interoperabilnosti na osrednji ravni (evropski iskalni portal (ESP), skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov (skupni BMS), skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR) in detektor več identitet (MID)) 29 .

(21)Instrument bi moral dopolnjevati in krepiti dejavnosti za izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja v skladu z načeli delitve odgovornosti in solidarnosti med državami članicami in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ki predstavljajo stebra evropske mejne in obalne straže. To med drugim pomeni, da bi morale države članice pri pripravi svojih programov upoštevati analitična orodja ter operativne in tehnične smernice, ki jih je oblikovala Evropska agencija za mejno in obalno stražo, pa tudi učne načrte za usposabljanje, ki jih je razvila agencija, kot je skupni učni načrt za usposabljanje mejnih policistov, vključno s poglavji o temeljnih pravicah in mednarodni zaščiti. Da bi se omogočilo dopolnjevanje med nalogo Evropske agencije za mejno in obalno stražo in odgovornostjo držav članic za nadzor zunanjih meja, zagotovila doslednost in preprečila stroškovna neučinkovitost, bi se morala Komisija z agencijo posvetovati o osnutkih nacionalnih programov, ki jih predložijo države članice, kolikor to spada v pristojnosti agencije, zlasti o dejavnostih, ki se financirajo v okviru operativne podpore.

(22)Instrument bi moral podpirati izvajanje pristopa žariščnih točk, kot je bil opredeljen v sporočilu Komisije o evropski agendi o migracijah in kot ga je potrdil Evropski svet 25. in 26. junija 2015 30 . S pristopom žariščnih točk se zagotavlja operativna podpora državam članicam, ki se soočajo z nesorazmernim migracijskim pritiskom na zunanjih mejah Unije. V okviru pristopa se nudi celostna, celovita in ciljno usmerjena pomoč v duhu solidarnosti in delitve odgovornosti z namenom varovanja celovitosti schengenskega območja.

(23)Kadar se ugotovijo pomanjkljivosti ali tveganja, zlasti po schengenskem ocenjevanju v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1053/2013 31 , bi morala zadevna država članica zaradi solidarnosti v schengenskem območju kot celoti in v duhu deljene odgovornosti za varovanje zunanjih meja Unije ugotovljene pomanjkljivosti ali tveganja ustrezno obravnavati, tako da sredstva v okviru svojega programa uporabi za izvedbo priporočil, sprejetih na podlagi navedene uredbe, v skladu z ocenami ranljivosti, ki jih izvede Evropska agencija za mejno in obalno stražo na podlagi člena 13 Uredbe (EU) 2016/1624.

(24)Instrument bi moral odražati solidarnost in deljeno odgovornost s finančno pomočjo tistim državam članicam, ki v celoti uporabljajo schengenske določbe o zunanjih mejah in vizumih, in tistim, ki se pripravljajo na polnopravno sodelovanje v schengenskem pravnem redu, države članice pa bi ga morale uporabljati v interesu skupne politike Unije za upravljanje zunanjih meja.

(25)V skladu s Protokolom št. 5 k Aktu o pristopu iz leta 2003 32 o tranzitu oseb po kopnem med območjem Kaliningrada in drugimi deli Ruske federacije bi moral instrument prevzeti vse dodatne stroške, ki nastanejo pri izvajanju posebnih določb pravnega reda Unije v zvezi s takim tranzitom, tj. Uredbe Sveta (ES) št. 693/2003 33 in Uredbe Sveta (ES) št. 694/2003 34 . Potreba po nadaljnji finančni podpori zaradi izpada plačil pa bi morala biti odvisna od vizumskega režima Unije, ki velja za Rusko federacijo.

(26)Da bi države članice prispevale k doseganju cilja politike v okviru instrumenta, bi morale zagotoviti, da njihovi programi zasledujejo specifične cilje instrumenta, da so izbrane prednostne naloge v skladu z dogovorjenimi prednostnimi nalogami EU in izvedbenimi ukrepi iz Priloge II ter da so sredstva, dodeljena posameznim ciljem in ukrepom, sorazmerna z izzivi in potrebami, s katerimi se soočajo.

(27)Prizadevati bi si bilo treba za učinkovitost, skladnost in sinergije z drugimi skladi EU ter se izogibati prekrivanju med ukrepi.

(28)Vračanje državljanov tretjih držav, za katere je država članica izdala odločbo o vrnitvi, je eden od elementov evropskega integriranega upravljanja meja, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2016/1624. Vendar zaradi narave in cilja instrumenta ukrepi, povezani z vračanjem, ne spadajo na področje uporabe podpore v okviru instrumenta in so zajeti z Uredbo (EU) ..../... [novi Sklad za azil in migracije] 35 .

(29)Da bi se priznala pomembna vloga carinskih organov držav članic na zunanjih mejah in zagotovilo, da imajo na voljo zadostna sredstva za izvajanje širokega nabora nalog na teh mejah, bi moral instrument za finančno podporo za opreme za carinske kontrole, vzpostavljen z Uredbo (EU) ..../... Evropskega parlamenta in Sveta [novi instrument za opremo za carinske kontrole], tem nacionalnim organom zagotoviti potrebna finančna sredstva za naložbe v opremo za izvajanje carinskih kontrol ter opremo, ki lahko poleg carinskih kontrol služi tudi drugim namenom, kot je nadzor meja.

(30)Večina opreme za carinske kontrole je lahko enako ali zgolj slučajno primerna za nadzor skladnosti z drugo zakonodajo, kot so določbe o upravljanju meja, vizumih ali sodelovanju policije. Sklad za integrirano upravljanje meja je bil zato zasnovan v obliki dveh dopolnjujočih se instrumentov z ločenima, vendar povezanima področjema uporabe za nakup opreme. Po eni strani bo instrument za upravljanje meja in vizume, vzpostavljen s to uredbo, izključeval opremo, ki se lahko uporablja tako za upravljanje meja kot za carinske kontrole. Po drugi strani pa bo instrument za opremo za carinske kontrole ne le finančno podpiral opremo, katere glavni namen so carinske kontrole, temveč dopuščal njeno uporabo tudi za dodatne namene, kot sta nadzor meja in varnost. Ta razdelitev vlog bo spodbujala medagencijsko sodelovanje v okviru evropskega integriranega upravljanja meja, kot je navedeno v členu 4(e) Uredbe (EU) 2016/1624, s čimer bo omogočeno sodelovanje med carinskimi in mejnimi organi ter dosežen največji možen učinek proračuna Unije s skupno uporabo in interoperabilnostjo opreme za kontrole.

(31)Varovanje meja na morju se šteje kot ena od funkcij, ki jo obalna straža opravlja na pomorskem področju Unije. Nacionalni organi, ki opravljajo funkcije obalne straže, so odgovorni za širok razpon nalog, ki lahko vključujejo med drugim pomorsko varnost, zaščito, iskanje in reševanje, nadzor meja, nadzor ribištva, carinski nadzor, splošni kazenski pregon in varstvo okolja. Širok razpon funkcij obalne straže pomeni, da te spadajo v pristojnosti različnih politik Unije, v okviru katerih bi si bilo treba prizadevati za oblikovanje sinergij, da bi bili rezultati učinkovitejši in uspešnejši.

(32)Poleg sodelovanja pri funkcijah obalne straže na ravni Unije med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2016/1624, Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 36 , in Evropsko agencijo za nadzor ribištva, ustanovljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 768/2005 37 , bi bilo treba izboljšati skladnost tudi med dejavnostmi na področju pomorstva na nacionalni ravni. Sinergije med različnimi akterji v pomorskem okolju bi morale biti skladne z evropskim integriranim upravljanjem meja in strategijami za pomorsko varnost.

(33)Da bi se okrepila medsebojno dopolnjevanje pomorskih dejavnosti in skladnost med njimi, preprečilo podvajanje prizadevanj in ublažile proračunske omejitve pri dragih dejavnostih, kot so dejavnosti na področju pomorstva, bi moral instrument podpirati pomorske operacije večnamenskega značaja, katerih glavni cilj je varovanje meja, vendar bi lahko hkrati zasledovale tudi druge cilje.

(34)Ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki jih podpira instrument, bi bilo treba izvajati ob popolni sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije za zunanje financiranje, poleg tega pa bi morali ti ukrepi dopolnjevati navedene druge ukrepe. Pri izvajanju takih ukrepov bi bilo treba zlasti dosledno upoštevati načela in splošne cilje zunanjega delovanja ter zunanje politike Unije, ki se nanašajo na posamezno državo ali regijo. V zvezi z zunanjo razsežnostjo bi instrument moral zagotavljati ciljno podporo, namenjeno izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami in okrepitvi ključnih vidikov varovanja njihovih meja ter zmogljivosti upravljanja meja na interesnih področjih migracijske politike Unije in področjih ciljev Unije v zvezi z varnostjo.

(35)Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno v dejavnosti, pri katerih lahko za razliko od samostojnega ukrepanja držav članic intervencija Unije zagotovi dodano vrednost. Ker je Unija v boljšem položaju kot države članice, da zagotovi okvir za izražanje svoje solidarnosti na področjih nadzora meja, skupne vizumske politike in upravljanja migracijskih tokov ter da vzpostavi platformo za oblikovanje skupnih informacijskih sistemov za podporo tem politikam, bo finančna podpora v okviru te uredbe prispevala zlasti k okrepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na teh področjih.

(36)Za državo članico se lahko šteje, da ni skladna z ustreznim pravnim redom Unije, vključno kar zadeva uporabo operativne podpore v okviru tega instrumenta, če ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi Pogodb na področju upravljanja meja in vizumov, če obstaja očitno tveganje, da bi država članica pri izvajanju pravnega reda na področju upravljanja meja in vizumov lahko huje kršila vrednote Unije, ali če so bile v ocenjevalnem poročilu v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma ugotovljene pomanjkljivosti na zadevnem področju.

(37)Instrument bi moral odražati potrebo po večji prožnosti in poenostavitvi, pri tem pa upoštevati zahteve glede predvidljivosti ter zagotoviti pravično in pregledno razdelitev virov za doseganje ciljev iz te uredbe.

(38)V tej uredbi bi bilo treba določiti začetne zneske za programe držav članic, izračunane na podlagi meril, določenih v Prilogi I, ki odražajo dolžino odsekov kopenske in morske meje ter stopnjo ogroženosti na njih, delovno obremenitev na letališčih in konzulatih ter število konzulatov.

(39)Ti začetni zneski bodo podlaga za dolgoročne naložbe držav članic. Da bi se upoštevale spremembe izhodiščnega stanja, kot sta pritisk na zunanji meji Unije in delovna obremenitev na zunanjih mejah in konzulatih, bo državam članicam na sredini obdobja dodeljen dodaten znesek na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov, kot je določeno v razdelitvenem ključu, ob upoštevanju stanja izvajanja programov.

(40)Ker se izzivi na področju upravljanja meja in vizumov nenehno spreminjajo, je treba dodeljevanje sredstev prilagoditi spremembam migracijskih tokov, pritisku na meji in varnostnim grožnjam ter financiranje usmeriti v prednostne naloge z največjo dodano vrednostjo za Unijo. Za odzivanje na nujne potrebe ter spremembe politike in prednostnih nalog Unije in za usmerjanje financiranja v ukrepe z visoko dodano vrednostjo za Unijo se bo del financiranja prek tematskega instrumenta redno dodeljeval posebnim ukrepom, ukrepom Unije in nujni pomoči.

(41)Države članice bi bilo treba spodbujati, da del dodeljenih programskih sredstev uporabijo za financiranje ukrepov iz Priloge IV, tako da pridobijo večji prispevek Unije.

(42)Instrument bi moral prispevati h kritju operativnih stroškov, povezanih z upravljanjem meja, skupno vizumsko politiko in obsežnimi informacijskimi sistemi ter državam članicam omogočati ohranjanje zmogljivosti, ki so ključnega pomena za Unijo kot celoto. Taka podpora je v obliki celotnega kritja posebnih stroškov, povezanih s cilji instrumenta, in bi morala tvoriti sestavni del programov držav članic.

(43)Poleg začetnih dodeljenih sredstev bi se lahko del razpoložljivih sredstev v okviru instrumenta programom držav članic dodelil tudi za izvajanje posebnih ukrepov. Ti posebni ukrepi bi morali biti opredeljeni na ravni Unije in bi se morali nanašati na ukrepe, ki zahtevajo sodelovanje ali so potrebni za obravnavanje dogodkov v Uniji, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva za eno ali več držav članic, na primer nakup tehnične opreme, ki jo potrebuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo za izvajanje svojih operativnih dejavnosti, prek programov držav članic, posodobitev obravnave vlog za izdajo vizuma, razvoj novih obsežnih informacijskih sistemov in vzpostavitev interoperabilnosti med temi sistemi. Te posebne ukrepe bo določila Komisija v svojih programih dela.

(44)Da bi se dopolnilo izvajanje cilja politike v okviru tega instrumenta na nacionalni ravni prek programov držav članic, bi moral instrument zagotavljati tudi podporo za ukrepe na ravni Unije. Taki ukrepi bi morali služiti splošnim strateškim namenom v okviru področja intervencije instrumenta, ki so povezani z analizo politik in inovacijami v politikah, nadnacionalnim vzajemnim učenjem in partnerstvi ter preskušanjem novih pobud in ukrepov po vsej Uniji.

(45)Za okrepitev sposobnosti Unije, da se nemudoma odzove na nepredviden ali nesorazmeren migracijski pritisk, zlasti na tistih odsekih meje, kjer je bila stopnja vpliva v skladu z Uredbo (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 38 opredeljena kot taka, da ogroža delovanje schengenskega območja kot celote, pa tudi na pritisk na vizumskih oddelkih konzulatov držav članic ali tveganja za varnost meja, bi moralo biti mogoče zagotoviti nujno pomoč v skladu z okvirom iz te uredbe.

(46)Cilj politike tega instrumenta bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi v političnem oddelku/političnih oddelkih [...] programa InvestEU. Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(47)Ta uredba določa finančna sredstva za celotni instrument, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu [točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju] 39 .

(48)Za ta instrument se uporablja Uredba (EU, Euratom) .../... [nova finančna uredba] 40 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih. Za zagotovitev skladnosti pri izvajanju programov financiranja Unije se za ukrepe, ki se izvajajo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v okviru instrumenta, uporablja finančna uredba.

(49)Za izvajanje ukrepov z deljenim upravljanjem bi moral biti instrument del skladnega okvira, ki ga sestavljajo ta uredba, finančna uredba in Uredba (EU) ..../... [uredba o skupnih določbah].

(50)Uredba (EU) .../... [uredba o skupnih določbah] določa okvir za ukrepe Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost ter instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter zlasti pravila o načrtovanju, spremljanju, ocenjevanju, upravljanju in kontroli skladov EU, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Poleg tega je treba v tej uredbi določiti cilje instrumenta za upravljanje meja in vizume ter posebne določbe o dejavnostih, ki se lahko iz njega financirajo.

(51)Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo specifični cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(52)V skladu z Uredbo (EU) .../... [nova finančna uredba] 41 , Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 42 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 43 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 44 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 45 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 46 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(53)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(54)V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU 47 so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji instrumenta ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(55)V skladu s členom 349 PDEU in sporočilom Komisije z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“, ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 12. aprila 2018, bi morale zadevne države članice zagotoviti, da njihovi nacionalni programi obravnavajo na novo ponavljajoče se grožnje, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije. Instrument te države članice podpira z ustreznimi viri za primerno pomoč najbolj oddaljenim regijam.

(56)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 48 je treba oceniti ta instrument na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov instrumenta na terenu. Da bi se izmerila uspešnost instrumenta, bi bilo treba za vsak specifični cilj instrumenta določiti kazalnike in povezane cilje.

(57)Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta instrument prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem instrumenta ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(58)Komisija in države članice bi morale s pomočjo kazalnikov in finančnega poročanja spremljati izvajanje instrumenta v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) ..../... [uredba o skupnih določbah] in te uredbe.

(59)Za dopolnitev in spremembo nebistvenih elementov te uredbe v zvezi s seznamom ukrepov, upravičenih do višje stopnje sofinanciranja, iz Priloge IV in operativno podporo ter za nadaljnji razvoj skupnega okvira za spremljanje in ocenjevanje bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 49 .

(60)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 50 . Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, bi se moral uporabiti postopek pregleda, za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih z ureditvijo zagotavljanja informacij Komisiji v okviru načrtovanja in poročanja, pa bi se moral zaradi njihove popolnoma tehnične narave uporabiti svetovalni postopek.

(61)Udeležba države članice pri tem instrumentu ne bi smela sovpadati z njeno udeležbo pri začasnem finančnem instrumentu Unije, ki upravičene države članice med drugim podpira pri financiranju ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda v zvezi z mejami in vizumi ter nadzorom zunanjih meja.

(62)Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 51 , ki spadajo na področje iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES 52 .

(63)Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 53 , ki spadajo na področje iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 54 .

(64)Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 55 , ki spadajo na področje iz točk A in B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 56 .

(65)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(66)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES 57 ne sodeluje. Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(67)Obdobje uporabe te uredbe je primerno prilagoditi obdobju uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) .../... [uredba o večletnem finančnem okviru] 58 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.S to uredbo se vzpostavi instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: instrument) v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (v nadaljnjem besedilu: sklad).

2.Sklad se vzpostavi s to uredbo in z Uredbo (EU) ..../... [Sklad za opremo za carinske kontrole], ki v okviru [Sklada za integrirano upravljanje meja] 59 vzpostavlja instrument za finančno podporo za opremo za carinske kontrole.

3.V Uredbi so določeni cilji instrumenta, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„operacija mešanega financiranja“ pomeni ukrepe, ki se podpirajo iz proračuna Unije, med drugim v okviru mehanizmov mešanega financiranja iz člena 2(6) finančne uredbe, ki združujejo nepovratne oblike podpore in/ali finančne instrumente iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij, pa tudi iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev;

(2)„mejni prehod“ pomeni kateri koli mejni prehod, ki ga pristojni organi odobrijo za prehod zunanjih meja, uradno priglašen v skladu s členom 2(8) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta 60 ;

(3)„evropsko integrirano upravljanje meja“ pomeni elemente, navedene v členu 4 Uredbe (EU) 2016/1624;

(4)„zunanje meje“ pomeni meje držav članic: kopenske meje, vključno z mejami na rekah in jezerih, morske meje in letališča ter rečna, morska in jezerska pristanišča, za katere se uporabljajo določbe prava Unije o prehajanju zunanjih meja, vključno s tistimi notranjimi mejami, na katerih nadzor še ni bil odpravljen;

(5)„odsek zunanje meje“ pomeni celotno kopensko ali morsko zunanjo mejo države članice ali njen del, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 1052/2013;

(6)„žariščna točka“ pomeni žariščno točko, kot je opredeljena v členu 2(10) Uredbe (EU) 2016/1624;

(7)„notranje meje, na katerih nadzor še ni bil odpravljen“ pomeni:

(a)skupno mejo med državo članico, ki v celoti izvaja schengenski pravni red, in državo članico, ki je dolžna v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z aktom o pristopu te države članice, za katero pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje tega pravnega reda še ni začel veljati;

(b)skupno mejo med dvema državama članicama, ki sta dolžni v celoti izvajati schengenski pravni red skladno z ustreznima aktoma o pristopu teh dveh držav članic, za kateri pa zadevni sklep Sveta o dovoljenju za polno izvajanje tega pravnega reda še ni začel veljati.

Člen 3

Cilji instrumenta

1.Cilj politike tega instrumenta v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja je zagotavljati dobro in učinkovito evropsko integrirano upravljanje meja na zunanjih mejah ob ohranjanju prostega gibanja oseb v Uniji in ob doslednem spoštovanju obveznosti Unije na področju temeljnih pravic ter s tem prispevati k zagotavljanju visoke ravni varnosti v Uniji.

2.V okviru cilja politike iz odstavka 1 instrument prispeva k naslednjima specifičnima ciljema:

(a)podpiranje učinkovitega evropskega integriranega upravljanja meja, ki ga izvaja evropska mejna in obalna straža kot skupno odgovornost Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, da bi se omogočalo zakonito prehajanje meja, preprečevala in odkrivala nezakonito priseljevanje in čezmejna kazniva dejanja ter učinkovito upravljali migracijski tokovi;

(b)podpiranje skupne vizumske politike za omogočanje zakonitega potovanja in preprečevanje migracijskih in varnostnih tveganj.

3.V okviru specifičnih ciljev iz odstavka 2 se instrument izvaja z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II.

Člen 4

Področje uporabe podpore

1.V okviru ciljev iz člena 3 in v skladu z izvedbenimi ukrepi iz Priloge II instrument podpira zlasti ukrepe iz Priloge III.

2.Za doseganje ciljev te uredbe lahko instrument podpira ukrepe v skladu s prednostnimi nalogami Unije iz Priloge III v tretjih državah in v zvezi z njimi, če je to primerno, v skladu s členom 5.

3.Naslednji ukrepi niso upravičeni:

(a)ukrepi iz odstavka 1(a) Priloge III na tistih notranjih mejah, na katerih nadzor še ni bil odpravljen;

(b)ukrepi v zvezi z začasno in izjemno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah, kot sta opredeljeni v Uredbi (EU) 2016/399;

(c)kar zadeva nadzor blaga:

(1)ukrepi, katerih edini cilj ali učinek je nadzor blaga;

(2)nakup, vzdrževanje ali posodobitev opreme, razen prevoznih sredstev, katere eden od ciljev ali učinkov je nadzor blaga;

(3)drugi ukrepi na podlagi te uredbe, katerih glavni cilj ali učinek je nadzor blaga.

V izrednih razmerah se lahko neupravičeni ukrepi iz tega odstavka štejejo za upravičene.

Člen 5

Upravičeni subjekti

1.Upravičeni so lahko naslednji subjekti:

(a)pravni subjekti s sedežem v eni od naslednjih držav:

(i)    državi članici ali z njo povezani čezmorski državi ali ozemlju;

(ii)    tretji državi, navedeni v programu dela, pod pogoji iz programa.

(b)vsi pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in vse mednarodne organizacije.

2.Fizične osebe niso upravičene.

3.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi so izjemoma upravičeni do udeležbe, kadar je to potrebno za doseganje ciljev določenega ukrepa.

4.Pravni subjekti, ki sodelujejo v konzorcijih vsaj dveh neodvisnih subjektov s sedežem v različnih državah članicah ali čezmorskih državah ali ozemljih, povezanih s temi državami, ali tretjih državah, so upravičeni.

POGLAVJE II

FINANČNI IN IZVEDBENI OKVIR

Oddelek 1

Skupne določbe

Člen 6

Splošna načela

1.Podpora, zagotovljena na podlagi te uredbe, dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne intervencije ter je osredotočena na prinašanje dodane vrednosti za cilje te uredbe.

2.Komisija in države članice zagotovijo, da je podpora, zagotovljena na podlagi te uredbe in s strani držav članic, skladna z ustreznimi dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Unije ter da dopolnjuje druge instrumente Unije.

3.Instrument se izvaja v okviru deljenega, neposrednega ali posrednega upravljanja v skladu s členom 62(1)(a), (b) in (c) finančne uredbe.

Člen 7

Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje instrumenta za obdobje 2021–2027 znašajo 8 018 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Finančna sredstva se uporabijo na naslednji način:

(a)4 811 000 000 EUR se dodeli za programe, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja, od tega 157 200 000 EUR za posebno tranzitno shemo iz člena 16, ki se izvaja v okviru deljenega upravljanja;

(b)3 207 000 000 EUR se dodeli za tematski instrument.

3.Do 0,52 % finančnih sredstev se dodeli za tehnično pomoč na pobudo Komisije za izvajanje instrumenta.

4.Na podlagi ustreznih določb iz pridružitvenih sporazumov držav, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, se vzpostavijo ureditve za določitev narave in načinov udeležbe teh držav. Finančni prispevki teh držav se dodajo skupnim sredstvom, ki so na voljo iz proračuna Unije, navedenim v odstavku 1.

Člen 8

Splošne določbe o izvajanju tematskega instrumenta

1.Finančna sredstva iz člena 7(2)(b) se prožno dodelijo prek tematskega instrumenta v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja, kot je določeno v programih dela. Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za njegove elemente:

(a)posebne ukrepe;

(b)ukrepe Unije

(c)in nujno pomoč.

Iz finančnih sredstev za tematski instrument se podpira tudi tehnična pomoč na pobudo Komisije. 

2.Finančna sredstva iz tematskega instrumenta se uporabijo za obravnavanje prednostnih nalog z visoko dodano vrednostjo za Unijo ali za odzivanje na nujne potrebe v skladu z dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije iz Priloge II.

3.Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta dodelijo državam članicam v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, se zagotovi, da na izbrane projekte ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije na podlagi člena 258 PDEU v zvezi s kršitvijo, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov ali smotrnost projektov.

4.Kadar se finančna sredstva iz tematskega instrumenta izvršujejo v okviru deljenega upravljanja, Komisija za namene člena 18 in člena 19(2) Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah] oceni, ali na predvidene ukrepe ne vpliva obrazloženo mnenje Komisije na podlagi člena 258 PDEU v zvezi s kršitvijo, ki ogroža zakonitost in pravilnost odhodkov ali smotrnost projektov.

5.Komisija določi skupni znesek, ki bo na voljo za tematski instrument v okviru letnih dodeljenih sredstev iz proračuna Unije.

6.Komisija za tematski instrument sprejme sklepe o financiranju, kot so navedeni v členu 110 finančne uredbe, v katerih določi cilje in ukrepe, ki se podprejo, ter zneske za vsakega od njegovih elementov, kot so navedeni v odstavku 1. V sklepih o financiranju se po potrebi določi skupni znesek, namenjen za operacije mešanega financiranja.

7.Komisija lahko po sprejetju sklepa o financiranju iz odstavka 3 ustrezno spremeni programe, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja.

8.Sklepi o financiranju so lahko letni ali večletni in lahko zajemajo enega ali več elementov tematskega instrumenta.

Oddelek 2
Podpora in izvajanje v okviru deljenega upravljanja

Člen 9

Področje uporabe

1.Ta oddelek se uporablja za del finančnih sredstev iz člena 7(2)(a) in dodatna sredstva, ki se izvršujejo v okviru deljenega upravljanja v skladu s sklepom Komisije za tematski instrument iz člena 8.

2.Podpora na podlagi tega oddelka se izvaja v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 63 finančne uredbe in Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

Člen 10

Proračunska sredstva

1.Sredstva iz člena 7(2)(a) se okvirno dodelijo nacionalnim programom, ki jih države članice izvajajo v okviru deljenega upravljanja (v nadaljnjem besedilu: programi), na naslednji način:

(a)4 009 000 000 EUR državam članicam v skladu z merili iz Priloge I;

(b)802 000 000 EUR državam članicam za prilagoditev sredstev, dodeljenih za programe, kot je navedeno v členu 13(1).

2.Če se znesek iz odstavka 1(b) ne dodeli, se preostali znesek lahko doda znesku iz člena 7(2)(b).

Člen 11

Stopnje sofinanciranja

1.Prispevek iz proračuna Unije ne presega 75 % skupnih upravičenih odhodkov projekta.

2.Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih odhodkov za projekte, ki se izvajajo v okviru posebnih ukrepov.

3.Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 90 % skupnih upravičenih odhodkov za ukrepe iz Priloge IV.

4.Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih odhodkov za operativno podporo, vključno s posebno tranzitno shemo.

5.Prispevek iz proračuna Unije se lahko poveča na 100 % skupnih upravičenih odhodkov za nujno pomoč.

6.V sklepu Komisije o odobritvi programa se določita stopnja sofinanciranja in največji znesek podpore iz tega instrumenta za vrste ukrepov iz odstavkov 1 do 5.

7.V sklepu Komisije se za vsak specifični cilj določi, ali se stopnja sofinanciranja za specifični cilj uporabi za:

(a)skupni prispevek, vključno z javnim in zasebnim prispevkom, ali

(b)le za javni prispevek.

Člen 12

Programi

1.Vsaka država članica zagotovi, da so prednostne naloge, obravnavane v njenem programu, skladne s prednostnimi nalogami Unije in izzivi na področju upravljanja meja in vizumov ter ustrezne glede na njih ter da so v celoti skladne z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije. Države članice pri opredelitvi prednostnih nalog v okviru svojih programov zagotovijo, da so izvedbeni ukrepi iz Priloge II ustrezno obravnavani.

2.Komisija zagotovi, da sta Evropska agencija za mejno in obalno stražo in po potrebi agencija eu-LISA že v zgodnji fazi vključeni v razvoj programov držav članic na področjih, ki spadajo v njuno pristojnost.

3.Komisija se z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo posvetuje o osnutkih programov s posebnim poudarkom na dejavnostih v okviru operativne podpore v skladu s členom 3(2)(a), da se zagotovita skladnost in medsebojno dopolnjevanje ukrepov agencije in ukrepov držav članic v zvezi z upravljanjem meja, prepreči dvojno financiranje in doseže stroškovna učinkovitost.

4.Komisija lahko Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in po potrebi agencijo eu-LISA vključi v naloge spremljanja in ocenjevanja iz oddelka 5, zlasti da se zagotovi, da so ukrepi, izvedeni s podporo instrumenta, skladni z ustreznim pravnim redom Unije in dogovorjenimi prednostnimi nalogami Unije.

5.Po sprejetju priporočil v okviru področja uporabe te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013 in priporočil v okviru izvedbe ocen ranljivosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1624 zadevna država članica skupaj s Komisijo prouči najprimernejši način za obravnavanje teh priporočil s podporo tega instrumenta.

6.Če je to ustrezno, Komisija Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo vključi v proučitev najprimernejšega načina za obravnavanje priporočil s podporo tega instrumenta.

7.Zadevna država članica pri izvajanju odstavka 5 zagotovi, da je izvajanje ukrepov za obravnavanje morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti, zlasti ukrepov za obravnavanje resnih pomanjkljivosti in ocen o neizpolnjevanju zahtev, prednostna naloga njenega programa.

8.Zadevni program se po potrebi spremeni, da se upoštevajo priporočila iz odstavka 5. Spremenjeni program lahko, odvisno od posledic prilagoditve, odobri Komisija.

9.Zadevna država članica lahko ob sodelovanju in posvetovanju s Komisijo in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo prerazporedi sredstva znotraj svojega programa, vključno s tistimi, ki so načrtovana za operativno podporo, da bi se obravnavala priporočila iz odstavka 5, ki imajo finančne posledice.

10.Ko se država članica odloči, da bo s podporo instrumenta izvedla projekte s tretjo državo ali v njej, se pred začetkom projekta posvetuje s Komisijo.

11.Kadar se država članica odloči, da bo s podporo instrumenta izvedla ukrepe s tretjo državo ali v njej, ki se nanašajo na spremljanje, odkrivanje, prepoznavanje, sledenje, preprečevanje in prestrezanje nedovoljenih prehodov meja za namene odkrivanja in preprečevanja nezakonitega priseljevanja in čezmejnih kaznivih dejanj ter boja proti njim ali za namene prispevanja k varovanju in reševanju življenj migrantov, zagotovi, da je Komisijo uradno obvestila o vseh dvostranskih ali večstranskih sporazumih o sodelovanju z navedeno tretjo državo v skladu s členom 20 Uredbe (EU) št. 1052/2013.

12.Za delovno opremo, vključno s prevoznimi sredstvi, in komunikacijske sisteme, ki so potrebni za učinkovit in varen nadzor meja in so bili kupljeni s podporo tega instrumenta, velja naslednje:

(a)države članice pred začetkom postopka nakupa delovne opreme, vključno s prevoznimi sredstvi, in komunikacijskih sistemov s podporo instrumenta zagotovijo, da oprema in sistemi izpolnjujejo standarde, ki jih je določila Evropska agencija za mejno in obalno stražo, če taki standardi obstajajo, in z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo preveri njihove tehnične specifikacije, da bi se zagotovila interoperabilnost sredstev, ki jih uporablja evropska mejna in obalna straža;

(b)vsa obsežna delovna oprema za upravljanje meja, kot so zračna in pomorska prevozna sredstva in sredstva za varovanje meja, ki jo kupijo države članice, se registrira v nabor tehnične opreme Evropske agencije za mejno in obalno stražo, da bi se dala na voljo v skladu s členom 39(8) Uredbe (EU) 2016/1624;

(c)države članice se lahko odločijo za nakup sredstev za večnamenske operacije na morju s podporo instrumenta, če so ta sredstva, ko z njimi upravljajo ustrezni nacionalni organi, vključena v operacije varovanja meja vsaj 60 % skupnega časa uporabe za nacionalne namene v enem letu. Ta sredstva se registrirajo v nabor tehnične opreme Evropske agencije za mejno in obalno stražo, da bi se dala na voljo v skladu s členom 39(8) Uredbe (EU) 2016/1624;

(d)da bi se podprlo skladno načrtovanje razvoja zmogljivosti evropske mejne in obalne straže ter morebitna uporaba skupnih javnih naročil, države članice Komisiji v okviru poročanja v skladu s členom 27 sporočijo razpoložljive večletne načrte za opremo, ki bo predvidoma kupljena na podlagi instrumenta. Komisija te informacije posreduje Evropski agenciji za mejno in obalno stražo.

13.Usposabljanje na področju upravljanja meja, ki se izvaja s podporo tega instrumenta, temelji na ustreznih harmoniziranih evropskih standardih izobraževanja in skupnega usposabljanja za mejne in obalne straže z zagotovljeno kakovostjo.

14.Države članice si prizadevajo zlasti za ukrepe iz Priloge IV. Za obravnavanje nepredvidenih ali novih razmer ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja finančnih sredstev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo Priloge IV.

15.Načrtovanje v skladu s členom 17(5) Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah] temelji na vrstah intervencij iz razpredelnice 1 Priloge VI.

Člen 13

Vmesni pregled

1.Komisija leta 2024 programom zadevnih držav članic dodeli dodatni znesek iz člena 10(1)(b) v skladu z merili iz odstavka 1(c) in odstavkov 2 do 11 Priloge I. Dodeljena sredstva temeljijo na najnovejših razpoložljivih statističnih podatkih za merila iz odstavka 1(c) in odstavkov 2 do 11 Priloge I. Finančna sredstva veljajo za obdobje od koledarskega leta 2025.

2.Če zahtevki za vmesna plačila, predloženi v skladu s členom 85 Uredbe (EU) …/… [uredba o skupnih določbah], ne zajemajo vsaj 10 % začetnih dodeljenih sredstev za program iz člena 10(1)(a), zadevna država članica ni upravičena do dodatnih sredstev za svoj program iz odstavka 1.

3.Pri dodelitvi sredstev iz tematskega instrumenta od leta 2025 se, kadar je to ustrezno, upoštevajo napredek pri doseganju mejnikov okvira smotrnosti v skladu s členom 12 Uredbe (EU) ..../... [uredba o skupnih določbah] in ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju.

Člen 14

Posebni ukrepi

1.Posebni ukrepi so nadnacionalni ali nacionalni projekti v skladu s cilji te uredbe, za katere lahko ena, več ali vse države članice prejmejo dodatna sredstva za svoje programe.

2.Države članice lahko poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s členom 10(1), prejmejo finančna sredstva za posebne ukrepe, če so v programu predvidena v ta namen in če se uporabijo za uresničevanje ciljev te uredbe.

3.Ta finančna sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe programa, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in če to odobri Komisija s spremembo programa.

Člen 15

Operativna podpora

1.Operativna podpora je del sredstev, dodeljenih državi članici, ki se lahko uporabi za podporo javnim organom, odgovornim za izvajanje nalog in storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo.

2.Država članica lahko uporabi do 30 % zneska, ki ga prejme v okviru instrumenta za svoj program, za financiranje operativne podpore za javne organe, odgovorne za izvajanje nalog in storitev, ki predstavljajo javno storitev za Unijo.

3.Države članice, ki uporabljajo operativno podporo, so skladne s pravnim redom Unije glede meja in vizumov.

4.Države članice v programu in letnih poročilih o smotrnosti iz člena 27 utemeljijo uporabo operativne podpore za doseganje ciljev te uredbe. Komisija pred odobritvijo programa po posvetovanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, kar zadeva pristojnosti agencije v skladu s členom 12(3), oceni izhodiščno stanje v državah članicah, ki so izrazile namero za uporabo operativne podpore, ob upoštevanju informacij, ki so jih predložile navedene države članice, in po potrebi tudi razpoložljivih informacij na podlagi schengenskih ocenjevanj in ocen ranljivosti, vključno s priporočili na podlagi schengenskih ocenjevanj in ocen ranljivosti.

5.Brez poseganja v člen 4(3)(c) je operativna podpora osredotočena na posebne naloge in storitve, določene v Prilogi VII.

6.Za obravnavo nepredvidenih ali novih razmer ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja finančnih sredstev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo posebnih nalog in storitev iz Priloge VII.

Člen 16

Operativna podpora za posebno tranzitno shemo

1.Instrument zagotavlja podporo za kritje izpada plačil za tranzitne vizume ter dodatnih stroškov zaradi izvajanja sheme dokumenta za olajšani tranzit in dokumenta za olajšani železniški tranzit v skladu z Uredbo (ES) št. 693/2003 in Uredbo (ES) št. 694/2003.

2.Sredstva, dodeljena Litvi za posebno tranzitno shemo v skladu s členom 7(2)(a), so Litvi na voljo kot dodatna operativna podpora v skladu z ukrepi, upravičenimi do operativne podpore v okviru programa, kot so navedeni v Prilogi VII.

3.Z odstopanjem od člena 15(2) lahko Litva za financiranje operativne podpore poleg zneska iz člena 15(2) uporabi znesek, ki ji je bil dodeljen v skladu s členom 7(2)(a).

4.Komisija in Litva preverita uporabo tega člena, če pride do sprememb, ki vplivajo na obstoj ali delovanje posebne tranzitne sheme.

Oddelek 3
Podpora in izvajanje v okviru neposrednega in posrednega upravljanja

Člen 17

Področje uporabe

Podpora na podlagi tega oddelka se izvaja neposredno s strani Komisije v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena.

Člen 18

Ukrepi Unije

1.Ukrepi Unije so nadnacionalni projekti ali projekti v posebnem interesu Unije, skladni s cilji te uredbe.

2.Na pobudo Komisije se lahko instrument uporabi za financiranje ukrepov Unije, ki se nanašajo na cilje te uredbe, kakor so navedeni v členu 3, in sicer v skladu s prilogama II in III.

3.Z ukrepi Unije se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki iz finančne uredbe, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad in javnih naročil. Zagotovi se lahko tudi financiranje v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja.

4.Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z [naslovom VIII] finančne uredbe.

5.Komisijo za ocenjevanje predlogov lahko sestavljajo zunanji strokovnjaki.

6.Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje v zvezi s povračilom sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo na podlagi finančne uredbe. Uporabljajo se določbe [člena X] Uredbe (EU) .../... [naslednica uredbe o jamstvenem skladu].

Člen 19

Operacije mešanega financiranja

Operacije mešanega financiranja v okviru tega instrumenta se izvajajo v skladu z [uredbo o programu InvestEU] in [naslovom X] finančne uredbe.

Člen 20

Tehnična pomoč na ravni Komisije

Instrument lahko podpira ukrepe tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije. Navedeni ukrepi se lahko financirajo stoodstotno. 

Člen 21

Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastili institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

Člen 22

Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s tem instrumentom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena temu instrumentu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe.

Oddelek 4
Podpora in izvajanje v okviru deljenega, neposrednega in posrednega upravljanja

Člen 23

Nujna pomoč

1.Instrument zagotavlja finančno pomoč za obravnavanje nujnih in posebnih potreb v primeru izrednih razmer, ki so posledica resnega in izjemnega pritiska, ko veliko ali nesorazmerno število državljanov tretjih držav prehaja ali je prešlo zunanje meje ene ali več držav članic ali se pričakuje, da jih bodo prešli, zlasti na tistih odsekih meje, kjer je bila stopnja vpliva opredeljena kot taka, da ogroža delovanje celotnega schengenskega območja, ali v primeru katerih koli drugih razmer v okviru področja uporabe te uredbe, ki so posledica resnega in izjemnega pritiska in zahtevajo takojšnje ukrepanje.

2.Nujna pomoč je lahko v obliki nepovratnih sredstev, dodeljenih neposredno decentraliziranim agencijam.

3.Nujna pomoč se lahko dodeli programom držav članic poleg dodeljenih sredstev, izračunanih v skladu s členom 10(1), če je v programu predvidena v ta namen. Ta finančna sredstva se ne uporabijo za druge ukrepe programa, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah in če to odobri Komisija s spremembo programa.

4.Nepovratna sredstva, ki se izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja, se dodeljujejo in upravljajo v skladu z [naslovom VIII] finančne uredbe.

Člen 24

Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje

1.Ukrep, ki je prejel prispevek v okviru instrumenta, lahko prejme tudi prispevek v okviru katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi v okviru deljenega upravljanja, če prispevki ne krijejo istih stroškov. Za vsak prispevek programa Unije k ukrepu se uporabljajo pravila zadevnega programa. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora iz različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2.Ukrepi, ki so prejeli pečat odličnosti ali izpolnjujejo naslednje kumulativne primerjalne pogoje:

(a)bili so ocenjeni v razpisu za zbiranje predlogov v okviru instrumenta;

(b)izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti za navedeni razpis za zbiranje predlogov;

(c)zaradi proračunskih omejitev se morda ne financirajo v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov,

lahko prejmejo podporo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega socialnega sklada+ ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z odstavkom 5 člena 67 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah] in členom 8 Uredbe (EU) .../... [financiranje, upravljanje in spremljanje skupne kmetijske politike], če so ti ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada ali instrumenta, ki zagotavlja podporo.

Oddelek 5

Spremljanje, poročanje in ocenjevanje

Pododdelek 1 Skupne določbe

Člen 25

Spremljanje in poročanje

1.Komisija v skladu z zahtevami glede poročanja iz člena [43(3)(h)(i)(iii)] finančne uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži informacije o smotrnosti v skladu s Prilogo V.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo Priloge V, da prilagodi informacije o smotrnosti, ki se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.Kazalniki za poročanje o napredku instrumenta pri doseganju ciljev te uredbe so določeni v Prilogi VIII. Za kazalnike učinka so izhodiščne vrednosti določene na nič. Mejniki za leto 2024 in cilji za leto 2029 so kumulativni.

4.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in, kadar je smiselno, državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

5.Za zagotovitev učinkovite ocene napredka instrumenta pri doseganju ciljev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo Priloge VIII, da pregleda in dopolni kazalnike, kadar je to potrebno, ter dopolni to uredbo z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje, vključno z informacijami, ki jih predložijo države članice.

Člen 26

Ocenjevanje

1.Komisija opravi vmesno in naknadno oceno te uredbe, vključno z ukrepi, izvedenimi v okviru tega instrumenta.

2.Vmesna in naknadna ocena se opravita pravočasno, da prispevata k postopku odločanja, v skladu s časovnim okvirom iz člena 40 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

Pododdelek 2 Pravila o deljenem upravljanju

Člen 27

Letna poročila o smotrnosti

1.Države članice do 15. februarja 2023 in do tega datuma vsako naslednje leto do vključno leta 2031 predložijo Komisiji letno poročilo o smotrnosti, kot je navedeno v členu 36(6) Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah]. Poročilo, predloženo leta 2023, zajema izvajanje programa do 30. junija 2022.

2.Letno poročilo o smotrnosti vsebuje zlasti informacije o:

(a)napredku pri izvajanju programa ter doseganju mejnikov in ciljev ob upoštevanju najnovejših podatkov, kot so določeni v členu 37 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah];

(b)morebitnih vprašanjih, ki vplivajo na smotrnost programa, in ukrepih, sprejetih za njihovo obravnavo;

(c)dopolnjevanju med ukrepi, ki jih podpira instrument, in podporo iz drugih skladov Unije, zlasti tistih v tretjih državah ali v zvezi z njimi;

(d)prispevku programa k izvajanju ustreznega pravnega reda Unije in akcijskih načrtov;

(e)izvajanju ukrepov v zvezi s komuniciranjem in prepoznavnostjo;

(f)izpolnjevanju omogočitvenih pogojev in njihovi uporabi v programskem obdobju.

3.Komisija lahko poda pripombe na letno poročilo o smotrnosti v dveh mesecih od datuma njegovega prejema. Kadar Komisija ne poda pripomb v navedenem roku, se poročilo šteje za sprejeto.

4.Komisija za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje tega člena sprejme izvedbeni akt, v katerem določi predlogo za letno poročilo o smotrnosti. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 30(2).

Člen 28

Spremljanje in poročanje

1.Spremljanje in poročanje v skladu z naslovom IV Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah] temelji na vrstah intervencij iz razpredelnic 1, 2 in 3 Priloge VI. Za obravnavo nepredvidenih ali novih razmer ali za zagotovitev učinkovitega izvrševanja finančnih sredstev se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo Priloge VI.

2.Skupni kazalniki se uporabljajo v skladu s členom 12(1) ter členoma 17 in 37 Uredbe (EU) .../... [uredba o skupnih določbah].

POGLAVJE III

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 29

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12, 15, 25 in 28 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.

3.Prenos pooblastila iz členov 12, 15, 25 in 28 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 12, 15, 25 in 28, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 30

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor za usklajevanje Sklada za azil in migracije, Sklada za notranjo varnost ter instrumenta za upravljanje meja in vizume. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta. To ne velja za izvedbeni akt iz člena 27(4).

Člen 31

Prehodne določbe

1.Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo zadevnih ukrepov v okviru instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 515/2014, ki se še naprej uporablja za navedene ukrepe do njihovega zaključka.

2.Finančna sredstva za instrument lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med instrumentom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnega instrumenta, tj. instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 515/2014.

Člen 32

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:

☑ nov ukrep.

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 61 .

◻ podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep.

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

☑ Časovno omejeno

–☑    Traja od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

–☑    Finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter od leta 2021 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 62

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☑ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij 63 .

☑ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–☑ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–☑ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–☑ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☑ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–☑ subjektom javnega prava,

–☑ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–☑ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga , ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–◻    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–☑    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–☑    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–☑    za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    COM(2015) 240 final z dne 13. maja 2015.

(2)    UL C […], […], str. […].

(3)    Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(4)    Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti: Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 (COM(2018) 321 z dne 2. maja 2018).

(5)    Odločba št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (UL L 144, 6.6.2007, str. 22).

(6)    Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(7)    COM(2018) 321 final z dne 2. maja 2018.

(8)    Uredba (EU) .../...

(9)    COM(2018) 375 z dne 29. maja 2018.

(10)    UL L […], […], str. […].

(11)    UL C , , str. .

(12)    UL C , , str. .

(13)    Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(14)    COM(2015) 240 final z dne 13. maja 2015.

(15)     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/12/15/euco-conclusions-final/.

(16)     Sklepi Evropskega sveta z dne 22. in 23. junija 2017.

(17)    COM(2017) 794 final.

(18)    Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(19)    UL L […], […], str. […].

(20)    UL L […], […], str. […].

(21)    UL L 144, 6.6.2007, str. 22.

(22)    Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(23)    Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 767/2008 ter (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

(24)    Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(25)    COM(2016) 731 final z dne 16. novembra 2016.

(26)    COM(2016) 272 final/2 z dne 4. maja 2016.

(27)    COM(2016) 881 final, 882 final in 883 final z dne 21. decembra 2016.

(28)    COM(2017) 344 final z dne 29. junija 2017.

(29)    COM(2017) 794 final z dne 12. decembra 2017.

(30)    EUCO 22/15 CO EUR 8 CONCL 3.

(31)    Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(32)    UL L 236, 23.9.2003, str. 946.

(33)    Uredba sveta (ES) št. 693/2003 z dne 14. aprila 2003 o ustanovitvi posebnega Poenostavljenega tranzitnega dokumenta (FTD), Poenostavljenega železniškega tranzitnega dokumenta (FRTD) in o spremembah Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika (UL L 99, 17.4.2003, str. 8).

(34)    Uredba Sveta (ES) št. 694/2003 z dne 14. aprila 2003 o enotnih formatih za Poenostavljeni tranzitni dokument (FTD) in Poenostavljen železniški tranzitni dokument (FRTD), predvidena v Uredbi (ES) št. 693/2003 (UL L 99, 17.4.2003, str. 15).

(35)    UL L […], […], str. […].

(36)    Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).

(37)    Uredba Sveta (ES) št. 768/2005 z dne 26. aprila 2005 o ustanovitvi Agencije Skupnosti za nadzor ribištva in spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (UL L 128, 21.5.2005, str. 1).

(38)    Uredba (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur) (UL L 295, 6.11.2013, str. 11).

(39)    UL C , , str. .

(40)    UL C , , str. .

(41)    UL C […], […], str. […].

(42)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(43)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(44)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(45)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(46)    Direktiva (EU) 2017/1939 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(47)    Sklep Sveta 2013/755/EU z dne 25. novembra 2013 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj) (UL L 344, 19.12.2013, str. 1).

(48)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14).

(49)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(50)    UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(51)    UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(52)    Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(53)    UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(54)    Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(55)    UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(56)    Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(57)    Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(58)    UL L […], […], str. […].

(59)    UL L […], […], str. […].

(60)    Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(61)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(62)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(63)    Program se lahko (delno) prenese na izvajalsko agencijo, odvisno od izida analize stroškov in koristi ter s tem povezanih odločitev ter od ustrezne prilagoditve zadevnih upravnih odobritev za izvajanje programa pri Komisiji in izvajalski agenciji.

(64)    COM(2018) 375 final.

(65)    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1042/2014 z dne 25. julija 2014, Priloga I; Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/1973 z dne 8. julija 2015.

(66)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(67)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(68)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(69)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(70)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(71)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(72)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po ustreznem odbitku stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg,12.6.2018

COM(2018) 473 final

PRILOGE

k

UREDBI EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja

{SEC(2018) 315 final}

{SWD(2018) 347 final}

{SWD(2018) 348 final}

PRILOGA I

Merila za dodelitev finančnih sredstev programom v okviru deljenega upravljanja

1.Razpoložljiva sredstva iz člena 10 se med države članice razdelijo na naslednji način:

(a)vsaka država članica prejme fiksen znesek v višini 5 000 000 EUR iz instrumenta, in sicer le na začetku programskega obdobja;

(b)znesek v višini 157 200 000 EUR za posebno tranzitno shemo, ki se dodeli Litvi, in sicer le na začetku programskega obdobja;

(c)preostala sredstva iz člena 10 pa se razdelijo na podlagi naslednjih meril:

30 % za zunanje kopenske meje,

35 % za zunanje morske meje,

20 % za letališča,

15 % za konzularne urade.

2.Sredstva, ki so na podlagi odstavka 1(c) na voljo za zunanje kopenske meje in zunanje morske meje, se med države članice razdelijo na naslednji način:

(a)70 % za dolžino njihovih zunanjih kopenskih meja in zunanjih morskih meja, ki se izračuna na podlagi utežnih faktorjev za vsak posamezen odsek meje, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 1052/2013 1 , v skladu z odstavkom 11, in

(b)30 % za delovno obremenitev na njihovih zunanjih kopenskih in zunanjih morskih mejah, kot je opredeljena v skladu z odstavkom 7(a).

3.Utežne faktorje iz odstavka 2(a) določi Evropska agencija za mejno in obalno stražo v skladu z odstavkom 11.

4.Sredstva, ki so na podlagi odstavka 1(c) na voljo za letališča, se med države članice razdelijo glede na delovno obremenitev na njihovih letališčih, kakor je določena v skladu z odstavkom 7(b).

5.Sredstva, ki so na podlagi odstavka 1(c) na voljo za konzularne urade, se med države članice razdelijo na naslednji način:

(a)50 % za število konzularnih uradov (razen častnih konzulatov) držav članic v državah, naštetih v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001 2 , in

(b)50 % za delovno obremenitev, ki je povezana z upravljanjem vizumske politike na konzularnih uradih držav članic v državah, naštetih v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 539/2001, in kakor je določena v skladu z odstavkom 7(c) te priloge.

6.Za namene razdelitve virov na podlagi odstavka 1(c) „zunanje morske meje“ pomeni zunanje meje teritorialnega morja držav članic v skladu s členi 4 do 16 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Vendar so v primerih, ko so potrebne redne in obširne operacije za preprečevanje nezakonitega priseljevanja ali nezakonitega vstopa, to zunanje meje visoko ogroženih območij. Opredelitev pojma „zunanje morske meje“ se v tem primeru določi ob upoštevanju operativnih podatkov zadnjih dveh let, ki jih predložijo zadevne države članice. Ta opredelitev pojma se uporablja izključno v tej uredbi.

7.Za namene začetne dodelitve finančnih sredstev ocena delovne obremenitve temelji na najnovejših povprečnih podatkih za preteklih 36 mesecev, ki so na voljo na datum začetka uporabe te uredbe. Za namene vmesnega pregleda ocena delovne obremenitve temelji na najnovejših povprečnih podatkih za preteklih 36 mesecev, ki so na voljo v času vmesnega pregleda leta 2024. Ocena delovne obremenitve temelji na naslednjih dejavnikih:

(a)na zunanjih kopenskih mejah in zunanjih morskih mejah:

(1)70 % za število prehodov zunanje meje na odobrenih mejnih prehodih;

(2)30 % za število državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop na zunanji meji;

(b)na letališčih:

(1)70 % za število prehodov zunanje meje na odobrenih mejnih prehodih;

(2)30 % za število državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop na zunanji meji;

(c)na konzularnih uradih:

število vlog za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje ali letališki tranzit.

8.Referenčni podatki o številu konzularnih uradov iz odstavka 5(a) se izračunajo v skladu z informacijami iz Priloge 28 k Sklepu Komisije C(2010) 1620 z dne 19. marca 2010 o priročniku za obravnavo vlog za izdajo vizumov in spremembo izdanih vizumov.

Kadar države članice ne predložijo zadevnih statističnih podatkov, se uporabijo najnovejši razpoložljivi podatki za navedene države članice. Kadar za državo članico podatki niso na voljo, je referenčni podatek enak nič.

9.Kot referenčni podatki za delovno obremenitev, določeni v:

(a)odstavkih 7(a)(1) in 7(b)(1), se štejejo najnovejši statistični podatki, ki jih predložijo države članice v skladu s pravom Unije;

(b)odstavkih 7(a)(2) in 7(b)(2), se štejejo najnovejši statistični podatki, ki jih pripravi Komisija (Eurostat) na podlagi podatkov, ki jih predložijo države članice v skladu s pravom Unije;

(c)odstavku 7(c), se štejejo najnovejši statistični podatki o vizumih, ki jih objavi Komisija v skladu s členom 46 vizumskega zakonika 3 .

(d)Kadar države članice ne predložijo zadevnih statističnih podatkov, se uporabijo najnovejši razpoložljivi podatki za navedene države članice. Kadar za državo članico podatki niso na voljo, je referenčni podatek enak nič.

10.Evropska agencija za mejno in obalno stražo Komisiji predloži poročilo o razdelitvi sredstev za zunanje kopenske meje, zunanje morske meje in letališča, kot je opredeljena v odstavku 1(c).

11.Za namene začetne dodelitve se v poročilu iz odstavka 10 opredeli povprečna stopnja ogroženosti za vsak odsek meje na podlagi najnovejših povprečnih podatkov za preteklih 36 mesecev, ki so na voljo na datum začetka uporabe te uredbe. Za namene vmesnega pregleda se v poročilu iz odstavka 10 opredeli povprečna stopnja ogroženosti za vsak odsek meje na podlagi najnovejših povprečnih podatkov za preteklih 36 mesecev, ki so na voljo v času vmesnega pregleda leta 2024. V poročilu se z uporabo stopenj ogroženosti, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1052/2013, za vsak odsek določijo naslednji posebni utežni faktorji:

(a)faktor 0,5 za nizko stopnjo ogroženosti;

(b)faktor 3 za srednjo stopnjo ogroženosti;

(c)faktor 5 za visoko stopnjo ogroženosti;

(d)faktor 8 za kritično stopnjo ogroženosti.

PRILOGA II

Izvedbeni ukrepi

1.Instrument prispeva k specifičnemu cilju iz člena 3(2)(a) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)izboljšanje nadzora meja v skladu s členom 4(a) Uredbe (EU) 2016/1624 z:

i.okrepitvijo zmogljivosti za izvajanje kontrol in varovanje na zunanjih mejah, vključno z ukrepi za preprečevanje in odkrivanje čezmejnih kaznivih dejanj, kot so tihotapljenje migrantov, trgovina z ljudmi in terorizem;

ii.podpiranjem iskanja in reševanja v okviru varovanja meja na morju;

iii.izvajanjem tehničnih in operativnih ukrepov na schengenskem območju, ki so povezani z nadzorom meja;

iv.izvajanjem analiz tveganj za notranjo varnost in analiz groženj, ki lahko vplivajo na delovanje ali varnost zunanjih meja;

v.podpiranjem, v okviru področja uporabe te uredbe, držav članic, ki se soočajo z obstoječim ali potencialnim nesorazmernim migracijskim pritiskom na zunanjih mejah EU, tudi s tehnično in operativno okrepitvijo, ter z napotitvijo podpornih skupin za upravljanje migracij na žariščne točke.

(b)nadaljnji razvoj evropske mejne in obalne straže s skupno krepitvijo zmogljivosti, skupnimi naročili, določitvijo skupnih standardov in drugimi ukrepi za poenostavitev sodelovanja in usklajevanja med državami članicami in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo;

(c)krepitev medagencijskega sodelovanja na nacionalni ravni med nacionalnimi organi, odgovornimi za nadzor meja ali za naloge, ki se izvajajo na meji, in na ravni EU med državami članicami ali med državami članicami na eni strani in ustreznimi organi, uradi in agencijami Unije ali tretjimi državami na drugi strani;

(d)zagotavljanje enotne uporabe pravnega reda Unije glede zunanjih meja, vključno z izvajanjem priporočil v okviru mehanizmov za nadzor kakovosti, na primer schengenskega ocenjevalnega mehanizma v skladu z Uredbo (EU) št. 1053/2013, ocen ranljivosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/1624 in nacionalnih mehanizmov za nadzor kakovosti;

(e)vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje obsežnih informacijskih sistemov na področju upravljanja meja, vključno z njihovo interoperabilnostjo in komunikacijsko infrastrukturo.

2.Instrument prispeva k specifičnemu cilju iz člena 3(2)(b) z osredotočenostjo na naslednje izvedbene ukrepe:

(a)zagotavljanje učinkovitih in strankam prijaznih storitev za prosilce za vizum in obenem ohranjanje varnosti in celovitosti postopka za izdajo vizuma;

(b)zagotavljanje enotne uporabe pravnega reda Unije glede vizumov, vključno z nadaljnjim razvojem in posodobitvijo skupne vizumske politike;

(c)razvoj različnih oblik sodelovanja med državami članicami pri obravnavi vlog za izdajo vizuma;

(d)vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje obsežnih informacijskih sistemov na področju skupne vizumske politike, vključno z njihovo interoperabilnostjo in komunikacijsko infrastrukturo.

PRILOGA III

Področje uporabe podpore

1.V okviru specifičnega cilja iz člena 3(2)(a) instrument zlasti podpira:

(a)infrastrukturo, stavbe, sisteme in storitve, potrebne na mejnih prehodih in žariščnih točkah ter za varovanje meja med mejnimi prehodi zaradi preprečevanja nedovoljenih prehodov meja, nezakonitega priseljevanja in čezmejnih kaznivih dejanj na zunanjih mejah ter boja proti njim, pa tudi zaradi zagotavljanja nemotenih tokov zakonitih potnikov;

(b)delovno opremo, vključno s prevoznimi sredstvi, in komunikacijske sisteme, potrebne za učinkovit in varen nadzor meja, ki so skladni s standardi Evropske agencije za mejno in obalno stražo, če taki standardi obstajajo;

(c)usposabljanje na področju razvoja skupnega evropskega integriranega upravljanja meja ali usposabljanje, ki prispeva k njegovemu razvoju, ob upoštevanju operativnih potreb in analize tveganja ter ob doslednem spoštovanju temeljnih pravic;

(d)napotitev skupnih uradnikov za zvezo v tretje države, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) ..../... [nova uredba o Mednarodni organizaciji dela] 4 , in napotitev mejnih policistov in drugih ustreznih strokovnjakov v države članice ali iz države članice v tretjo državo, okrepitev sodelovanja in operativnih zmogljivosti mrež strokovnjakov ali uradnikov za zvezo, izmenjavo dobrih praks in povečanje zmogljivosti evropskih mrež za oceno, spodbujanje, podporo in razvoj politik Unije;

(e)študije, pilotne projekte in druge ustrezne ukrepe za izvajanje ali razvoj evropskega integriranega upravljanja meja, vključno z ukrepi, katerih cilj je razvoj evropske mejne in obalne straže, kot so skupna krepitev zmogljivosti, skupna naročila, določitev skupnih standardov in drugi ukrepi za poenostavitev sodelovanja in usklajevanja med Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo in državami članicami;

(f)ukrepe, ki razvijajo inovativne metode ali uporabljajo nove tehnologije, ki bi jih bilo mogoče prenesti v druge države članice, zlasti tiste, ki uporabljajo rezultate varnostnih raziskovalnih projektov in za katere je Evropska agencija za mejno in obalno stražo na podlagi člena 37 Uredbe (EU) 2016/1624 ugotovila, da prispevajo k razvoju operativnih zmogljivosti evropske mejne in obalne straže;

(g)pripravljalne, spremljevalne, upravne in tehnične dejavnosti, potrebne za izvajanje politik v zvezi z zunanjimi mejami, vključno za boljše upravljanje schengenskega območja z razvojem in izvajanjem ocenjevalnega mehanizma, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1053/2013, za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in Zakonika o schengenskih mejah, vključno z odhodki za obiske strokovnjakov Komisije in držav članic na kraju samem ter ukrepi za izvajanje priporočil, izdanih na podlagi ocen ranljivosti Evropske agencije za mejno in obalno stražo v skladu z Uredbo (EU) 2016/1624;

(h)identifikacijo, odvzem prstnih odtisov, registracijo, varnostne preglede, izpraševanje, obveščanje, presejanje glede na zdravstveno stanje in ranljivosti ter po potrebi zdravstveno oskrbo in napotitev državljanov tretjih držav v ustrezen postopek na zunanjih mejah, zlasti na žariščnih točkah;

(i)ukrepe za povečanje ozaveščenosti zainteresiranih strani in javnosti o politikah v zvezi z zunanjimi mejami, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije;

(j)razvoj statističnih orodij, metod in kazalnikov;

(k)operativno podporo za izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja.

2.V okviru specifičnega cilja iz člena 3(2)(b) instrument zlasti podpira:

(a)infrastrukturo in stavbe, ki so potrebne za obravnavo vlog za izdajo vizuma in konzularno sodelovanje, vključno z varnostnimi in drugimi ukrepi, namenjenimi izboljšanju kakovosti storitev za prosilce za vizum;

(b)delovno opremo in komunikacijske sisteme, potrebne za obravnavo vlog za izdajo vizuma in konzularno sodelovanje;

(c)usposabljanje konzularnega in drugega osebja, ki prispeva k skupni vizumski politiki in konzularnemu sodelovanju;

(d)izmenjavo dobrih praks in strokovnjakov, vključno z napotitvijo strokovnjakov, ter povečanje zmogljivosti evropskih mrež za oceno, spodbujanje, podporo in nadaljnji razvoj politik in ciljev Unije;

(e)študije, pilotne projekte in druge ustrezne ukrepe, kot so ukrepi, katerih cilj je izboljšanje znanja z analizami, spremljanjem in ocenjevanjem;

(f)ukrepe, ki razvijajo inovativne metode ali uporabljajo nove tehnologije, ki bi jih bilo mogoče prenesti v druge države članice, zlasti projekte, usmerjene v preverjanje in potrjevanje rezultatov raziskovalnih projektov, ki jih financira Unija;

(g)pripravljalne, spremljevalne, upravne in tehnične dejavnosti, vključno za boljše upravljanje schengenskega območja z razvojem in izvajanjem ocenjevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1053/2013, vključno z odhodki za obiske strokovnjakov Komisije in držav članic na kraju samem;

(h)dejavnosti povečanja ozaveščenosti zainteresiranih strani in javnosti o vizumskih politikah, vključno z institucionalnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije;

(i)razvoj statističnih orodij, metod in kazalnikov;

(j)operativno podporo za izvajanje skupne vizumske politike.

3.V okviru specifičnega cilja iz člena 3(1) instrument zlasti podpira:

(a)infrastrukturo in stavbe, ki so potrebne za gostovanje obsežnih informacijskih sistemov in povezanih komponent komunikacijske infrastrukture;

(b)opremo in komunikacijske sisteme, ki so potrebni za zagotovitev pravilnega delovanja obsežnih informacijskih sistemov;

(c)dejavnosti usposabljanja in komuniciranja v zvezi z obsežnimi informacijskimi sistemi;

(d)razvoj in nadgradnjo obsežnih informacijskih sistemov;

(e)študije, potrditve koncepta, pilotne projekte in druge ustrezne ukrepe, povezane z izvajanjem obsežnih informacijskih sistemov, vključno z njihovo interoperabilnostjo;

(f)ukrepe, ki razvijajo inovativne metode ali uporabljajo nove tehnologije, ki bi jih bilo mogoče prenesti v druge države članice, zlasti projekte, usmerjene v preverjanje in potrjevanje rezultatov raziskovalnih projektov, ki jih financira Unija;

(g)razvoj statističnih orodij, metod in kazalnikov za obsežne informacijske sisteme na področju vizumov in meja;

(h)operativno podporo za izvajanje obsežnih informacijskih sistemov.

PRILOGA IV

Ukrepi, upravičeni do višje stopnje sofinanciranja v skladu s členoma 11(3) in 12(14)

(1)Nakup operativne opreme prek programov skupnih naročil z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ki bo dana na voljo Evropski agenciji za mejno in obalno stražo za njene operativne dejavnosti v skladu s členom 39(14) Uredbe (EU) 2016/1624.

(1)Ukrepi, ki podpirajo medagencijsko sodelovanje med državo članico in sosednjo tretjo državo, s katero ima EU skupno kopensko ali morsko mejo.

(2)Nadaljnji razvoj evropske mejne in obalne straže s skupno krepitvijo zmogljivosti, skupnimi naročili, določitvijo skupnih standardov in drugimi ukrepi za poenostavitev sodelovanja in usklajevanja med državami članicami in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, kot je navedeno v odstavku 1(b) Priloge II.

(3)Skupna napotitev uradnikov za zvezo za priseljevanje, kot je navedeno v Prilogi III.

(4)Ukrepi za izboljšanje prepoznavanja žrtev trgovine z ljudmi in okrepitev čezmejnega sodelovanja pri odkrivanju trgovcev z ljudmi v okviru nadzora meja.

(5)Ukrepi za uporabo, prenos, preskušanje in potrjevanje novih metod ali tehnologij, vključno s pilotnimi projekti in nadaljnjimi ukrepi, povezanimi z varnostnimi raziskovalnimi projekti, ki jih financira Unija, kot so navedeni v Prilogi III.

(6)Ukrepi za vzpostavitev in delovanje žariščnih točk v državah članicah, ki se soočajo z obstoječim ali potencialnim izjemnim in nesorazmernim migracijskim pritiskom.

(7)Nadaljnji razvoj oblik sodelovanja med državami članicami pri obravnavi vlog za izdajo vizuma, kot je navedeno v odstavku 2(c) Priloge II.

(8)Povečanje konzularne prisotnosti ali zastopanosti držav članic v državah, katerih državljani morajo imeti vizume, zlasti v državah, v katerih nobena država članica trenutno nima konzularne prisotnosti.

PRILOGA V

Glavni kazalniki smotrnosti iz člena 25(1)

(a)Specifični cilj 1: podpiranje učinkovitega evropskega integriranega upravljanja meja, ki ga izvaja evropska mejna in obalna straža kot skupno odgovornost Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, da bi se omogočalo zakonito prehajanje meja, preprečevala in odkrivala nezakonito priseljevanje in čezmejna kazniva dejanja ter učinkovito upravljali migracijski tokovi:

(1)število nedovoljenih prehodov meje, odkritih na zunanjih mejah EU a) med mejnimi prehodi in b) na mejnih prehodih;

Vir podatkov: Evropska agencija za mejno in obalno stražo

(1)število oseb, ki uporabljajo ponarejene potne listine, odkritih na mejnih prehodih.

Vir podatkov: Evropska agencija za mejno in obalno stražo

(b)Specifični cilj 2: podpiranje skupne vizumske politike za omogočanje zakonitega potovanja in preprečevanje migracijskih in varnostnih tveganj:

(1)število oseb, ki uporabljajo ponarejene potne listine, odkritih na konzulatih, ki jih podpira sklad;

Vir podatkov: države članice 5  

(2)povprečni čas odločanja (in trendi) v postopku za izdajo vizuma.

Vir podatkov: države članice 6

PRILOGA VI

Vrste intervencij

RAZPREDELNICA 1:   KODE ZA RAZSEŽNOST „PODROČJE INTERVENCIJE“

RAZPREDELNICA 2:   KODE ZA RAZSEŽNOST „VRSTA UKREPA“

RAZPREDELNICA 3:   KODE ZA RAZSEŽNOST „NAČINI IZVAJANJA“

PRILOGA VII

Ukrepi, upravičeni do operativne podpore

(a)V okviru specifičnega cilja iz člena 3(2)(a) operativna podpora krije naslednje stroške, če jih ne krije Evropska agencija za mejno in obalno stražo v okviru svojih operativnih dejavnosti:

(1)stroški zaposlenih;

(2)vzdrževanje ali popravilo opreme in infrastrukture;

(3)stroški storitev, vključno na žariščnih točkah, v okviru področja uporabe te uredbe;

(4)tekoči stroški operacij.

Država članica gostiteljica v smislu člena 2(5) Uredbe (EU) 2016/1624 7 lahko operativno podporo uporabi za kritje svojih tekočih stroškov sodelovanja pri operativnih dejavnostih iz člena 2(5) Uredbe (EU) 2016/1624, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, ali za nacionalne dejavnosti nadzora meja.

(b)V okviru specifičnega cilja iz člena 3(2)(b) operativna podpora krije:

(1)stroške zaposlenih, vključno z usposabljanjem;

(2)stroške storitev;

(3)vzdrževanje ali popravilo opreme in infrastrukture;

(4)stroške, povezane z nepremičninami, vključno z najemnino in amortizacijo.

(c)V okviru cilja politike iz člena 3(1) operativna podpora krije:

(1)stroške zaposlenih, vključno z usposabljanjem;

(2)operativno upravljanje in vzdrževanje obsežnih informacijskih sistemov ter njihove komunikacijske infrastrukture, vključno z interoperabilnostjo teh sistemov in najemom varnih prostorov.

(d)Operativna podpora v okviru programa poleg zgoraj navedenega zagotavlja podporo Litvi v skladu z odstavkom 1 člena 16.

PRILOGA VIII

Kazalniki učinka in rezultatov iz člena 25(3)

(a)Specifični cilj 1: podpiranje učinkovitega evropskega integriranega upravljanja meja, ki ga izvaja evropska mejna in obalna straža kot skupno odgovornost Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter nacionalnih organov, odgovornih za upravljanje meja, da bi se omogočalo zakonito prehajanje meja, preprečevala in odkrivala nezakonito priseljevanje in čezmejna kazniva dejanja ter učinkovito upravljali migracijski tokovi:

(1)infrastruktura za nadzor meja, prevozna sredstva in drugi kosi opreme, ki se financirajo s podporo iz instrumenta:

–število novo zgrajenih ali posodobljenih mejnih prehodov od skupnega števila novo zgrajenih ali posodobljenih mejnih prehodov v zadevni državi članici,

–število vrat avtomatiziranega mejnega nadzora,

–število sredstev za zračni prevoz,

–število sredstev za pomorski prevoz,

–število sredstev za kopenski prevoz,

–število kosov opreme, danih na razpolago Evropski agenciji za mejno in obalno stražo,

–število kosov druge opreme, od tega število kosov opreme za vzpostavitev, posodobitev ali vzdrževanje žariščnih točk za namene te uredbe,

–število kosov večnamenske opreme, ki jih je podprl instrument;

(2)število specializiranih delovnih mest v tretjih državah, ki jih je podprl instrument:

–skupni uradniki za zvezo, kot so navedeni v Prilogi III,

–druga specializirana delovna mesta, povezana z upravljanjem meja;

(3)število projektov ali postopkov sodelovanja med nacionalnimi organi in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ki so bili vzpostavljeni v državah članicah s podporo instrumenta in prispevajo k razvoju evropske mejne in obalne straže;

(4)število kosov opreme, ki se uporabljajo v operativnih dejavnostih Evropske agencije za mejno in obalno stražo in so bili kupljeni s podporo instrumenta, od skupnega števila kosov opreme, registriranih v naboru tehnične opreme Evropske agencije za mejno in obalno stražo;

(5)število projektov ali postopkov sodelovanja nacionalnih agencij z nacionalnim koordinacijskim centrom Eurosur, vzpostavljenih s podporo instrumenta;

(6)število zaposlenih, ki so bili s podporo instrumenta usposobljeni na področjih, povezanih z integriranim upravljanjem meja;

(7)število funkcij informacijskih sistemov, ki so bile razvite, izvedene, vzdrževane ali nadgrajene s podporo instrumenta, tudi za namene interoperabilnosti:

–SIS II,

–ETIAS,

–SVI,

–VIS za namene upravljanja meja,

–Eurodac za namene upravljanja meja,

–število povezav med informacijskimi sistemi z evropskim iskalnim portalom, financiranih s podporo instrumenta,

–kateri koli drugi obsežni informacijski sistemi v okviru področja uporabe te uredbe;

(8)število priporočil v okviru schengenskega ocenjevanja na področju meja in priporočil v okviru ocene ranljivosti, obravnavanih s podporo instrumenta, od skupnega števila priporočil, ki imajo finančne posledice.

(b)Specifični cilj 2: podpiranje skupne vizumske politike za omogočanje zakonitega potovanja in preprečevanje migracijskih in varnostnih tveganj:

(1)število konzulatov zunaj schengenskega območja, vzpostavljenih ali posodobljenih s podporo instrumenta, od skupnega števila vzpostavljenih ali posodobljenih konzulatov države članice zunaj schengenskega območja;

(2)število zaposlenih, ki so bili s podporo instrumenta usposobljeni na področjih, povezanih s skupno vizumsko politiko, in število usposabljanj o področjih, povezanih s skupno vizumsko politiko, ki so bila izvedena s podporo instrumenta;

(3)število funkcij informacijskih sistemov, ki so bile razvite, izvedene, vzdrževane ali nadgrajene s podporo instrumenta, tudi za namene interoperabilnosti:

–VIS,

–SVI,

–kateri koli drugi obsežni informacijski sistemi v okviru področja uporabe te uredbe;

(4)število oblik sodelovanja med državami članicami pri obravnavi vlog za izdajo vizumov, vzpostavljenih in posodobljenih s podporo instrumenta:

–kolokacije,

–skupni zajemni centri,

–zastopanje,

–drugo;

(5)število priporočil v okviru schengenskega ocenjevanja na področju skupne vizumske politike, izvedenih s podporo instrumenta, kot delež skupnega števila priporočil, ki imajo finančne posledice;

(6)število držav, katerih državljani morajo meti vizume, v katerih se je število držav članic, ki imajo tam konzulate ali so zastopane, povečalo s podporo instrumenta.

(1)    Uredba (EU) št. 1052/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o vzpostavitvi Evropskega sistema varovanja meja (Eurosur) (UL L 295, 6.11.2013, str. 11).

(2)    Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve.

(3)    Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

(4)    UL L […], […], str. […].

(5)    Podatke za ta kazalnik zbirajo države članice z vizumskim informacijskim sistemom (VIS), do njih pa bi lahko v prihodnje dostopala Komisija za namene poročanja in zbiranja statističnih podatkov po zaključku pogajanj o predlogu Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (ES) št. 810/2009, Uredbe (EU) 2017/2226, Uredbe (EU) 2016/399, Uredbe XX/2018 [uredba o interoperabilnosti] in Odločbe 2004/512/ES ter razveljavitvi Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (COM(2018) 302 final z dne 16. maja 2018).

(6)    Glej prejšnjo opombo.

(7)    Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).