(1)

Polprevodniki so v temelju vsake digitalne naprave in v središču digitalnega prehoda Unije: od pametnih telefonov in avtomobilov do kritičnih aplikacij in infrastrukture v zdravstvu, energetiki, komunikacijah ter avtomatizaciji v večini drugih industrijskih sektorjev. Zaradi svoje ključne vloge v digitalnem gospodarstvu so tudi pomembni dejavniki, ki omogočajo trajnostnost in zeleni prehod ter tako prispevajo k ciljem iz sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru. Čeprav so polprevodniki bistveni za delovanje današnjega gospodarstva in družbe ter obrambe in varnosti, je Unija doživela doslej največje motnje v oskrbi z njimi, kar ima znatne posledice. Trenutne motnje so razkrile dolgotrajne ranljivosti s tem v zvezi, predvsem močno odvisnost od tretjih držav pri proizvodnji in načrtovanju čipov. Države članice nosijo glavno odgovornost za ohranjanje trdne industrijske, konkurenčne in trajnostne podlage v Uniji, ki spodbuja inovacije v celotnem naboru čipov.

(2)

Vzpostaviti bi bilo treba okvir za povečanje odpornosti Unije na področju polprevodniških tehnologij, da bi se okrepil polprevodniški ekosistem Unije, in sicer z zmanjšanjem odvisnosti, izboljšanjem digitalne suverenosti, spodbujanjem naložb, krepitvijo zmogljivosti, varnosti, prilagodljivosti in odpornosti oskrbovalne verige Unije s polprevodniki ter izboljšanjem sodelovanja med državami članicami, Komisijo in mednarodnimi strateškimi partnerji.

(3)

Ta okvir ima dva splošna cilja. Prvi je zagotoviti pogoje, potrebne za konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost Unije, ter zagotoviti prilagoditev industrije strukturnim spremembam zaradi hitrih inovacijskih ciklov in potrebe po trajnostnosti, ter okrepiti polprevodniški ekosistem po vsej Uniji z združenim znanjem, strokovnostjo, viri in skupnimi prednostmi. Drugi cilj, ki je ločen od prvega in ga dopolnjuje, je izboljšati delovanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira Unije za povečanje dolgoročne odpornosti Unije in njene sposobnosti za inovacije in zagotavljanje zanesljivosti oskrbe na področju polprevodniških tehnologij, da se izboljša pripravljenost za odziv na motnje.

(4)

Sprejeti je treba ukrepe za krepitev zmogljivosti in polprevodniškega ekosistema Unije v skladu s členom 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ti ukrepi ne bi smeli vključevati usklajevanja nacionalnih zakonov in drugih predpisov. Pri tem bi morala Unija okrepiti konkurenčnost in odpornost polprevodniške tehnološke in industrijske baze, hkrati pa povečati inovacijsko zmogljivost svojega polprevodniškega ekosistema po vsej Uniji, zmanjšati odvisnost od omejenega števila podjetij in geografskih območij tretjih držav ter povečati zmogljivost za načrtovanje in proizvodnjo, pakiranje, ponovno uporabo in recikliranje naprednih polprevodnikov. Pobuda Čipi za Evropo (v nadaljnjem besedilu: Pobuda), vzpostavljena s to uredbo, bi morala te cilje podpreti s premostitvijo vrzeli med naprednimi raziskovalnimi in inovacijskimi zmogljivostmi Unije ter njihovim trajnostnim industrijskim izkoriščanjem. Pobuda bi morala spodbujati krepitev zmogljivosti, da se omogoči načrtovanje, proizvodnja in povezovanje sistemov polprevodniških tehnologij naslednje generacije, ter bi morala izboljšati sodelovanje med ključnimi akterji po vsej Uniji za krepitev oskrbovalnih in vrednostnih verig Unije s polprevodniki, zagotavljanje storitev ključnim industrijskim sektorjem in ustvarjanje novih trgov.

(5)

Zaradi splošne razširjenosti polprevodnikov je njihovo nedavno pomanjkanje bodisi neposredno bodisi posredno negativno vplivalo na podjetja po vsej Uniji in povzročilo velike gospodarske posledice. Gospodarski in družbeni učinek je privedel do večje zavesti javnosti in gospodarskih subjektov ter posledičnega pritiska na države članice, da obravnavajo strateške odvisnosti v zvezi s polprevodniki. Hkrati je za sektor polprevodnikov značilna medsebojna odvisnost v celotni vrednostni verigi, v kateri nobeno posamezno geografsko območje ne prevladuje v vseh fazah vrednostne verige. To čezmejnost dodatno poudarja narava polprevodniških proizvodov kot omogočevalca industrij v spodnjem delu verige. Medtem ko je proizvodnja polprevodnikov morda skoncentrirana v nekaterih regijah, so uporabniške industrije razpršene po vsej Uniji. Glede na navedeno bi bil najboljši način za obravnavo zanesljivosti oskrbe s polprevodniki in odpornosti polprevodniškega ekosistema harmonizacija prava Unije na podlagi člena 114 PDEU. Potreben je en sam skladen regulativni okvir, ki bi harmoniziral nekatere pogoje, pod katerimi lahko operaterji izvajajo posebne projekte, ki prispevajo k zanesljivosti oskrbe in odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije. Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti usklajen mehanizem za spremljanje, strateški pregled, preprečevanje kriz in odzivanje nanje, s katerim bi odpravili pomanjkanje oskrbe in preprečili ovire za enotnost notranjega trga ter se tako izognili razlikam pri odzivanju med državami članicami.

(6)

Za okrepitev kritične infrastrukture in varnosti Unije, pa tudi njenega vodilnega položaja na področju tehnologije, so potrebni tako vrhunski kot zreli čipi, zlasti za na prihodnost pripravljene strateške sektorje.

(7)

Doseganje teh ciljev bi moralo biti podprto z mehanizmom upravljanja. S to uredbo bi se na ravni Unije moral ustanoviti Evropski odbor za polprevodnike, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje Komisija, da bi omogočili nemoteno, učinkovito in usklajeno izvajanje te uredbe, sodelovanje in izmenjavo informacij. Evropski odbor za polprevodnike bi moral Komisiji svetovati in ji pomagati pri posebnih vprašanjih, vključno z doslednim izvajanjem te uredbe, olajševanjem sodelovanja med državami članicami in izmenjavo informacij o vprašanjih, povezanih s to uredbo. Komisiji bi moral svetovati tudi pri mednarodnem sodelovanju v zvezi s polprevodniki. Organizirati bi moral ločene sestanke za svoje naloge v okviru različnih poglavij te uredbe. Na sestankih lahko sodelujejo različne sestave predstavnikov na visoki ravni, Komisija pa lahko ustanovi podskupine.

(8)

Glede na globalizirano naravo oskrbovalne verige polprevodnikov je mednarodno sodelovanje s tretjimi državami pomemben element za doseganje odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije. Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, bi morali Uniji omogočiti tudi, da ima kot center odličnosti izrazitejšo vlogo v bolje delujočem globalnem, medsebojno odvisnem polprevodniškem ekosistemu. V ta namen bi moral Evropski odbor za polprevodnike Komisiji svetovati o zadevah v zvezi z usklajevanjem teh prizadevanj in krepitvijo sodelovanja v globalni vrednostni verigi polprevodnikov med Unijo in tretjimi državami ter po potrebi upoštevati stališča Industrijskega zavezništva za procesorje in polprevodniške tehnologije ter drugih deležnikov.

(9)

Unija in države članice bi lahko v skladu z mednarodnimi obveznostmi in veljavnimi postopkovnimi zahtevami sodelovale, tudi po diplomatski poti, z mednarodnimi strateškimi partnerji, ki so v prednostnem položaju v industriji polprevodnikov, da bi poiskale rešitve za okrepitev zanesljivosti oskrbe in odpravo prihodnjih motenj v oskrbovalni verigi polprevodnikov, na primer motenj, ki so posledica izvoznih omejitev tretjih držav, ter za ugotovitev razpoložljivosti surovin in vmesnih proizvodov. To lahko po potrebi vključuje usklajevanje v ustreznih mednarodnih forumih, sklepanje naložbenih in trgovinskih sporazumov ali druga diplomatska prizadevanja v skladu z veljavnimi postopkovnimi zahtevami ali sodelovanje z ustreznimi deležniki.

(10)

Da bi nadgradili zavezo o izpolnjevanju potreb po delovni sili v celotni oskrbovalni verigi polprevodnikov, bi morala Komisija zagotoviti sinergije z obstoječimi programi Unije ter skupaj z mednarodnimi strateškimi partnerji podpirati in spodbujati države članice pri oblikovanju pobud, ki prispevajo k izmenjavi akademskega znanja.

(11)

Unija ima jasen cilj spodbujati mednarodno sodelovanje in izmenjavo znanja, ki temeljita na interesih Unije, vzajemnih koristih, mednarodnih zavezah in, kolikor je mogoče, vzajemnosti. Kljub temu bi lahko kršitev pravic intelektualne lastnine, nepooblaščeno razkritje poslovnih skrivnosti ali uhajanje občutljivih nastajajočih tehnologij v sektorju polprevodnikov ogrozili interese varnosti Unije. Komisija zato preučuje konkretne predloge za okrepitev naložbenega okvira Unije in okvira Unije za nadzor izvoza. Poleg tega bi morale Unija in države članice sodelovati s strateškimi partnerji, da bi okrepili skupni vodilni položaj na področju tehnologije in industrije v skladu z veljavnimi postopkovnimi zahtevami.

(12)

Za sektor polprevodnikov so značilni zelo visoki razvojni in inovacijski stroški ter zelo visoki stroški gradnje najsodobnejših obratov za preizkušanje in potrjevanje v podporo industrijski proizvodnji. To neposredno vpliva na konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost industrije Unije, pa tudi na zanesljivost oskrbe in odpornost polprevodniškega ekosistema Unije. Glede na izkušnje z nedavnimi pomanjkanji v Uniji in po svetu ter hiter razvoj tehnoloških izzivov in inovacijskih ciklov, ki vplivajo na vrednostno verigo polprevodnikov, je treba z vzpostavitvijo Pobude okrepiti obstoječe prednosti Unije in tako povečati njeno konkurenčnost, odpornost ter raziskovalno in inovacijsko zmogljivost.

(13)

Države članice nosijo glavno odgovornost za ohranjanje trdne industrijske, konkurenčne, trajnostne in inovacijske podlage Unije. Vendar narava in obseg raziskovalnih in inovacijskih izzivov na področju polprevodnikov zahtevata skupno ukrepanje na ravni Unije.

(14)

Da bi Uniji zagotovili zmogljivosti za raziskave in inovacije na področju polprevodniške tehnologije, ki so potrebne za ohranjanje vodilne vloge pri naložbah v raziskave in industrijo na najvišji ravni, pa tudi za premostitev zdajšnje vrzeli med raziskavami in razvojem ter proizvodnjo, bi morale Unija in države članice bolje usklajevati svoja prizadevanja in sovlagati. Sedanji izzivi polprevodniškega ekosistema Unije zahtevajo uresničitev obsežnih zmogljivosti in skupna prizadevanja držav članic, pri čemer Unija podpira razvoj in uporabo obsežnih zmogljivosti. Ta skupna prizadevanja vključujejo zagotavljanje finančnih sredstev v skladu z ambicijami Pobude za podporo razvoju in splošni razpoložljivosti inovativnih zmogljivosti in obsežnih digitalnih infrastruktur, ki vključujejo platformo za virtualno načrtovanje, pilotne linije, tudi za kvantne čipe, ter širjenje znanja, spretnosti in kompetenc v korist celotnega ekosistema polprevodnikov. Za dosego tega bi morale Unija in države članice upoštevati cilje dvojnega zelenega in digitalnega prehoda. V zvezi s tem polprevodniške naprave in proizvodni procesi prinašajo pomembne priložnosti za zmanjšanje okoljskega in še posebej ogljičnega vpliva industrije, s čimer prispevajo k ambicijam, na primer iz sporočila Komisije z dne 14. julija 2021 z naslovom „Pripravljeni na 55: uresničevanje podnebnega cilja EU za leto 2030 na poti do podnebne nevtralnosti“, Mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ter sporočila Komisije z dne 18. maja 2022 z naslovom „Načrt REPowerEU“. Pobuda bi morala z vsemi sestavnimi deli in ukrepi v čim večji meri racionalizirati in povečati koristi uporabe polprevodniških tehnologij kot močnih dejavnikov za trajnostni prehod, ki lahko vodijo k novim proizvodom ter učinkovitejši, uspešnejši, čistejši in trajnejši rabi virov, vključno z energijo in materiali, potrebnimi za proizvodnjo in uporabo polprevodnikov v celotnem življenjskem ciklu.

(15)

Da bi Pobuda dosegla svoj splošni cilj ter naslovila izzive na strani ponudbe in povpraševanja v zdajšnjem polprevodniškem ekosistemu, bi morala imeti pet operativnih ciljev. Prvič, da bi povečali zmogljivost Unije za načrtovanje, bi morala Pobuda podpirati ukrepe za vzpostavitev platforme za virtualno načrtovanje, ki bi bila na voljo v celotni Uniji. Platforma za virtualno načrtovanje bi morala povezati skupnosti načrtovalskih hiš, zagonskih podjetij, MSP in dobaviteljev intelektualne lastnine in orodij ter raziskovalne in tehnološke organizacije, s čimer bi zagotovili virtualne prototipne rešitve, temelječe na sorazvoju tehnologije.

(16)

Drugič, da bi zagotovili podlago za izboljšanje zanesljivosti oskrbe in polprevodniškega ekosistema Unije, bi morala Pobuda podpirati krepitev obstoječih in razvoj novih naprednih pilotnih linij, s čimer bi omogočili razvoj in uporabo vrhunskih polprevodniških tehnologij in polprevodniških tehnologij naslednje generacije. Pilotne linije bi morale industriji zagotoviti zmogljivost za preizkušanje, poskuse in potrjevanje polprevodniških tehnologij in konceptov načrtovanja sistemov na višjih ravneh tehnološke pripravljenosti, ki presegajo tretjo raven, vendar največ do osme ravni, hkrati pa čim bolj zmanjšati vplive na okolje. Naložbe Unije v pilotne linije so poleg tovrstnih naložb držav članic in zasebnega sektorja potrebne za obravnavanje obstoječih strukturnih izzivov in nedelovanja trga, kadar taki obrati v Uniji niso na voljo, kar ovira inovacijski potencial in svetovno konkurenčnost Unije.

(17)

Tretjič, da bi pospešili inovativni razvoj kvantnih čipov in z njimi povezanih polprevodniških tehnologij – tudi tistih, ki temeljijo na polprevodniškem materialu ali so integrirane s fotoniko –, ki spodbujajo razvoj sektorja polprevodnikov, bi morala Pobuda podpirati ukrepe, vključno z knjižnicami za načrtovanje kvantnih čipov, pilotnimi linijami za izdelavo kvantnih čipov ter obrati za preizkušanje in potrjevanje kvantnih čipov, proizvedenih v okviru pilotnih linij.

(18)

Četrtič, da bi spodbudili uporabo polprevodniških tehnologij, zagotovili dostop do zmogljivosti za načrtovanje in pilotnih linij ter odpravili vrzeli v spretnostih po vsej Uniji, bi morala Pobuda zagotavljati možnost za države članice, da ustanovijo vsaj en kompetenčni center za polprevodnike v vsaki državi članici, z izboljšanjem obstoječih centrov ali vzpostavitvijo novih. Dostop do javno financirane infrastrukture, kot so pilotne linije in obrati za preizkušanje, ter do kompetenčnih centrov bi moral biti odprt za širok krog uporabnikov, odobriti pa ga bi bilo treba na pregleden in nediskriminatoren način ter pod tržnimi pogoji (ali na osnovi stroškov, ki se jim prišteje razumna marža) za velika podjetja, medtem ko so MSP in akademske ustanove lahko upravičeni do prednostnega dostopa ali nižjih cen. Tak dostop, tudi za mednarodne raziskovalne in komercialne partnerje, lahko vodi do širšega medsebojnega bogatenja in večjega tehničnega znanja in izkušenj ter odličnosti, hkrati pa prispeva k povračilu stroškov.

(19)

Petič, Komisija bi morala v tesnem sodelovanju s skupino Evropske investicijske banke in skupaj z drugimi izvajalskimi partnerji, kot so nacionalne spodbujevalne banke in institucije, vzpostaviti namensko podporo v okviru instrumenta za naložbe v polprevodnike v sklopu dejavnosti spodbujanja naložb, ki so skupaj opisane kot „Sklad za čipe“, v katerem bi predlagala tako kapitalske kot dolžniške rešitve, vključno z mehanizmom mešanega financiranja v okviru sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Dejavnosti „Sklada za čipe“ bi morale podpirati razvoj dinamičnega in odpornega polprevodniškega ekosistema z zagotavljanjem priložnosti za večjo razpoložljivost sredstev za podporo rasti zagonskih podjetij in MSP ter naložb v celotni vrednostni verigi, tudi za druga podjetja v vrednostni verigi polprevodnikov. V zvezi s tem bi bilo treba zlasti MSP zagotoviti podporo in jasne smernice, da bi jim pomagali pri postopku prijave. V tem okviru se od Evropskega sveta za inovacije pričakuje, da bo zagotovil dodatno namensko podporo z nepovratnimi sredstvi in kapitalskimi naložbami za inovatorje z visokim tveganjem, ki ustvarjajo trg.

(20)

Da bi premostili omejitve sedanjih razdrobljenih prizadevanj v obliki javnih in zasebnih naložb, olajšali povezovanje, medsebojno bogatenje in donosnost naložb v tekoče programe ter sledili skupni strateški viziji Unije za polprevodnike kot načinu za uresničitev ambicij Unije in držav članic za zagotovitev vodilne vloge v digitalnem gospodarstvu, bi morala Pobuda omogočati boljše usklajevanje in tesnejše sinergije med obstoječimi programi financiranja na ravni Unije in nacionalni ravni, boljše usklajevanje in sodelovanje z industrijo in ključnimi deležniki iz zasebnega sektorja ter dodatne skupne naložbe z državami članicami. Izvajanje Pobude je zasnovano tako, da združuje vire iz Unije, držav članic in tretjih držav, pridruženih obstoječim programom Unije, ter zasebnega sektorja. Uspeh Pobude lahko zato temelji le na skupnem prizadevanju držav članic in Unije za podpiranje znatnih kapitalskih stroškov in široke razpoložljivosti virov za virtualno načrtovanje in preizkušanje ter pilotno izvajanje, pa tudi za širjenje znanja, spretnosti in kompetenc. Kadar je to ustrezno in glede na posebnosti zadevnih ukrepov, bi bilo treba cilje Pobude, zlasti dejavnosti „Sklada za čipe“, podpirati tudi prek mehanizma mešanega financiranja v okviru sklada InvestEU.

(21)

Podpora v okviru Pobude bi se morala sorazmerno in stroškovno učinkovito uporabiti za odpravljanje tržnih nepopolnosti ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ki nastanejo kot posledica velike kapitalske intenzivnosti, visokega tveganja in kompleksne krajine polprevodniškega ekosistema, ukrepi pa ne bi smeli podvajati ali izrivati zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno dodano vrednost za celotno Unijo.

(22)

Za primarno izvajanje Pobude bi bilo treba pooblastiti Skupno podjetje za čipe, ustanovljeno z Uredbo Sveta (EU) 2021/2085 (6) (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje za čipe).

(23)

Pobuda bi morala temeljiti na močni bazi znanja in izboljšati sinergije z ukrepi, ki jih trenutno podpirajo Unija in države članice s programi in ukrepi za raziskave in inovacije na področju polprevodnikov in pri razvoju dela oskrbovalne verige, zlasti z okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (7) (Obzorje Evropa), in programom Digitalna Evropa, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (8), s ciljem do leta 2030 okrepiti vlogo Unije kot svetovnega akterja na področju polprevodniške tehnologije in njene uporabe z rastočim svetovnim deležem proizvodnje, kar je v skladu s sporočilom Komisije z dne 9. marca 2021 z naslovom „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“. Poleg tega se pričakuje, da bodo za dopolnitev financiranja Pobude, ki prispeva k doseganju njenih ciljev, mobilizirane zasebne naložbe. V okviru Pobude bi se te dejavnosti dopolnjevale v tesnem sodelovanju z drugimi zadevnimi deležniki, vključno z Industrijskim zavezništvom za procesorje in polprevodniške tehnologije.

(24)

Da bi omogočili sinergije med programi Unije in držav članic, bi bilo treba v delovnih programih Skupnega podjetja za čipe v okviru Pobude v skladu s členom 17(2), točka (k), in členom 137, točka (aa), Uredbe (EU) 2021/2085 jasno razlikovati med ukrepi za podporo raziskavam in inovacijam na področju polprevodnikov ter ukrepi, namenjenimi razvoju delov oskrbovalne verige, da bi zagotovili ustrezno sodelovanje javnih in zasebnih subjektov.

(25)

Da bi olajšali izvajanje posebnih ukrepov, ki jih podpira Pobuda, kot so platforma za virtualno načrtovanje ali pilotne linije, je treba kot možnost zagotoviti nov pravni instrument, in sicer Evropski konzorcij za čipno infrastrukturo (ECIC). ECIC bi moral biti pravna oseba. To pomeni, da je lahko pri vložitvi vloge za posebne ukrepe, ki naj bi se financirali iz Pobude, vložnik sam ECIC in ne posamezni subjekti, ki ga sestavljajo. Kljub temu razpisi za zbiranje predlogov iz delovnega programa v okviru Pobude na podlagi člena 134(3) Uredbe (EU) 2021/2085, omogočajo različne pravne oblike sodelovanja in so odprti tudi za druge udeležence, izbira predlogov za financiranje pa ne temelji na kaki posebni pravni obliki sodelovanja. Glavni cilj ECIC bi moral biti spodbujanje učinkovitega in strukturnega sodelovanja med pravnimi subjekti, vključno z raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, industrijo in državami članicami. V okviru ECIC bi morali sodelovati vsaj trije člani, in sicer države članice, javni ali zasebni pravni subjekti iz najmanj treh držav članic ali kombinacija teh, da se doseže široko zastopanost po vsej Uniji. ECIC bi imel kot pravna oseba zadostno avtonomijo pri določanju svojega članstva, upravljanja, financiranja, proračuna, ureditve finančnih prispevkov in prispevkov v naravi svojih članov, usklajevanja, upravljanja intelektualne lastnine in delovnih metod. Njegovim članom bi morala biti zagotovljena popolna prožnost pri določanju prava, ki se uporablja, statutarnega sedeža in glasovalnih pravic. Izbira javnih in zasebnih pravnih subjektov, ki izvajajo delovni načrt ECIC, bi morala biti poštena, pregledna in odprta. Za zagotovitev pravičnega in enakega dostopa do sodelovanja bi moral biti ECIC skozi celotno življenjsko dobo odprt za nove člane, in sicer države članice ali javne ali zasebne pravne subjekte. Zlasti bi morale imeti države članice možnost, da se kadar koli pridružijo ECIC bodisi kot polnopravne članice bodisi kot opazovalke, medtem ko bi se lahko drugi javni ali zasebni pravni subjekti pridružili kadar koli v skladu s pravičnimi in razumnimi pogoji, določenimi v statutu ECIC. Odbor javnih organov Skupnega podjetja za čipe bi moral imeti možnost, da preveri odprtost ECIC in po potrebi priporoči sprejetje določenih popravnih ukrepov. Ustanovitev ECIC ne bi smela vključevati dejanske ustanovitve novega organa Unije. Odpraviti bi bilo treba vrzel v naboru orodij Unije za združevanje financiranja iz držav članic, proračuna Unije in zasebnih naložb za namen izvajanja posebnih ukrepov, ki jih podpira Pobuda. Komisija ne bi smela biti članica ECIC.

(26)

ECIC, katerega članstvo ne vključuje zasebnih subjektov, bi moral biti priznan kot mednarodna organizacija v smislu člena 143(1), točka (g), in člena 151(1), točka (b), Direktive Sveta 2006/112/ES (9) in kot mednarodna organizacija v smislu člena 11(1), točka (b), Direktive Sveta (EU) 2020/262 (10). ECIC, ki ima med svojimi člani zasebne subjekte, ne bi smel biti priznan kot taka mednarodna organizacija.

(27)

Raziskave in razvoj v Uniji so vse bolj izpostavljeni praksam, katerih cilj je protipravna prilastitev zaupnih informacij, poslovnih skrivnosti in zaščitenih podatkov, kot so kraja intelektualne lastnine, prisilni prenosi tehnologije in gospodarsko vohunjenje. Da bi preprečili škodljive učinke na interese Unije in cilje Pobude, je potrebno sprejeti pristop s katerim se zagotovi zaščita dostopa do občutljivih informacij ali rezultatov in njihove uporabe, vključno s podatki ter tehničnim znanjem in izkušnjami, varnostjo in prenosom lastništva rezultatov ter vsebin, zaščitenih s pravicami intelektualne lastnine, ki nastanejo v povezavi z ukrepi, ki jih podpira Pobuda, ali kot rezultat teh ukrepov. Za zagotovitev te zaščite bi morali vsi ukrepi, ki jih podpira Pobuda ter se financirajo na podlagi Obzorja Evropa in programa Digitalna Evropa, upoštevati ustrezne določbe teh programov, kot so sodelovanje subjektov s sedežem v tretjih državah, pridruženih programu, sporazumi o dodelitvi nepovratnih sredstev, lastništvo in zaščita, varnost, izkoriščanje in razširjanje, prenos in licenciranje ter pravice do dostopa. Pri izvajanju teh programov je mogoče določiti posebne določbe, zlasti v zvezi z omejitvami prenosov in licenciranja v skladu s členom 40(4) Uredbe (EU) 2021/695 ter omejitvijo sodelovanja pravnih subjektov s sedežem v določenih pridruženih ali drugih tretjih državah zaradi razlogov, ki temeljijo na strateških sredstvih, interesih, avtonomiji ali varnosti Unije in njenih držav članic v skladu s členom 22(5) Uredbe (EU) 2021/695 in členom 12(6) Uredbe (EU) 2021/694. Poleg tega bi morala ravnanje z občutljivimi informacijami, varnost, zaupnost, varstvo poslovnih skrivnosti in pravice intelektualne lastnine urejati zakonodaja Unije, vključno z Direktivama (EU) 2016/943 (11) in 2004/48/ES (12) Evropskega parlamenta in Sveta in nacionalna zakonodaja. Komisija in države članice lahko zaščitijo prenose tehnologije iz razlogov, povezanih z interesi Unije in nacionalnimi varnostnimi interesi, v zvezi z naložbami v obrate, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, v skladu z Uredbo (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(28)

Da bi olajšali dostop do tehničnega strokovnega znanja ter zagotovili razširjanje znanja po vsej Uniji in podporo različnim pobudam za izboljšanje spretnosti, bi bilo treba vzpostaviti mrežo kompetenčnih centrov. V ta namen bi moralo Skupno podjetje za čipe vzpostaviti postopek za vzpostavitev kompetenčnih centrov, vključno z merili za izbor, pa tudi nadaljnje podrobnosti v zvezi z izvajanjem nalog in funkcij iz te uredbe. Kompetenčne centre, ki sestavljajo mrežo, bi moralo izbrati Skupno podjetje za čipe, ti centri pa bi morali imeti precejšnjo splošno avtonomijo pri določanju svoje organizacije, sestave in delovnih metod. Vendar bi morale biti njihova organizacija, sestava in delovne metode skladne s cilji te uredbe in Pobude ter prispevati k njihovemu uresničevanju.

(29)

Kompetenčni centri bi morali prispevati k ohranjanju vodilne vloge Unije na področju raziskav, razvoja, inovacij in zmogljivosti načrtovanja čipov, tako da se osredotočijo na spodbujanje raziskav, razvoja, inovacij in načrtovanja, ob hkratnem poudarku na proizvodnji. Za uresničitev tega cilja je ključnega pomena spodbujanje človeškega potenciala in spretnosti z izobraževanjem na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) vse do podoktorske ravni. Kompetenčni centri bi morali predvsem zagotavljali storitve deležnikom na področju polprevodnikov, tudi zagonskim podjetjem in MSP. Primeri vključujejo lažji dostop do pilotnih linij in platforme za virtualno načrtovanje, zagotavljanje usposabljanja ter razvoj spretnosti, podporo pri iskanju vlagateljev, uporabo obstoječih lokalnih kompetenc ali povezovanje z ustreznimi vertikalnimi sektorji. Storitve bi se morale zagotavljati na odprti, pregledni in nediskriminatorni podlagi. Vsak kompetenčni center bi se moral povezati z evropsko mrežo kompetenčnih centrov za polprevodnike in biti njen del ter delovati kot točka dostopa do drugih vozlišč mreže. V tem smislu bi bilo treba čim bolj povečati sinergije z obstoječimi podobnimi strukturami, kot so evropska vozlišča za digitalne inovacije, ustanovljena s programom Digitalna Evropa. Države članice bi lahko na primer kot kompetenčni center za namene te uredbe imenovale obstoječe evropsko vozlišče za digitalne inovacije, osredotočeno na polprevodnike, pod pogojem, da ne bi bila kršena prepoved dvojnega financiranja.

(30)

Načrtovanje čipov je ključna zmogljivost za uvajanje kakršnih koli inovacij in funkcionalnosti v elektronske rešitve, prilagojene različnim aplikacijam in potrebam uporabnikov polprevodnikov. Načrtovanje kot tako je v središču vrednostne verige polprevodnikov in podpora širitvi zmogljivosti načrtovanja v Uniji je ključnega pomena. Da bi priznala ključno vlogo centrov za načrtovanje in njihov prispevek k evropski odličnosti pri načrtovanju naprednih čipov s ponudbo storitev ali krepitvijo spretnosti in zmogljivosti za načrtovanje v Uniji, bi Komisija morala imeti možnost, da podeli oznako „center odličnosti za načrtovanje“. Glede na pomen centrov odličnosti za načrtovanje za omogočanje odpornega polprevodniškega ekosistema bi bilo treba šteti, da so ti v javnem interesu. Da bi prispevale k odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije, bi morale države članice imeti možnost, da sorazmerno uporabijo podporne ukrepe, če so taki centri odličnosti za načrtovanje MSP. To ne posega v pristojnost Komisije na področju državne pomoči na podlagi členov 107 in 108 PDEU, kadar je to ustrezno in v sporočilo Komisije z dne 19. oktobra 2022 z naslovom „Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije“. Cilj Okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije je olajšati raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti, ki jih zaradi nedelovanja trga brez javne podpore ne bi bilo. V zvezi s tem lahko države članice na podlagi Okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije podjetjem in raziskovalni skupnosti pod določenimi pogoji zagotovijo potrebne spodbude za izvajanje teh pomembnih dejavnosti in naložb na tem področju. Na podlagi Okvirja za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije, bi se lahko za pomoč za raziskovalne in razvojne projekte srednjih podjetij dovolile največje intenzivnosti pomoči do 80 %, za projekte malih podjetij pa do 90 %. Da bi čim bolj povečali sinergije, bi morali imeti kompetenčni centri, vzpostavljeni v okviru Pobude, ki se osredotočajo na najsodobnejše načrtovanje čipov, možnost, da zaprosijo za pridobitev oznake „center odličnosti za načrtovanje“. Hkrati bi lahko države članice določile center odličnosti za načrtovanje kot svojega kandidata za kompetenčni center.

(31)

Za spodbuditev vzpostavitve potrebnih proizvodnih zmogljivosti in z njimi povezanih zmogljivosti za načrtovanje ter posledično zagotovitev zanesljivosti oskrbe in okrepitev odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije bi lahko bila ustrezna javna podpora, če ta ne bi povzročala izkrivljanj na notranjem trgu. Pri tem je treba harmonizirati nekatere pogoje, pod katerimi lahko operaterji na ravni Unije izvajajo posebne projekte, ki prispevajo k doseganju ciljev te uredbe, in razlikovati med dvema vrstama obratov, in sicer med integriranimi proizvodnimi obrati in odprtimi proizvodnimi obrati EU. Razlikovalni dejavnik pri opredelitvi posamezne vrste obrata bi moral biti poslovni model. Odprti proizvodni obrati EU ponujajo proizvodne zmogljivosti drugim podjetjem. Integrirani proizvodni obrati proizvajajo za lastne komercialne namene in bi lahko v svoj poslovni model poleg proizvodnje vključili tudi druge faze oskrbovalne verige, kot sta načrtovanje in prodaja proizvodov.

(32)

Integrirani proizvodni obrati in odprti proizvodni obrati EU bi morali zagotoviti zmogljivosti v proizvodnji polprevodnikov ali v proizvodnji opreme ali ključnih komponent za tako opremo, ki se pretežno uporablja pri proizvodnji polprevodnikov, ki so „prve tovrstne“ v Uniji in prispevajo k zanesljivosti oskrbe in odpornosti polprevodniškega ekosistema na notranjem trgu. Odločilni dejavnik za status „prvega tovrstnega obrata“ je uvedba inovativnega elementa, povezanega s proizvodnimi postopki ali končnim proizvodom, ki bi lahko temeljil na novih ali obstoječih tehnoloških vozliščih, na notranji trg. Ustrezni inovacijski elementi bi lahko bili povezani s tehnološkim vozliščem ali substratom ali pristopi, ki vodijo do izboljšanja računalniške zmogljivosti ali drugih lastnosti glede zmogljivosti, energijske učinkovitosti, ravni zaščite, varnosti ali zanesljivosti, pa tudi vključevanja novih funkcij, kot so umetna inteligenca, pomnilniška zmogljivost ali druge. Primeri inovacij so tudi vključevanje različnih postopkov za povečanje učinkovitosti ali avtomatizacija pakiranja in sestavljanja. Na področju okoljskih koristi inovacijski elementi vključujejo merljivo zmanjšanje porabe energije, vode ali kemikalij ali izboljšanje možnosti recikliranja. Navedeni inovacijski elementi bi se lahko uporabljali za zrela in najnovejša tehnološka vozlišča. Take inovacije še ne bi smele biti bistveno prisotne ali načrtovane za gradnjo v Uniji. Na primer, za podobne inovacije na področju raziskav in razvoja ali pri proizvodnji v manjšem obsegu ne bi bilo nujno izključeno, da se naknadno opredelijo kot „prvi tovrstni obrati“. Namestitev novega ali bistveno nadgrajenega obrata bi lahko privedla do njegove opredelitve kot „prvega tovrstnega obrata“.

(33)

Kadar odprti proizvodni obrat EU nudi proizvodno zmogljivost podjetjem, ki niso povezana z upravljavcem obrata, bi moral odprti proizvodni obrat EU vzpostaviti, izvajati in vzdrževati ustrezno in učinkovito funkcionalno ločitev, da se prepreči izmenjava zaupnih informacij med notranjim in zunanjim delom proizvodnje. To bi moralo veljati za vse informacije, pridobljene pri načrtovanju in pri čelnih ali zalednih proizvodnih postopkih.

(34)

Da bi se obrati lahko šteli za integrirane proizvodne obrate ali odprte proizvodne obrate EU, bi morala imeti njihova vzpostavitev srednjeročno do dolgoročno nedvoumen pozitiven vpliv na vrednostno verigo polprevodnikov Unije z učinki prelivanja onkraj zadevnega podjetja ali države članice, s ciljem zagotoviti zanesljivost oskrbe in odpornost polprevodniškega ekosistema ter prispevati k dvojnemu zelenemu in digitalnemu prehodu Unije. Za namene uvrstitve med integrirane proizvodne obrate ali odprte proizvodne obrate EU se lahko upoštevajo različne dejavnosti, katerih namen je ustvarjanje pozitivnih učinkov prelivanja. Primeri vključujejo omogočanje dostopa do proizvodnih obratov ob plačilu tržne pristojbine, zagotavljanje pripomočkov za načrtovanje procesov manjšim podjetjem za načrtovanje ali platformi za virtualno načrtovanje, razširjanje rezultatov njihovih dejavnosti na področju raziskav in razvoja, sodelovanje na področju raziskav z evropskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti, sodelovanje z nacionalnimi organi ali izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za poklicno usposabljanje, da bi prispevali k razvoju spretnosti, prispevanje k raziskovalnim projektom na ravni Unije ali zagotavljanje priložnosti za namensko podporo zagonskim podjetjem in MSP. Učinek na več držav članic, vključno v zvezi s kohezijskimi cilji, bi se lahko štel za enega od kazalnikov jasnega pozitivnega učinka integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU na vrednostno verigo polprevodnikov v Uniji.

(35)

Pomembno je, da se za integrirane proizvodne obrate in odprte proizvodne obrate EU obveznosti javne službe tretjih držav ne uporabljajo ekstrateritorialno na način, ki bi lahko ogrozil njihovo sposobnost za uporabo infrastrukture, programske opreme, storitev, obratov, sredstev, virov, intelektualne lastnine ali strokovnega znanja, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v zvezi s prednostnimi naročili iz te uredbe, h katerim bi se morale zavezati.

(36)

Glede na hiter razvoj polprevodniških tehnologij in za okrepitev prihodnje industrijske konkurenčnosti Unije bi morali integrirani proizvodni obrati in odprti proizvodni obrati EU vlagati v stalno inovativnost v Uniji za konkreten napredek polprevodniške tehnologije ali za pripravo tehnologij naslednje generacije. Glede na to bi bilo treba integriranim proizvodnim obratom in odprtim proizvodnim obratom EU s prednostnim dostopom do pilotnih linij, vzpostavljenih v okviru Pobude, omogočiti preizkušanje in eksperimentiranje v zvezi z novimi dognanji na podlagi pospešenih postopkov za prijavo na njihove storitve. Noben tak prednostni dostop ne bi smel niti izključevati niti preprečevati dejanskega dostopa drugih zainteresiranih podjetij, zlasti zagonskih podjetij in MSP, do pilotnih linij v skladu s pravičnimi pogoji.

(37)

Ob upoštevanju pomena kvalificirane in usposobljene delovne sile za doseganje ciljev te uredbe bi morali integrirani proizvodni obrati in odprti proizvodni obrati EU podpirati nabor talentov Unije z razvojem in uporabo izobraževanja ter usposabljanja za pridobivanje spretnosti ter s povečanjem nabora kvalificirane in usposobljene delovne sile.

(38)

Da se omogoči enoten in pregleden postopek za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, bi morala Komisija odločitev o podelitvi tega statusa sprejeti na podlagi vloge posameznega podjetja ali konzorcija več podjetij. Podelitev statusa bi morala biti možna tako za namestitev novega kot za znatno povečanje ali inovativno preoblikovanje obstoječega obrata za proizvodnjo polprevodnikov. Da bi se upošteval pomen usklajenega in skupnega delovanja načrtovanega obrata, bi morala Komisija v svoji oceni upoštevati pripravljenost ene ali več držav članic, v katerih namerava vložnik vzpostaviti svoje obrate, v podporo vzpostavitvi takih obratov. Poleg tega bi lahko pri ocenjevanju izvedljivosti poslovnega načrta upoštevala splošen izkaz vložnika.

(39)

Glede na pravice, povezane s priznanjem integriranega proizvodnega obrata ali odprtega proizvodnega obrata EU, bi morala Komisija spremljati, ali obrati, ki jim je bil dodeljen ta status, še vedno izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Če ni več tako, bi morala imeti Komisija pravico, da ponovno preuči in po potrebi razveljavi status in posledično tudi z njim povezane pravice. Vsaka odločitev o razveljavitvi statusa bi se morala sprejeti šele po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike in bi morala biti ustrezno obrazložena. V skladu s tem bi moralo podjetje, ki upravlja integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU, imeti možnost, da proaktivno zahteva pregled trajanja statusa ali izvedbenih načrtov, kadar bi lahko nepredvidene zunanje okoliščine, kot so resne motnje z neposrednim gospodarskim vplivom na priznani obrat, vplivale na njegovo zmožnost izpolnjevanja meril. Zaradi upoštevanja dejstva, da se večina pravic dodeli v obdobju ustanavljanja, bi morala za obrate tudi v primeru razveljavitve statusa do njegovega izteka še naprej veljati obveznost upoštevanja prednostnih naročil.

(40)

Glede na pomen integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe in omogočanje odpornega polprevodniškega ekosistema bi bilo treba šteti, da so te zmogljivosti in obrati v javnem interesu. Zagotavljanje zanesljive oskrbe s polprevodniki je pomembno tudi za digitalizacijo, ki omogoča zeleni prehod številnih drugih sektorjev. Države članice lahko, da bi pritegnile naložbe v sektor polprevodnikov Unije ter prispevale k zanesljivosti oskrbe s polprevodniki in odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije, uporabijo podporne ukrepe, vključno s spodbudami, in zagotovijo upravno podporo v nacionalnih postopkih izdaje dovoljenj za integrirane proizvodne obrate in odprte proizvodne obrate EU. To ne posega v pristojnost Komisije na področju državne pomoči na podlagi členov 107 in 108 PDEU, kadar je ustrezno. Komisija je, da bi zagotovila pravilno in učinkovito uporabo pravil o državni pomoči, v sporočilu z dne 8. februarja 2022 z naslovom „Akt o čipih za Evropo“ že priznala potrebo po oceni za vsak primer posebej v zvezi z državno pomočjo, dodeljeno naprednim obratom za proizvodnjo polprevodnikov, da se zavarujeta zanesljivost oskrbe in odpornost oskrbovalne verige v Uniji, hkrati pa ustvarijo znatni pozitivni učinki na širše gospodarstvo. Vzporedno se bodo izvajali tudi postopki za priznanje integriranih proizvodnih obratov ali odprtih proizvodnih obratov EU in po potrebi za odobritev državne pomoči, da bi tako pospešili postopek odločanja. Države članice bi morale podpreti vzpostavitev integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU v skladu s pravom Unije. Pri zagotavljanju podpornih ukrepov integriranim proizvodnim obratom in odprtim proizvodnim obratom EU bi morale imeti države članice možnost, da določijo nediskriminatorne zahteve v zvezi z zaščito intelektualne lastnine in varnostjo, vključno s kibernetsko varnostjo, ter zaupnostjo, hkrati pa priporočijo blažilne ukrepe za obvladovanje specifičnih tveganj, povezanih z vmešavanjem, prisilnimi prenosi tehnologije in krajo intelektualne lastnine s strani subjektov iz tretjih držav.

(41)

Države članice lahko, da bi spodbudile vzpostavitev potrebnih, s tem povezanih zmogljivosti za načrtovanje, zagotovijo podporo za take dejavnosti v skladu s pravili o državni pomoči na podlagi členov 107 in 108 PDEU, tudi na podlagi Okvira za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije ali Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 (14).

(42)

Integrirane proizvodne obrate in odprte proizvodne obrate EU je treba vzpostaviti čim prej, hkrati pa čim bolj zmanjšati upravno breme. Zato bi morale države članice kar najhitreje obravnavati vloge, povezane z načrtovanjem, gradnjo in delovanjem integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU. Države članice bi morale imeti možnost imenovati organ, ki bo olajšal in usklajeval postopke izdaje dovoljenj ter ki lahko imenuje koordinatorja, ki bo deloval kot enotna kontaktna točka za projekt. Poleg tega se lahko, kadar je to potrebno za odobritev odstopanja na podlagi Direktive Sveta 92/43/EGS (15) in Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), za vzpostavitev in obratovanje teh obratov šteje, da imajo prevladujoč javni interes v smislu teh direktiv, če so izpolnjeni drugi pogoji iz teh določb. To ne posega v uporabo ali izvajanje drugega okoljskega prava Unije.

(43)

Inovativna visokotehnološka podjetja so vse pogosteje izpostavljena praksam, katerih namen je protipravna prisvojitev zaupnih informacij, poslovnih skrivnosti in zaščitenih podatkov, kot so kraja intelektualne lastnine, nedovoljeno kopiranje, prisilni prenosi tehnologije, gospodarsko vohunjenje ali kršenje zahtev glede zaupnosti, ter ki se izvajajo znotraj Unije, zlasti pa zunaj nje. Nedavni pojavi, kot so povečan obseg oddaje del zunanjim izvajalcem, daljše globalne vrednostne verige ter večja raba informacijske in komunikacijske tehnologije, prispevajo k povečanju tveganja pojava navedenih praks. S protipravno pridobitvijo, uporabo ali razkritjem zaupnih informacij, poslovnih skrivnosti in zaščitenih podatkov se zmanjšuje možnost, da bi s prizadevanji, povezanimi z inovacijami, pridobili prednost prvega na trgu. Da bi zagotovili varstvo zaupnih informacij, poslovnih skrivnosti in zaščitenih podatkov, bi bilo treba to uredbo izvajati na način, pri katerem se dosledno spoštujeta okvir Unije in mednarodni okvir za varstvo podatkov in intelektualne lastnine ter za izvrševanje, vključno z Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), direktivama 2004/48/ES in (EU) 2016/943 in Direktivo (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta (18). Države članice lahko za nadaljnjo obravnavo ključnih tveganj v oskrbovalni verigi uporabijo možnost iz Direktive (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta (19) za izvedbo usklajenih ocen tveganja za varnost v zvezi s kritičnimi oskrbovalnimi verigami, kot je bilo že storjeno za omrežja 5G na podlagi Priporočila Komisije (EU) 2019/534 (20), da bi za posamezne sektorje identificirali zadevne grožnje in ranljivosti, ter za določitev ukrepov, načrtov za ublažitev in dobrih praks za preprečevanje kritičnih odvisnosti, morebitnih kritičnih točk odpovedi, groženj, ranljivosti in drugih tveganj, povezanih z oskrbovalno verigo.

(44)

Skupni standardi za zelene, trajnostno proizvedene, zaupanja vredne in varne čipe bi zelo koristili notranjemu trgu. Prihodnje pametne naprave, sistemi in platforme za povezljivost bodo morali temeljiti na naprednih polprevodniških čipih, izpolnjevati pa bodo morali tudi zelene zahteve, zahteve glede zaupanja in kibernetske varnosti, ki bodo v veliki meri odvisne od značilnosti osnovne tehnologije. V ta namen bi morala Unija razviti referenčne certifikacijske postopke in od industrije zahtevati, da skupaj razvije take postopke za posebne sektorje in tehnologije s potencialno velikim družbenim učinkom.

(45)

Glede na to bi morala Komisija v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike ter z ustreznim vključevanjem deležnikov opredeliti sektorje in proizvode, ki temeljijo na polprevodniških tehnologijah ali jih široko uporabljajo ter za katere so potrebni certificirani zeleni, zaupanja vredni in varni čipi. Opredelitev takih sektorjev in proizvodov bi lahko spodbudila sprejemanje evropskih in mednarodnih standardov za obvladovanje tveganja.

(46)

Glede na kompleksnost oskrbovalne verige polprevodnikov in tveganje pomanjkanj v prihodnosti bi morala ta uredba zagotoviti instrumente za usklajen pristop k strateškemu pregledu in spremljanju sektorja polprevodnikov ter sorazmernemu in učinkovitemu odpravljanju morebitnih motenj na trgu.

(47)

Cilj strateškega pregleda sektorja polprevodnikov bi moral biti zagotoviti analizo prednosti in slabosti Unije v svetovnih sektorjih polprevodnikov, da se zagotovi podlaga za ukrepe za zagotovitev zanesljivosti oskrbe in odpornosti polprevodniškega ekosistema Unije. V ta namen bi bilo treba pri strateškem pregledu opredeliti dejavnike, kot so ključni proizvodi in kritične infrastrukture na notranjem trgu, ki so odvisni od oskrbe s polprevodniki, glavne uporabniške industrije ter njihove sedanje in pričakovane potrebe, ključne segmente oskrbovalne verige Unije s polprevodniki, tehnološke značilnosti, odvisnosti od tehnologije tretjih držav in ponudnikov ter ozka grla v sektorju polprevodnikov v Uniji, sedanje in pričakovane potrebe po spretnostih ter dostopu do kvalificirane delovne sile, po potrebi pa tudi morebitni učinek ukrepov iz nabora orodij za izredne razmere. Strateški pregled bi moral temeljiti na javno in komercialno dostopnih podatkih ter po potrebi na podatkih, pridobljenih prek prostovoljnih zahtev podjetij po informacijah, v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike.

(48)

Za napovedovanje prihodnjih motenj v različnih fazah vrednostne verige polprevodnikov v Uniji in v trgovini v Uniji ter za pripravo na take motnje bi morala Komisija ob pomoči Evropskega odbora za polprevodnike in na podlagi rezultatov strateškega pregleda opredeliti kazalnike zgodnjega opozarjanja in pripraviti seznam le-teh. Taki kazalniki bi lahko vključevali netipično daljše dobavne roke, razpoložljivost surovin, polizdelkov in človeškega kapitala, potrebnih za proizvodnjo polprevodnikov, ali ustrezne proizvodne opreme, napovedano povpraševanje po polprevodnikih na trgih Unije in svetovnih trgih, dvig cen, ki presega običajno cenovno nihanje, učinek nesreč, napadov, naravnih nesreč ali drugih hudih dogodkov, učinek trgovinskih politik, carin, izvoznih omejitev, trgovinskih ovir in drugih ukrepov, povezanih s trgovino, ter učinek zaprtja podjetij, selitev proizvodnje ali prevzemov ključnih udeležencev na trgu. Komisija bi se morala pri dejavnostih spremljanja osredotočati na te kazalnike zgodnjega opozarjanja.

(49)

Zaradi zapletenih, hitro razvijajočih se in medsebojno povezanih vrednostnih verig polprevodnikov z različnimi akterji je potreben usklajen pristop k spremljanju, da se poveča sposobnost zmanjševanja tveganj, ki lahko negativno vplivajo na oskrbo s polprevodniki, in izboljša razumevanje dinamike vrednostne verige polprevodnikov. Komisija bi morala v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike spremljati vrednostno verigo polprevodnikov, pri tem pa se osredotočati na kazalnike zgodnjega opozarjanja ter opredeliti najboljše prakse za zmanjšanje tveganja in večjo preglednost v vrednostni verigi polprevodnikov, tako da to ne bi predstavljalo prevelikega upravnega bremena za podjetja, zlasti za MSP.

(50)

Da bi čim bolj zmanjšali upravno breme, ki ga imajo podjetja zaradi odzivanja na spremljanje, in zagotovili možnost smiselnega združevanja pridobljenih informacij, bi morala Komisija zagotoviti standardizirane in varne načine za vsakršno zbiranje informacij. S temi načini bi bilo treba zagotoviti, da se vse zbrane informacije obravnavajo zaupno, kar bi zajamčilo poslovno tajnost in kibernetsko varnost.

(51)

Ustrezne ugotovitve, vključno z informacijami, ki jih zagotovijo ustrezni deležniki in industrijska združenja, bi bilo treba predložiti Evropskemu odboru za polprevodnike, da se omogočita redna izmenjava informacij in njihova vključitev v pregled spremljanja vrednostnih verig polprevodnikov.

(52)

Za omogočanje teh dejavnosti spremljanja bi morali pristojni nacionalni organi držav članic pripraviti seznam s kontaktnimi podatki vseh zadevnih podjetij, ki poslujejo v oskrbovalni verigi polprevodnikov in imajo sedež na njihovem nacionalnem ozemlju. Ta seznam bi moral omogočati opredelitev ustreznih podjetij, ki bi se odzvala na prostovoljne zahteve po informacijah. Ta seznam ne bi bil nujno izčrpen. Seznam bi bilo treba uporabljati na način, ki dosledno upošteva veljavna pravila o zaupnosti.

(53)

Razpoložljivost zadostnih človeških, finančnih in tehničnih virov bi omogočila učinkovito izvajanje nalog iz te uredbe in spodbudila doseganje v njej določenih ciljev. Zato bi morala Komisija brez poseganja v proračunski postopek in svojo upravno samostojnost kar najbolje uporabiti vire, da bi omogočila učinkovito opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil na podlagi te uredbe.

(54)

Za številna podjetja, ki zagotavljajo storitve ali blago v zvezi s polprevodniki, se domneva, da so bistvena za učinkovito oskrbovalno verigo polprevodnikov v polprevodniškem ekosistemu Unije zaradi števila podjetij v Uniji, ki so odvisna od njihovih proizvodov, njihovega deleža v Uniji ali svetovnega tržnega deleža, njihovega pomena za zagotavljanje zadostne ravni ponudbe ali morebitnega vpliva motenj v oskrbi njihovih proizvodov ali storitev. Države članice bi morale v sodelovanju s Komisijo opredeliti take ključne udeležence na trgu na svojih ozemljih.

(55)

Na podlagi člena 4 Uredbe (EU) 2019/452 lahko države članice in Komisija pri ugotavljanju, ali neposredna tuja naložba lahko vpliva na varnost ali javni red, upoštevajo morebitne učinke na kritične tehnologije in blago z dvojno rabo, kot je opredeljeno v členu 2, točka 1, Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 (21), vključno s polprevodniki.

(56)

Države članice bi morale v okviru spremljanja posebej upoštevati integriteto dejavnosti, ki jih opravljajo ključni udeleženci na trgu. Zadevna država članica bi lahko o teh vprašanjih obvestila Evropski odbor za polprevodnike.

(57)

Da bi pristojni nacionalni organi omogočili predvidevanje morebitnih pomanjkanj, bi morali v primeru, da opazijo tveganje hude motnje v oskrbi s polprevodniki ali imajo konkretne in zanesljive informacije o morebitnem drugem relevantnem in dejanskem dejavniku tveganja ali dogodku, na to opozoriti Komisijo. Za zagotovitev usklajenega pristopa bi morala Komisija, kadar bi na podlagi opozorila ali s strani mednarodnih partnerjev izvedela za tveganje hude motnje v oskrbi s polprevodniki ali kadar ima konkretne ali zanesljive informacije o morebitnem drugem relevantnem in dejanskem dejavniku tveganja ali dogodku, sklicati izredno sejo Evropskega odbora za polprevodnike, na kateri bi razpravljali o resnosti motenj in možnem začetku postopka za sprožitev krizne faze ter o tem, ali bi bilo ustrezno, potrebno in sorazmerno, da bi države članice kot preventivni ukrep izvajale usklajeno skupno javno naročanje in da bi z deležniki vzpostavile dialog, da bi opredelili, pripravili in morda uskladili take preventivne ukrepe. Evropski odbor za polprevodnike in Komisija bi morala v sklopu tega dialoga upoštevati stališča deležnikov v vrednostni verigi polprevodnikov. Komisija bi se morala v skladu z mednarodnimi obveznostmi in brez poseganja v postopkovne zahteve posvetovati in sodelovati z zadevnimi tretjimi državami, da bi skupaj obravnavale motnje v oskrbovalni verigi.

(58)

Krizno fazo zaradi polprevodnikov bi bilo treba sprožiti, če obstajajo konkretni, resni in zanesljivi dokazi za tako krizo. Polprevodniška kriza se pojavi, kadar pride do hudih motenj v oskrbi s polprevodniki ali resnih ovir za trgovino z njimi v Uniji, ki povzročijo znatno pomanjkanje polprevodnikov, vmesnih proizvodov ali surovin ali predelanih materialov, pri čemer tako znatno pomanjkanje preprečuje popravilo in vzdrževanje bistvenih proizvodov, ki jih uporabljajo kritični sektorji, na primer medicinske in diagnostične opreme, ter oskrbo z njimi, to pa bi glede na vpliv, ki ga imajo kritični sektorji na družbo, gospodarstvo in varnost Unije, lahko imelo izjemno škodljive učinke na njihovo delovanje.

(59)

Da bi zagotovili prožen in učinkovit odziv na tako polprevodniško krizo, bi morala Komisija, kadar ugotovi, da obstaja možnost zanjo, oceniti, ali so izpolnjeni pogoji za sprožitev krizne faze. Če ta ocena prinese konkretne, resne in zanesljive dokaze o polprevodniški krizi, bi morala imeti Komisija možnost, da Svetu predloži predlog za sprožitev krizne faze za vnaprej določeno obdobje, ki traja največ 12 mesecev, pri tem pa upoštevati mnenje Evropskega odbora za polprevodnike. Komisija bi morala oceniti potrebo po podaljšanju ali predčasni prekinitvi krizne faze in v primeru, da bi bila taka potreba ugotovljena, tak postopek tudi začeti, pri tem pa upoštevati mnenje Evropskega odbora za polprevodnike.

(60)

Zaradi občutljive narave sprožitve krizne faze in morebitnih ukrepov, ki se lahko sprejmejo kot odziv nanjo, vključno z znatnim učinkom, ki bi ga taki ukrepi lahko imeli na zasebna podjetja v Uniji, bi bilo treba na Svet prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta v zvezi s sprožitvijo, podaljšanjem in končanjem krizne faze v polprevodniški krizi.

(61)

Tesno sodelovanje med Komisijo in državami članicami ter usklajevanje vseh nacionalnih ukrepov, sprejetih v zvezi z oskrbovalno verigo polprevodnikov, sta v krizni fazi nepogrešljiva za odpravo motenj s potrebno skladnostjo, odpornostjo in učinkovitostjo. V ta namen bi moral Evropski odbor za polprevodnike po potrebi organizirati izredne sestanke. Vsi sprejeti ukrepi bi morali biti strogo omejeni na trajanje krizne faze.

(62)

Za hiter, učinkovit in usklajen odziv Unije na polprevodniško krizo je treba Komisiji in državam članicam preko Evropskega odbora za polprevodnike posredovati pravočasne in posodobljene informacije o trenutnih operativnih razmerah ter zagotoviti, da se lahko sprejmejo učinkoviti ukrepi za zagotovitev oskrbe prizadetih kritičnih sektorjev s polprevodniki. Ob sprožitvi krizne faze bi bilo treba opredeliti in izvajati ustrezne, učinkovite in sorazmerne ukrepe brez poseganja v morebitno nadaljnje mednarodno sodelovanje z ustreznimi partnerji, da bi ublažili spreminjajoče se krizne razmere. Komisija bi morala po potrebi zahtevati informacije od podjetij v oskrbovalni verigi polprevodnikov. Poleg tega bi morala imeti možnost, da od integriranih proizvodnih zmogljivosti in odprtih proizvodnih obratov EU, kadar je to potrebno in sorazmerno, zahteva, da sprejmejo in prednostno razvrstijo naročilo za proizvodnjo v krizi pomembnih proizvodov ter da deluje kot osrednji nabavni organ, kadar jo za to pooblastijo države članice. Ukrepe bi morala omejiti na nekatere kritične sektorje. Evropski odbor za polprevodnike lahko prav tako oceni ustrezne in učinkovite ukrepe ter v zvezi s tem svetuje. Poleg tega lahko svetuje, ali je treba uvesti zaščitne ukrepe na podlagi Uredbe (EU) 2015/479 Evropskega parlamenta in Sveta (22). Uporaba vseh nujnih ukrepov bi morala biti sorazmerna in omejena na to, kar je potrebno za reševanje polprevodniške krize v najboljšem interesu Unije. Komisija bi morala Evropski parlament in Svet redno obveščati o sprejetih ukrepih in razlogih zanje. Po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike lahko Komisija izda nadaljnje smernice o izvajanju in uporabi nujnih ukrepov.

(63)

Za pravilno delovanje notranjega trga so ključni številni sektorji. Za namene te uredbe bi morali biti ti kritični sektorji navedeni na seznamu v Prilogi I k tej uredbi. Ta seznam je omejen na sektorje in podsektorje iz Priloge k Direktivi (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta (23), v različici, veljavni 19. septembra 2023, s sektorjema obrambe in varnosti na podlagi njune pomembne vloge pri zagotavljanju ključnih družbenih funkcij. Določene ukrepe bi bilo treba sprejeti izključno z namenom zagotovitve oskrbe kritičnih sektorjev. Komisija lahko omeji nujne ukrepe na nekatere od teh sektorjev ali na nekatere njihove dele, kadar polprevodniška kriza povzroči motnje v njihovem delovanju ali bi lahko ogrozila delovanje.

(64)

V krizni fazi se od podjetij, ki delujejo vzdolž oskrbovalne verige polprevodnikov in imajo sedež v Uniji, zahteva predložitev informacij, da bi se omogočila izdelava natančnih ocen polprevodniške krize ali opredelitev in priprava morebitnih blažitvenih ali nujnih ukrepov na ravni Unije ali nacionalni ravni. Take informacije lahko vključujejo zmožnost proizvodnje, proizvodno zmogljivost ter trenutne primarne motnje in ozka grla. Ti vidiki bi lahko vključevali tipično in trenutno dejansko zalogo v krizi pomembnih proizvodov v proizvodnih obratih v Uniji in proizvodnih obratih v tretjih državah, v katerih ta podjetja poslujejo, s katerimi sklepajo pogodbe ali pri katerih nabavljajo blago; tipične in trenutne dejanske povprečne dobavne roke za najpogostejše proizvedene proizvode; pričakovani obseg proizvodnje za naslednje tri mesece za vsak proizvodni obrat Unije ali razloge, ki preprečujejo zapolnitev proizvodnih zmogljivosti. Take informacije bi morale biti omejene na tisto, kar je potrebno za oceno narave polprevodniške krize ali oceno morebitnih blažilnih ali nujnih ukrepov na ravni Unije ali nacionalni ravni. V okviru zahtev po informacijah se ne bi smele zagotavljati informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z interesi nacionalne varnosti držav članic. Konkretne zahtevane informacije se lahko pripravijo na podlagi predhodnega nasveta reprezentativnega števila zadevnih podjetij prek prostovoljnega posvetovanja, v sodelovanju z Evropskim odborom za polprevodnike. Vsaka zahteva bi morala biti sorazmerna, upoštevati bi morala legitimne cilje podjetja ter stroške in trud, ki so potrebni za dajanje podatkov na voljo, ter določati ustrezne roke za predložitev zahtevanih informacij. Podjetja bi bila dolžna ravnati v skladu z zahtevo in lahko bi se jim naložile kazni, če ne bi ravnala v skladu z zahtevo ali če bi predložila napačne informacije. Vse pridobljene informacije bi bilo treba uporabiti samo za namene te uredbe in zanje bi morala veljati pravila o zaupnosti. Da se v celoti vključi državo članico, v kateri ima podjetje proizvodni obrat, bi morala Komisija izvod zahteve po informacijah nemudoma posredovati pristojnemu nacionalnemu organu in na njegovo zahtevo pridobljene informacije z njim izmenjati na varen način. Če podjetje od tretje države prejme zahtevo po informacijah v zvezi s svojimi dejavnostmi na področju polprevodnikov, bi moralo o tem obvestiti Komisijo, da se Komisiji omogoči ocena, ali je zahteva po informacijah upravičena.

(65)

Da bi zagotovili, da bodo lahko kritični sektorji v času krize še naprej delovali ter samo kadar je to potrebno in sorazmerno za ta namen, bi lahko Komisija kot skrajni ukrep zahtevala, da integrirani proizvodni obrati in odprti proizvodni obrati EU sprejmejo in prednostno razvrstijo naročila v krizi pomembnih proizvodov. Pri prednostnih naročilih bi morali biti potencialni upravičenci subjekti iz kritičnih sektorjev ali podjetja, ki te sektorje oskrbujejo, katerih dejavnosti so ali bi lahko bile motene zaradi pomanjkanja. Da bi zagotovili, da se bodo prednostna naročila uporabljala le, kadar bo potrebno, bi jih bilo treba omejiti na upravičence, ki se po izvedbi ukrepov za zmanjšanje tveganja denimo s svojimi praksami naročanja niso mogli izogniti pomanjkanju in ki na drug način, na primer z uporabo obstoječih zalog, niso mogli ublažiti posledic pomanjkanja. Ta obveznost se lahko razširi tudi na obrate za proizvodnjo polprevodnikov, ki so to možnost sprejeli v okviru prejemanja javne podpore, če je bil namen te podpore okrepiti zmožnost povečanja proizvodne zmogljivosti. Odločitev o prednostnem naročilu bi bilo treba sprejeti v skladu z vsemi veljavnimi pravnimi obveznostmi Unije, ob upoštevanju okoliščin primera. Obveznost prednostnega razvrščanja bi morala imeti prednost pred katero koli izpolnitveno obveznostjo v skladu z zasebnim ali javnim pravom, hkrati pa bi morala upoštevati legitimne cilje podjetij ter strošek in napor, ki sta potrebna za kakršno koli spremembo etape proizvodnje. Vsako prednostno naročilo bi bilo treba oddati po pošteni in razumni ceni. Taka cena se lahko izračuna na podlagi povprečnih tržnih cen v zadnjih letih, za katere bi bilo treba utemeljiti vsako zvišanje, na primer ob upoštevanju inflacije ali povečanja stroškov energije. Podjetjem se lahko naložijo kazni, če ne izpolnjujejo obveznosti glede prednostnih naročil.

(66)

Kar zadeva obrate, ki izvršujejo prednostno naročilo, je lahko koristno, da si Komisija ob pomoči Evropskega odbora za polprevodnike in države članice izmenjajo najboljše prakse v zvezi z izvajanjem teh naročil, vključno z najboljšimi upravnimi praksami.

(67)

Od zadevnega podjetja bi bilo treba zahtevati, da sprejme prednostno naročilo in ga prednostno obravnava. Da bi bila prednostna naročila usklajena z zmogljivostmi in portfeljem proizvodnje obrata, bi morala Komisija zadevnemu obratu omogočiti, da se opredeli glede izvedljivosti in podrobnosti prednostnega naročila. Komisija ne bi smela izdati prednostnega naročila, kadar obrat ne more izpolniti naročila, tudi če je prednostno, ker nima zadostnih proizvodnih zmožnosti ali proizvodne zmogljivosti ali iz tehničnih razlogov, ali če obrat ne dobavlja proizvoda ali opravlja storitve ali ker bi to pomenilo nerazumno gospodarsko breme in bi podjetju povzročilo posebne težave, vključno s tveganji, povezanimi z neprekinjenostjo poslovanja.

(68)

Za zagotovitev preglednega in jasnega okvira za izvajanje prednostnih naročil bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje izvedbenega akta, s katerim se določijo praktične in operativne ureditve. Ta izvedbeni akt bi moral vsebovati zaščitne ukrepe, s katerimi bi se zagotovilo, da se prednostna naročila izvajajo v skladu z načeloma nujnosti in sorazmernosti, kot je mehanizem, ki upošteva obstoječa naročila, in mehanizem, s katerim se zagotovi, da obseg prednostnih naročil ne presega tistega, kar je potrebno.

(69)

V izjemnih okoliščinah, ko podjetje, ki deluje v oskrbovalni verigi polprevodnikov v Uniji, od tretje države prejme zahtevek za prednostno naročilo, bi moralo o taki zahtevi obvestiti Komisijo, da bi lahko ocenila, ali bi morala v primeru, da obstaja znaten učinek na zanesljivost oskrbe kritičnih sektorjev in da so v tem primeru izpolnjene tudi druge zahteve glede nujnosti, sorazmernosti in zakonitosti, tudi Komisija naložiti obveznost prednostnega naročila.

(70)

Glede na pomen zagotavljanja zanesljive oskrbe kritičnih sektorjev, ki opravljajo ključne družbene funkcije, izpolnjevanje obveznosti izvajanja prednostnega naročila ne bi smelo pomeniti odškodninske odgovornosti do tretjih oseb za kakršno koli kršitev pogodbenih obveznosti, ki bi lahko bila posledica potrebnih začasnih sprememb operativnih postopkov zadevnega proizvajalca, v obsegu, v katerem je bila kršitev pogodbenih obveznosti potrebna za skladnost z zahtevano prednostno razvrstitvijo. Podjetja, ki bi lahko spadala v področje uporabe prednostnega naročila, bi morala to možnost predvideti v svojih poslovnih pogodbenih pogojih. Brez poseganja v uporabo drugih določb to izvzetje odgovornosti ne vpliva na odgovornost za proizvode z napako, kot je določeno v Direktivi Sveta 85/374/EGS (24).

(71)

Obveznost prednostnega razvrščanja pri proizvodnji nekaterih proizvodov spoštuje bistvo svobode gospodarske pobude in pogodbene svobode iz člena 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ter lastninsko pravico iz člena 17 Listine in nanje ne bo nesorazmerno vplivala. V skladu s členom 52(1) Listine mora biti kakršno koli omejevanje navedenih pravic iz te uredbe predpisano z zakonom, spoštovati mora bistveno vsebino teh pravic in svoboščin ter upoštevati načelo sorazmernosti.

(72)

Kadar se sproži krizno fazo, bi lahko dve ali več držav članic pooblastilo Komisijo, da združi povpraševanje in deluje v njihovem imenu za njihova javna naročila v javnem interesu v skladu z obstoječimi pravili in postopki Unije, s čimer bi izkoristila svojo kupno moč. Skupna nabava bi se morala uporabljati samo za odpravljanje motenj v oskrbovalni verigi polprevodnikov med krizo. S pooblastilom bi bila lahko Komisija pooblaščena za sklepanje sporazumov v zvezi z nabavo v krizi pomembnih proizvodov za nekatere kritične sektorje. Komisija bi morala v posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike za vsako zahtevo oceniti uporabnost, nujnost in sorazmernost. Kadar ne namerava upoštevati zahteve, bi morala o tem obvestiti zadevne države članice in Evropski odbor za polprevodnike ter navesti razloge za to. Podrobnosti postopka bi bilo treba določiti v sporazumu med Komisijo in sodelujočimi državami članicami, vključno z utemeljitvijo uporabe skupnega nabavnega mehanizma in prevzetih obveznosti. Tak sporazum lahko vključuje število pogodb, ki jih je treba skleniti, in pogoje skupne nabave, kot so cene, dobavni roki, količine in klavzule o možnosti vključitve ali klavzule o izvzetju. Rezultat skupne nabave je lahko podpis ene pogodbe, ki pokriva potrebe vseh držav članic, ali več pogodb, od katerih vsaka pokriva potrebe ene ali več držav članic. Poleg tega bi morale imeti sodelujoče države članice pravico, da imenujejo predstavnike, ki zagotavljajo smernice in nasvete med postopki javnega naročanja in pogajanji o sporazumih o nabavi. Uvajanje, uporaba ali ponovna prodaja kupljenih proizvodov bi morala še naprej ostati v pristojnosti sodelujočih držav članic.

(73)

Med krizo zaradi pomanjkanja polprevodnikov bo morda potrebno, da Unija razmisli o zaščitnih ukrepih. Evropski odbor za polprevodnike bi moral imeti možnost, da izrazi svoja stališča, na podlagi katerih Komisija oceni, ali razmere na trgu pomenijo znatno pomanjkanje bistvenih proizvodov na podlagi Uredbe (EU) 2015/479.

(74)

Za Evropski odbor za polprevodnike bi se moral uporabljati institucionalni okvir za strokovne skupine, vključno s pravili o preglednosti za subjekt in njegove podskupine, brez poseganja v določbe te uredbe. Evropski odbor za polprevodnike bi moral Komisiji svetovati in ji pomagati pri posebnih vprašanjih. Med temi vprašanji bi moralo biti tudi svetovanje o Pobudi odboru javnih organov Skupnega podjetja za čipe; izmenjava informacije o delovanju integriranih proizvodnih obratov in odprtih proizvodnih obratov EU; razprava o opredelitvi specifičnih sektorjev in tehnologij s potencialno velikim družbenim učinkom in varnostnim pomenom, ki ga je treba certificirati za zaupanja vredne proizvode in pripravo te opredelitve ter obravnavanje usklajenega spremljanja in kriznega odzivanja. Poleg tega bi moral Evropski odbor za polprevodnike zagotavljati dosledno uporabo te uredbe, olajšati sodelovanje med državami članicami in izmenjevati informacije o vprašanjih, povezanih s to uredbo. Evropski odbor za polprevodnike bi moral s Komisijo ob ustreznem sodelovanju deležnikov tudi izmenjati mnenja o tem, kateri so v zvezi s sektorjem polprevodnikov najboljši načini za zagotovitev učinkovitega varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti. Evropski odbor za polprevodnike bi moral podpirati Komisijo pri mednarodnem sodelovanju v skladu z mednarodnimi obveznostmi. Med drugim bi moral služiti kot forum za razpravo o tem, kako okrepiti sodelovanje v globalni vrednostni verigi polprevodnikov, brez poseganja v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta v skladu s Pogodbama. V ta namen bi moral Evropski odbor za polprevodnike upoštevati stališča industrijskega zavezništva za procesorje in polprevodniške tehnologije ter drugih deležnikov. Poleg tega bi moral Evropski odbor za polprevodnike sodelovati in izmenjevati informacije z drugimi strukturami Unije za krizno odzivanje in pripravljenost na krize ter se usklajevati z njimi, da se zagotovi skladen in usklajen pristop Unije glede kriznega odzivanja in pripravljenosti na krize v primeru polprevodniških kriz.

(75)

Evropskemu odboru za polprevodnike bi moral predsedovati predstavnik Komisije. Vsaka država članica bi morala v Evropski odbor za polprevodnike imenovati vsaj enega predstavnika na visoki ravni. Prav tako bi lahko imenovali različne predstavnike v zvezi z različnimi nalogami Evropskega odbora za polprevodnike, na primer glede na to, kateri del te uredbe se obravnava na sestankih Evropskega odbora za polprevodnike. Da se pridobijo pomembni nasveti glede dejavnosti Evropskega odbora za polprevodnike in deležnikom omogoči ustrezno sodelovanje, bi predsednik moral imeti možnost, da ustanovi podskupine in bi moral imeti pravico, da vzpostavi delovne dogovore, tako da na sestanke priložnostno povabi strokovnjake in opazovalce, ali da v svoje podskupine kot opazovalce povabi deležnike, zlasti organizacije, ki zastopajo interese polprevodniške industrije Unije, kot je industrijsko zavezništvo za procesorje in polprevodniške tehnologije.

(76)

Evropski odbor za polprevodnike bi se moral sestajati na ločenih sestankih v zvezi s svojimi nalogami v zvezi s Pobudo in nalogami v zvezi z zanesljivostjo oskrbe in odpornostjo ter spremljanjem in odzivanjem na krize. Države članice bi si morale prizadevati za zagotovitev uspešnega in učinkovitega sodelovanja v Evropskem odboru polprevodnikov. Predsednik bi moral imeti možnost olajšati komunikacijo med Evropskim odborom za polprevodnike in drugimi organi, uradi, agencijami ter strokovnimi in svetovalnimi skupinami Unije. Glede na pomen oskrbe s polprevodniki za druge sektorje in posledično potrebe po usklajevanju bi moral predsednik zagotoviti sodelovanje drugih institucij in organov Unije kot opazovalcev na sestankih Evropskega odbora za polprevodnike, kadar je to relevantno in ustrezno v zvezi z mehanizmom za spremljanje in krizno odzivanje, vzpostavljenim v skladu s to uredbo. Da bi nadaljevali in izkoristili delo po izvajanju priporočila Komisije (EU) 2022/210 (25), bi moral Evropski odbor za polprevodnike opravljati naloge Evropske strokovne skupine za polprevodnike. Ko bo Evropski odbor za polprevodnike začel delovati, bi morala ta strokovna skupina prenehati obstajati.

(77)

Države članice imajo ključno vlogo pri uporabi in izvrševanju te uredbe. V zvezi s tem bi morala vsaka država članica imenovati enega ali več pristojnih nacionalnih organov odgovornih za učinkovito izvajanje te uredbe in zagotoviti, da imajo ti organi ustrezna pooblastila in vire. Države članice lahko imenujejo obstoječi organ ali organe. Da bi povečali organizacijsko učinkovitost v državah članicah in vzpostavili uradno kontaktno točko z javnostjo in drugimi sogovorniki na ravni Unije in držav članic, vključno s Komisijo in Evropskim odborom za polprevodnike, bi morala vsaka država članica v okviru enega od organov, ki jih je imenovala za pristojni organ v skladu s to uredbo, imenovati eno nacionalno enotno kontaktno točko, odgovorno za usklajevanje vprašanj, povezanih s to uredbo, in čezmejno sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic.

(78)

Za zagotovitev zaupanja vrednega in konstruktivnega sodelovanja pristojnih organov na ravni Unije in nacionalni ravni bi morale vse strani, vključene v uporabo te uredbe, spoštovati zaupnost informacij in podatkov, pridobljenih pri opravljanju svojih nalog, da se zavarujejo zlasti pravice intelektualne lastnine, občutljive poslovne informacije in poslovne skrivnosti. Vse informacije, pridobljene pri prijavi za priznanje statusa kot integrirani proizvodni obrat ali odprti proizvodni obrat EU, v okviru zahtev po informacijah ali obveznosti obveščanja na podlagi te uredbe, bi se morale uporabiti le za namene te uredbe, zanje pa bi morala veljati obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU ter notranja pravila Komisije o varni obdelavi podatkov, zlasti Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 (26). Komisija in pristojni nacionalni organi, njihovi uradniki, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, ter uradniki in javni uslužbenci drugih organov držav članic bi morali zagotoviti zaupnost informacij, pridobljenih pri opravljanju njihovih nalog in dejavnosti. To bi moralo veljati tudi za Evropski odbor za polprevodnike in Odbor za polprevodnike, ustanovljena s to uredbo. Komisija bi morala imeti možnost, da po potrebi sprejme izvedbene akte, s katerimi določi praktične ureditve za ravnanje z zaupnimi informacijami pri njihovem zbiranju.

(79)

Izpolnjevanje obveznosti, naloženih na podlagi te uredbe, bi moralo biti izvršljivo z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi. V ta namen bi bilo treba določiti ustrezne višine glob za neizpolnjevanje zahtev za informacije in obveznosti obveščanja na podlagi te uredbe, pri čemer bi bilo treba upoštevati različne stopnje resnosti neizpolnjevanja obeh obveznosti in določiti drugačne zgornje meje za MSP. Poleg tega bi bilo treba določiti periodične denarne kazni za neizpolnjevanje obveznosti sprejemanja in izvajanja prednostnih naročil, ki bi morale biti sorazmerne in odražati višino cen na trgu v zadnjih 90 dneh, pri čemer bi morale biti zgornje meje za MSP drugačne. Poleg zastaralnih rokov za izvršitev kazni bi se morali uporabljati zastaralni roki za izrekanje glob in periodičnih denarnih kazni. Poleg tega bi morala Komisija zadevnemu podjetju ali predstavniškim združenjem podjetij omogočiti, da se jih zasliši v zvezi z zadevo.

(80)

Da bi se upoštevale tehnološke spremembe in razvoj trga, zagotovilo učinkovito izvajanje in ocenjevanje Pobude ter določila podrobna pravila za označevanje centrov odličnosti za načrtovanje, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo te uredbe v zvezi z ukrepi, ki jih podpira Pobuda, na način, ki je skladen z njenimi cilji in v zvezi z merljivimi kazalniki za spremljanje izvajanja Pobude in poročanje o napredku pri doseganju njenih ciljev ter v zvezi z dopolnitvijo te uredbe z določitvijo postopka prijav, zahtev in pogojev za podelitev, spremljanje in odvzem oznake centrov odličnosti za načrtovanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (27). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(81)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z izbiro ECIC, da se dosežejo cilji Pobude v zvezi z določitvijo praktičnih in operativnih ureditev za delovanje prednostnih naročil ter praktičnih ureditev za ravnanje z zaupnimi informacijami. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (28).

(82)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve okvira za okrepitev polprevodniškega ekosistema na ravni Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(83)

Da bi omogočili čim prejšnji začetek izvajanja te uredbe, da bi dosegli njene cilje, bi morala ta uredba začeti veljati čim prej –